Nepovratna denarna pomoč

Živimo v času, ko se vse preveč ukvarjamo sami s seboj, ko nimamo posluha za sočloveka, ko včasih človeka ob sebi sploh ne opazimo. A na žalost se v teh kriznih časih ljudje vedno pogosteje znajdemo v stiski, ko potrebujemo pomoč sočloveka, včasih nekoga, ki nam prisluhne in pokaže pot, spet drugič nekoga, ki nam pomaga čisto konkretno. S tem namenom je ŠOU v Ljubljani ustanovil Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, katere osnovni namen je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov.

 

Tako pred svetovnim dnevom študentov (tj. 17. november) Fundacija Študentski tolar razpisuje nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski v skupni vrednosti 45.000 €. Za denarno pomoč lahko zaprosijo vsi študenti ŠOU v Ljubljani, to so študenti 30 visokošolskih oz. višješolskih zavodov. Posameznemu prosilcu se sme dodeliti nepovratno pomoč v višini 300 €. Študenti lahko zanje zaprosijo do 5. 12. 2014.

Sredstva za pomoč je zagotovil ŠOU v Ljubljani.

 

V četrtek, 27. novembra, bo ob 17h fundacija pripravila tudi predstavitev razpisa za denarno pomoč in prosilcem pomagala razrešiti še preostala vprašanja pri oddaji vlog. Predstavitev bo potekala na ŠOU v Ljubljani, Vojkova 63, v 3. nadstropju.

 

Na naši prenovljeni spletni strani (www.studentski-tolar.si) lahko podrobneje preverite, kakšno pomoč ponujamo, kdaj in kako lahko študenti za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkejšim študentom.

Novi predsednik Študentskega zbora ŠOU Ljubljana

Tilen Gorenšek, študent 1. letnika podiplomskega študija Sociologija – upravljanje javnih in neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede, je novi predsednik Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani). Na sinočnji ustanovni seji ŠZ ŠOU v Ljubljani je bil kot edini kandidat na ta položaj soglasno izvoljen s 43 glasovi.

Na tajnih volitvah novega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani so prav vsi študentski prisostvujoči poslanci, teh je bilo 43, glasovali ZA. V skladu z 9. členom Poslovnika ŠZ ŠOU v Ljubljani je za izvolitev predsednika zbora sicer potrebna večina vseh (45) poslancev, torej mora kandidat za izvolitev zbrati 23 glasov. Z izvolitvijo novega predsednika se je konstituiral tudi nov ŠZ ŠOU v Ljubljani za mandatno obdobje 2014 – 2016.

Tilen Gorenšek, predsednik ŠZ ŠOU v Ljubljani, se je ob izvolitvi na položaj študentskim poslancem zahvalil za izkazano podporo: »Iskreno se zahvaljujem za izkazano zaupanje in podporo. Pred nami je obdobje, ko bomo morali biti študentski predstavniki enotni in združeni v boju za ohranitev vseh, težko priborjenih študentskih pravic. Naši cilji morajo biti visoki, a realni, naše delovanje pa aktivno, odgovorno in transparentno. Le na tak način bomo upravičili zaupanje študentk in študentov, ki so nas izvolili.«

V skladu s 7. členom Poslovnika Študentskega zbora je sejo odprl Matej Brajnik, predsednik razsodišča ŠOU v Ljubljani, ki je preveril kvorum in imenovala začasnega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani. Vodenje ustanovne seje ŠZ ŠOU v Ljubljani je pripadlo Marku Čipiču, študentskemu poslancu Fakultete za šport.

Ustanovna seja

ŠZ ŠOU v Ljubljani je v skladu s 6. členom Poslovnika Študentskega zbora vsebovala naslednji dnevni red: 1. Poročilo o volitvah v Študentski zbor, 2. Informacija o ŠOU v Ljubljani, 3. Zaključno poročilo ŠZ v prejšnjem mandatnem obdobju, 4. Volitve predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga 45 študentskih poslancev, ki so predstavniki 30 višješolskih in visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah. Več o delovanju tega organa najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si, natančneje na povezavi http://www.sou-lj.si/en/o-nas/organiziranost/studentski-zbor.html

Volitve novega predsednika ŠOU v Ljubljani bodo potekale na prvi redni seji ŠZ ŠOU v Ljubljani. Ta bo po napovedi novega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani predvidoma prihodnji teden. Rok za oddajo kandidatur za predsednika ŠOU v Ljubljani se izteče jutri. Razsodišče ŠOU v Ljubljani bo pregledal kandidature in jih bo, če bodo popolne, poslal predsedniku ŠZ ŠOU v Ljubljani. 

Uveljavljanje dejanskih stroškov v zvezi s študentskim delom

V zadnjem času se pojavlja vse več vprašanj o uveljavljanju dejanskih stroškov v zvezi s študentskim delom.

Kljub temu da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in študentske organizacije informirajo mlade, so slednji zaradi različnih dezinformacij ter žal tudi neenotne prakse finančnih uradov prepogosto prikrajšani za nižje plačilo dohodnine.

 

Pravna podlaga 

Dohodek iz študentskega dela sodi v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14) v dohodek iz zaposlitve, in sicer v dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V 38. členu ZDoh-2 je namreč določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

 

Skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg avtomatično priznanih normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil o njihovem nastanku pod pogoji in do višin, kot jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08).

 

Pri dohodkih z naslova drugega pogodbenega razmerja zavezanci povračil drugih morebitnih stroškov (npr. prehrana med delom, dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje) ne morejo uveljavljati.

 

Višina povračila stroškov v zvezi s študentskim delom 

Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu praviloma priznajo do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča. Če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

 

Stroški prevoza na službenem potovanju se zavezancu priznajo do višine dejansko nastalih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali s kombiniranim vozilom v komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila. V primeru, da je zavezanec na službenem potovanju uporabljal lastno prevozno sredstvo, se prizna povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju do višine 0,37 evra za vsak prevožen kilometer.

Stroški nočitev se zavezancu priznajo do višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z opravljanjem dela in storitve.

 

Kako in kdaj se uveljavlja dejanske stroške?

Dejanske stroške prevoza in nočitve zavezanec uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za posamezno koledarsko leto pri pristojnem finančnem organu. Zavezanec mora v roku za ugovor (tj. 15 dni od vročitve informativnega izračuna) vložiti ugovor na predpisanem obrazcu.

 

Na podlagi predložene dokumentacije finančni urad ugotavlja upravičenost do dejanskih stroškov prevoza in nočitve v konkretnem primeru. Bistveno pri uveljavljanju dejanskih stroškov je, da se zavezancu priznajo pod pogojem, da dokaže nastanek le-teh v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev.

 

 

Tomaž Kuralt, Mladi davki, d. o. o.

Davčno in podjetniško svetovanje za študente

Kontakt: info@mladi-davki.si

Kurzschluss letos kar s festivalskim programom!

Zvezdniško bo že na otvoritvi, saj v Ljubljano premierno prihajata Faul & Wad Ad, avtorja mega hita Changes.

Če je lani Kurzschluss prvič potrkal na vrata slovenske nočne scene, jih bo letos samozavestno kar podrl. Podrl s programom, ki je sicer v domeni velikih festivalov in lahko rečemo, da bo Ljubljana končno dobila več kot mesec prvovrstne zabave po zgledu največjih svetovnih prestolnic.

V kletne prostore Slovenijalesa tako poleg francoskega dvojca prihajajo Pendulum, Joris Voorn, Sister Bliss iz zasedbe Faithless, Cristian Varela, Bad Copy in Lisa Millett. Decembrsko vikend dogajanje bodo v spektakel nadgradili tudi slovenski zvezdniki, zato bo v Kurzschlussu spet nastopil Umek s prijatelji, premierno bodo surove stene kluba na test postavili Laibach, Magnifico bo s srbskimi trubači na vrsti za Božič, vikend prej pa bo v barvah Sladice live.

Organizacija tako zahtevnega festivalskega dogajanja tradicionalno zahtevni ljubljanski nočni klienteli zahteva veliko znanja, izkušenj in predvsem poguma. Teh vrlin organizatorjem ne manjka, saj gre za dve izmed najbolj uglednih agencij za prireditveni marketing pri nas, ki med svoje reference neskromno štejeta senzacije kot so Red Party, DiscoNautica, Dan elektronike in Žur z razlogom. Lani je naveza že dokazala, da zna v zaspano klubsko sceno vnesti potrebno svežino, tokrat pa trdijo, da smo v prejšnjem decembru videli le vrh ledene gore. Letos obljubljajo celotno!

>> Začnemo kmalu. Več tukaj.

Nasveti naših babic za boj proti prehladu

Mrzli zimski dnevi s seboj, poleg zimskih radosti, prinašajo različne nevšečnosti, med njimi tudi prehlad, gripe in viroze. V sodobnem času se v lekarnah in specializiranih trgovinah srečujemo s pripravki, tabletami in sirupi, ki nam lajšajo tegobe. Da pa bi na zdrav način oskrbeli telo in se izognili vnašanju nepotrebnih umetnih snovi in kemikalij, predstavljamo naravne pripravke, ki so jih uporabljale že naše babice.

ČAJ

Pitje čaja in toplih tekočin (na primer bistre juhe) poskrbi, da nam je toplo, kar pospešuje okrevanje, hkrati pa s tem razbremenimo ledvice in očistimo organizem. Zaradi boja z boleznijo se telo bolj poti, zato s pitjem nadomestimo izgubljeno tekočino in preprečujemo dehidracijo. Posebej priporočljiv je čaj iz kamilice, ki lajša bolečine, pomirja in sprošča pa lipov čaj, ki ublaži draženje žrela in pospešuje potenje. V večjih količinah lahko pijemo šipkov čaj, metin in melisin čaj, bezgove cvetove in podobno.

VITAMIN C

Pri prehladu in gripi je potrebno, da okrepimo imunski sistem. Najbolj učinkovit pri tem je vitamin C, ki ga v obilici najdemo v soku sveže stisnjenih limon. Zato si za hitrejšo ozdravitev večkrat dnevno pripravimo napitek iz soka ene limone, ki ga zmešamo z dvema velikima žlicama medu. Tudi med uspešno krepi imunski sistem in izboljšuje počutje. Mešanico limoninega soka in medu zalijmo s približno dvema decilitroma mlačne oziroma tople vode. Ne uporabljamo vrele vode, saj ta uniči blagodejne učinke medeno-limonine mešanice. Limonin sok in med pomirjata boleče ter razdraženo grlo. Grgranje tega pripravka bo pomorilo klice. Grlo lahko izpiramo tudi s prekuhano slano vodo.

ČEBULA IN MED

Čebula je naravni antibiotik, zato je uživanje pripravkov iz nje med prebolevanjem prehlada ali gripe še posebej priporočljivo. Eno veliko čebulo narežemo na manjše kose in jih prelijemo z medom, tako da je vsa čebula pokrita. Mešanico pustimo stati vsaj 12 ur, nato jo precedimo in čez dan uživamo po žličkah. Lahko ji dodamo še nekaj kapljic limoninega soka. V boju proti nadležnemu kašlju lahko pripravimo mleko, v katerega smo zmešali sok ene čebule – čebulo nasekljamo in v gazi stisnemo, da iz nje izteče tekočina.

ČESNOVO ŽGANJE

Preizkušen recept v boju proti prehladu in gripi je tudi uživanje česnovega žganja. Pripravimo ga tako, da v liter dobrega domačega žganja vmešamo 20 dag sesekljanega česna. Mešanico pustimo stati en teden, nato pa pri prehladu zaužijemo eno žličko vsako jutro.

INHALACIJE

Inhalirajmo eterična olja evkalipta, materine dušice, smreke, limone in sivke. Kapljico vsakega kapnemo v vrelo vodo, pokrijemo se z brisačo in nagnemo nad posodo. Olja delujejo antiseptično in čistijo zamašene dihalne poti.

GRGRANJE 

Večkratno grgranje, približno vsako 1 do 2 uri, splakne povzročitelja bolezni iz ust in žrela. Najbolje je, da uporabljamo raztopino z dezinfekcijskimi sestavinami, kot so timijan ali žajbelj. Klasika iz babičine skrinjice je grgranje s slanico iz morske soli. Enostavno raztopimo 1 čajno žličko soli v kozarcu mlačne vode in le-to nekaj minut grgramo.

LIZANJE

Med prehladom je treba poskrbeti, da je sluznica vlažna in deluje dezinfekcijsko. Za to so primerni izdelki z islandskim mahom, žajbljem ali timijanom.

KOPELI

Privoščimo si sproščujočo kopel z blagodejnimi dodatki eteričnih olj. Na splošno potrebuje telo med boleznijo veliko miru in počitka, da lahko ponovno pride k močem.

OBKLADKI

Ena izmed klasik so tudi obkladki – na primer s skuto ali krompirjem. Ti stimulirajo imunski sistem in obrambne mehanizme telesa. Pri akutnih bolečinah v grlu si nadenemo mrzle obkladke, pri dalj časa trajajočih bolečinah v grlu pa tople obkladke.

Vsi predlogi za uporabo zdravil brez recepta so podani zgolj za prehlade in viroze, ki trajajo največ 3–5 dni. Pri tem moramo biti pozorni tudi na to, da se morajo v tem času izboljšati simptomi, če pa je telesna temperatura višja od 40 stopinj Celzija, komaj dihamo, smo omotični in težko požiramo, se moramo odpraviti k zdravniku.

Več kot startup, Več kot HRANA!

Na intenzivnem Startup vikendu ‘Več kot HRANA!' so se iz osnovnih podjetniških idej razvile kreativne in vizionarske podjetniške priložnosti. Zmaga je pripadla najbolj drznim, ekipi PROTEIN-SECT, ki je s prehranskim dopolnilom iz insektov navdušila tako strokovno komisijo kot ostale udeležence.

Včeraj se je v poznih večernih urah zaključil ‘Startup vikend: Več kot HRANA!', ki je potekal na Biotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani. Že drugi tovrstni dogodek sta ponovno organizirala Biostartup ekipa študentskega sveta Biotehniške fakultete (ŠSBF) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Udeleženci, v veliki meri študentje različnih smeri, so s pomočjo strokovnih mentorjev, akademikov in podjetnikov iz stroke razvijali svoje poslovne priložnosti s področja živilske, gostinske in prehrambene industrije. Približno 50 udeležencev, ki so se razdelili v 9 interdisciplinarnih ekip, je na zaključni prireditvi pred komisijo predstavilo svoje ideje. Ta je kot zmagovalce izbrala ekipo Protein-sect, ki je ponudila proteinske praške iz žuželk.

Tridnevna intenzivna podjetniška delavnica se je, kljub močnemu dežju, z manjšo zamudo začela v petek popoldne z uvodnimi nagovori izbranih gostov in motivacijskim govorom dr. Roka Stritarja, enega od dveh strokovnih mentorjev Startup vikenda, sicer pa asistenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in uspešnega podjetnika. Sledila je predstavitev sedemnajstih idej udeležencev ter dveh izzivov, ki sta ju podala podpornika Startup vikenda (podjetji Žito in Union), na podlagi teh pa se je oblikovalo devet interdisciplinarnih ekip.

V okviru sobotnega programa Startup vikend so se ekipam pridružili strokovni mentorji iz živilske stroke, tako iz uveljavljenih podjetij (Mlinotest), mladih uspešnih podjetij (Hood Burger, Coffee O'clock, Enolyse, Befit, MojaČokolada.si, Homeogarden, CM Design) pa tudi s Pomurskega tehnološkega parka. Za krajši premor med delom in dodatne nasvete ekipam je poskrbel Vasja Golar iz podjetja Brauhaus Bevog Gmbh, ki je predstavil svojo zgodbo o uspehu. Kako nadaljevati po uspehu na Startup vikendu, pa je z udeleženci debatiral Luka Suhadolnik, predstavnik ekipe Vave, ki je z Večnamensko klopjo Vave zmagala na prvem Biostartup dogodku ‘Več kot LES!'.

Po neformalnemu druženju udeležencev s predstavniki podjetij se je nadaljevalo intenzivno projektno delo. Nadobudne ekipe so se odločile za testiranje svojih izdelkov med potencialnimi potrošniki, kjer so dobile prve konkretne odzive in informacije o svojem produktu, kar jim je pomagalo pri izpopolnjevanju idej. V nedeljo so skupine dokončale razvoj izdelkov ter se z mentorji intenzivno pripravljale na svojo predstavitev pred strokovno komisijo v sestavi prof. dr. Aleš Kuhar (BF), mag. Roman Medved (RRA LUR), dr. Mateja Modic (Žito d.d.), Simona Rataj (GZS), dr. Lidija Honzak (LUI) in Aleš Pustovrh (Bogatin d.o.o.).

Komisija je za zmagovalce soglasno izbrala Ekipo Protein-sect v sestavi Tadej Pliberšek, Anže Perčič, Jure Vidmar, Matjaž Vidmar, Tina Dobelšek in Domen Krč, ki je predstavila idejo proizvodnje proteinskih praškov iz mokarjev, majhnih žuželk, ki jih je enostavno gojiti in predelati v visokoproteinske praške.

Ponovno se je pokazalo, da je med mladimi ogromno potenciala, saj so bile vse ideje zelo dobro sprejete tako pri komisiji kot tudi javnosti. Drugo mesto je zasedla ideja Več kot kruh, ki je sprejela Žitov izziv in pripravila različne inovativne pekovske izdelke iz vsakdanjih sestavin, tretje pa ekipa Whey better – s sladoledom iz sirotke, ki ima povečano vsebnost beljakovin. Ekipe so predstavile še aplikacijo za hitre nasvete o pripravi obrokov, dražeje z izvlečki zelenega čaja, zelenjavno ploščico, prehranske izdelke iz koprive, prenosno komoro za gojenje zelišč in zelenjave ter aplikacijo za gostince z možnostjo hitrih akcij.

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je bila ob Biostartup ekipi že drugič soorganizator dogodka, je tudi v tej tematiki prepoznala priložnosti za razvoj novih podjetniških idej. »Dvig kakovosti življenja v regiji ter ustvarjanje privlačnega gospodarskega okolja sta dva pomembna cilja Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, zato smo se tudi tokrat odločili za sodelovanje pri organizaciji dogodka. Poleg tega stalno podpiramo razvoj vrhunskih in inovativnih projektov z visoko dodano vrednostjo, velik potencial, da to postanejo imajo tudi danes predstavljeni proizvodi, saj vse ideje stremijo k zdravemu prehranjevanju. Udeleženci so dokazali, da so se v izredno kratkem času sposobni povezati v tim, se uspešno spopasti z izzivi in ponuditi prave rešitve,« je ob zaključku dogodka dejal vodja projektov na RRA LUR, mag. Roman Medved.

Izlet

Pretekli teden sem se zbudila v prečudovito sončno nedeljo. Že navsezgodaj zjutraj so me zbudili žarki, ki so me skozi okno božali po golem telesu. Brez odlašanja sem vstala iz postelje in začela razmišljati, kako bi lahko izkoristila tako lep dan. Odločila sem se, da s prijatelji odidem na ogled slapov v sosednjo državo. Poklicala sem prijateljici, ki sta se brez pomislekov strinjali, da čim prej odidemo na izlet. Kljub temu, da je bilo še jutro, je bilo ozračje že zelo toplo, zato sem se temu primerno tudi oblekla. Noge sem si namazala z oljem za sončenje, da so se svetile in tako dajale seksi vtis. Oblekla sem kratko mini krilo in oprijeto majico, ki sem si jo zvila v figo, tako da se je videl moj zavidljivo oblikovan trebušček. Pred hišo na dvorišču sta me že čakali prijateljici. Hitro sem odhitela v avto in odšle smo novim dogodivščinam naproti.
Že med vožnjo je postalo zelo vroče in obleke, ki sta jih imeli moji prijateljici na sebi, so postajale čedalje krajše, čedalje bolj zavihane in seveda čedalje bolj seksi. Med vožnjo sem nehote opazila, kako seksi izgleda Petra, z globokim dekoltejem, ki se zaradi vročine sveti in je zato še toliko bolj privlačen. Tudi Nataša ni bila nič manj privlačna, medtem ko si je z vlažilnim robčkom vlažila svoje vroče telo od vratu preko napetih joškic pa vse do popka in nazaj. Medtem ko smo se vozile skozi mesto, smo nagajivo opazovale mimoidoče moške, ki so ravno tako imeli svetleča telesa zaradi potu. Dlje kot smo se vozile, bolj vroče je bilo in bolj slečeni so bili moški. Videle smo čedalje več moških, ki so si zaradi vročine slekli majico in tako pokazali svoja izklesana telesa. Nagajivo opazovanje seksi tipov in nagajive besede, ki smo jih govorile s prijateljicami so kmalu prerasle v nekaj več. Že s pogledi smo si s prijateljicami dale vedeti, da so vroča telesa in vroče sonce v nas prebudili željo po vročih igricah. Postale smo vse bolj pohotne in več kot očitno je bilo, da si želimo ena druge. Petra je vozila avto, jaz pa sem sedela spredaj na sovoznikovem sedežu. Roko sem položila na njena kolena in počasi z majhnimi koraki prstov začela polzeti navzgor po stegnu. Videla sem, kako vznemirjena je postajala. Nagajala sem ji in nisem želela takoj preiti na grobo igro. Zato sem s prsti šla mimo njene pizdice in jo začela božati po golem trebuščku. S prstki sem vijugala okrog popka in jo začela dražiti po joškicah. Nataša, ki je sedela na zadnjem sedežu, jo je začela dražiti po vratu in jo prav tako otipavati po joškicah. Ker je bila Petra že preveč vzburjena in ni mogla več voziti avta, sva jo pustili, da se malo ohladi in najde prijetno, skrito lokacijo, kjer bi se lahko ustavile. Odšla sem na zadnji sedež in se poigrala z Natašo. Slekla sem ji kratko belo majico in pod njo zagledala čvrste joškice, ki so imele že zelo napete bradavičke. Ker je bila pod majico brez modrca, me je to še toliko bolj podkurilo. Svoje telo sem močno stisnila ob njenega in jo začela božati po napeti zadnjici. Že samo otipavanje naju je tako vzburilo, da sva začeli stokati. Začela me je poljubljati po obrazu in ustnicah. Moj jeziček pa si je močno želel obdelati njene napete bradavičke. Začela sem lizati najprej eno in nato še drugo. Postajale so še večje in še bolj napete. Njena roka je začela božati mojo muco, ki se je že videla izpod kratkega krila. Na srečo sem se zjutraj odločila, da ne oblečem spodnjega perila, in tako je bila moja muca še bolj dostopna za nagajive prste prijateljice. Z roko je začela drgniti mojo muco in postajala je vse bolj mokra. Želja se je še povečala, ko smo poslušale pokvarjene besede, ki nama jih je delila voznica Petra. Na zadnjem sedežu sem se razkoračila, tako da je lahko Nataša začela obdelovati mojo muco z jezičkom. Bila sem že preveč vzburjena in, ko me je s prsti dražila po ščegetavčku in hkrati še lizala mojo mokro muco, mi je takoj prišlo. To jo je tako razdražilo, da se je tudi sama razkoračila in se začela samozadovoljevati. S prstki si je prodirala globoko v mokro muco in glasno vzdihovala. Ker sem videla, da ji nič ne manjka, sem spet odšla na sprednji sedež in se posvetila prijateljici Petri. Bila sem preveč razdražena in zato nisem ovinkarila s predigro. Polizala sem svoje prstke, ji segla pod mini krilo, odmaknila njene tangice z njenega hribčka in ji prstke porinila v muco. Glasno je začela stokati, jaz pa sem jo začela rajcati čedalje hitreje. Postajalo je vse bolj glasno. Obe prijateljici sta bili ravno pred tem, da jima pride. Obe sta glasno stokali in, ker smo že pošteno vijugale po cesti, smo morale pohiteti in končati igro. Obema je istočasno prišlo in ravno takrat smo izza ovinka zagledale policiste, ki so nas tudi ustavili. Na hitro smo si oblekle majice in se delale, da je vse v najlepšem redu. Pregledali so naše dokumente in nas spustili naprej na pot. Ko bi le vedeli, kaj smo počele nekaj sekund pred tem, ko so nas ustavili. Kazen nam verjetno ne bi ušla …

Štiri ključne teme, ki se jim bo posvetila konferenca SEMPL

V ospredju konference o medijskih trendih SEMPL, ki bo 27. in 28. novembra 2014 v Portorožu, bodo trendi in prihodnost medijev in komuniciranja, ustvarjanje in pripovedovanje zgodb blagovnih znamk, inovativne marketinške rešitve v digitalnih medijih in razmišljanje (oglaševalcev) izven ustaljenih okvirov. 

Organizatorji 16. konference medijskih trendov SEMPL, ki letos poteka pod sloganom »Prerojeni« (»Reborn«), s čimer nakazuje temeljito preobrazbo medijsko-komunikacijske panoge v zadnjem desetletju, so objavili program letošnjega dvodnevnega strokovnega dogodka. Tudi letos se konferenca v prvi vrsti posveča trendom in aktualnim dogajanjem v panogi, s poudarkom na iskanju rešitev, ki bodo oglaševalce, medijske agencije in komunikatorje še bolj približale svojim strankam in končnim kupcem.

Dvajset mednarodnih in domačih strokovnjakov iz medijsko-komunikacijske panoge se bo na konferenci SEMPL posvetilo naslednjim temam:

 

1. Trendi in prihodnost medijev in komuniciranja

 

»Inovativni medijski strokovnjaki morajo vedeti, kaj bo, in ne le, kaj je zdaj,« trdi Daniel Levine, ameriški strokovnjak za globalne trende in glavni urednik spletnega portala WikiTrend.org. V svojem prispevku bo razkril, kako globoke spremembe, ki dramatično preoblikujejo sodobno življenje in medije, ki jih spremljamo, izkoristiti na inovativen način, da bi blagovne znamke pritegnile pozornost potrošnikov, požele njihovo navdušenje in povečale svojo prodajo.

 

V hitro spreminjajočem se svetu, ki mu tehnologija narekuje svoj ritem, je vsa pozornost usmerjena k milenijski generaciji oziroma tudi t. i. digitalnim domorodcem. Kdo so pravzaprav milenijci, kje jih oglaševalci lahko najlažje dosežejo in ali se mladi v jadranski regiji po čem razlikujejo od sovrstnikov po svetu, bo s pomočjo konkretnih podatkov prikazala Nataša Mohorč Kejžar, direktorica tržnoraziskovalnega podjetja Ipsos Slovenija.

 

Eden od učinkovitih načinov pritegovanja pozornosti potrošnikov je zunanje oglaševanje, ki tudi spreminja svojo podobo in še zdaleč ne gre več le za ob cestah izobešene plakate. Kakšna je prihodnost tega medija, ki prav tako postaja vedno bolj digitalen, in kako se lahko oglaševalci z njegovo pomočjo še bolj približajo potrošnikom, bo odgovoril Xavier Dupre, izvršni direktor ponudnika zunanjega oglaševanja JCDecaux iz Velike Britanije.

 

Kakšna prihodnost čaka medijsko pokrajino v jadranski regiji z vidika delitve oglaševalskih kolačev med posameznimi mediji, bosta v iskrivem pogovoru razglabljala Branimir Brkljač, soustanovitelj Studia Moderna Group in ustanovitelj podjetja Terra Panonica, in Marjan Novak, direktor in odgovorni urednik Marketing magazina. Poslušalci bodo med drugim izvedeli, kako učinkovita je televizija z vidika prodaje, zakaj je podjetje Studio Moderna z dvomom vstopilo v svet digitalnega oglaševanja, zdaj pa brez njega ne more več, in kateri so mediji prihodnosti.

 

2. Ustvarjanje in pripovedovanje zgodb

 

Zgodbe, ki jih svojim potrošnikom pripovedujejo blagovne znamke, postajajo prava znanost. A kako vanje vplesti ciljne skupine, je umetnost, ki jo obvladajo le redki. Med njimi so gotovo gostje Semplove okrogle mize, posvečene umetnosti pripovedovanja zgodb, na kateri bodo sodelovali Jelena Veljača, kreativna in izvršna producentka na hrvaški Novi TV, Damjan Obal, soustanovitelj slovenskega start-upa Edgar, Scott Alexander Young, tv-scenarist, pisatelj, igralec, ki trenutno živi na Madžarskem, in hrvaška pisateljica, scenaristka in transmedijska ustvarjalka Jasmina Kallay. Kallayjeva bo v svojem predavanju še posebej izpostavila moč spletnih in video iger kot »podaljšku« klasičnih zabavnih vsebin (filmov, tv-serij, pa tudi knjig), ki jih lahko podjetja izkoristijo tudi v marketingu in prodaji.

 

Kako pri snovanju strategije vsebinskega marketinga razmišljati kot urednik, bo pojasnil Nenad Senić, dolgoletni urednik korporativnih medijev, ki bo s pomočjo uspešnih in malo manj uspešnih projektov vsebinskega marketinga prikazal vrednost vsebinske strategije. Da nova doba v ospredje postavlja ustvarjanje lastnih vsebin, dobro ve tudi Anna Nemeth, direktorica projektov v madžarski medijski agenciji ZenithOptimedia. Doživetje, ki ga blagovna znamka svojim potrošnikom omogoča preko lastnih kanalov in vsebin, kot spletni video posnetki, fotografije, glasba in besedila, je po njenem mnenju najboljša pot do uspeha podjetja. Za blagovne znamke so torej digitalni mediji postali nepogrešljivi, s tem pa tudi blogerji, ki jim lahko pomagajo pri izboljšanju odnosa z blagovnimi znamkami. Kako to storiti, bo svetoval Matthew Zorpas, ustanovitelj in avtor priljubljenega modnega bloga TheGentelmanBlogger iz Velike Britanije.

 

3. Inovativne marketinške rešitve v digitalnih medijih

 

Da je družbeno omrežje Twitter povzročilo pravi vihar v medosebni komunikaciji, ni nova ugotovitev. A blagovne znamke še niso v zadostni meri prepoznale njegovih prednosti ali pa jim komunikacija s potrošniki na Twitterju še ne gre dobro od rok. Niall Horgan, ki je pri Twitterju vodja ključnih strank za regijo EMEA, bo podjetjem svetoval, kako se učinkovito odzvati na aktualna dogajanja in v kar največji meri izkoristiti marketing v trenutku.

 

Pojav, ki v digitalnem oglaševanju v zadnjem času najbolj vznemirja oglaševalce in medijske agencije, je avkcijski zakup spletnih medijev v realnem času (real-time bidding, RTB). Za kaj pravzaprav gre, zakaj RTB dosega tako veliko rast, kaj lahko blagovne znamke pričakujejo, ko se znajdejo v programatičnem prostoru, in kako z njegovo pomočjo doseči veliko donosnost na naložbe (ROI), bo pojasnil Paul Gill, vodja spletnega avkcijskega zakupa v realnem času pri britanskem podjetju Bid.Media.

 

 

Številni mednarodni oglaševalci in njihove komunikacijske agencije so pri reševanju svojih marketinških izzivov obtičali pri pristopu ukaza in nadzora, meni Paul Coleman, direktor strateškega načrtovanja pri medijski agenciji OMD EMEA iz Francije, saj se ključna strategija pogosto določa v svetovnih središčih, nato pa se jo le prilagodu lokalnemu trgu. Glede na to, da številne panoge že prepoznavajo moč kolektivnega, sodelovalnega pristopa, ki ga omogoča digitalna tehnologija, bo Coleman v svojem predavanju ugotavljal, ali ga lahko učinkovito uporabi tudi komunikacijska panoga.

 

4. Razmišljanje (oglaševalcev) izven ustaljenih okvirov

 

»Današnje občinstvo ni nikoli poznalo sveta brez radia. A s toliko novimi bleščečimi platformami, ki tekmujejo za poslušalčevo pozornost in oglaševalčev denar, mora radio postati malo bolj radikalen, da bo lahko ostal relevanten,« meni svetovna avtoriteta na področju radijskega oglaševanja Ralph van Dijk, ustanovitelj in kreativni direktor avstralske produkcijske hiše Eadrum, ki na prestižnem festivalu kreativnosti Cannes Lions vsako leto odnese številne nagrade za svoje radijske oglase. Na Semplu bo povedal, kako pomembno je razmišljanje izven (radijskih) okvirov.

 

Magdalena Malinova, podpredsednica za poslovni razvoj mladega podjetja TVBeat s sedežem v Veliki Britaniji, ki ga je soustanovil slovenski podjetnik Robert Farazin, bo po drugi strani izpostavila potrebo po razmišljanju izven okvirov telemetrije oziroma klasičnega spremljanja gledanosti televizije. Predstavila bo tudi ekskluzivne podatke o tv-gledanosti za jadransko regijo, predvsem kako, koliko in na katerih napravah gledalci spremljajo tv-vsebine in kaj to pomeni za oglaševalsko panogo.

 

Marketing od ust do ust ni nova iznajdba, je pa s širitvijo digitalnih medijev dobil nove razsežnosti. Ker gre za zelo občutljivo področje, saj negativne govorice na spletu lahko podjetju povzročijo nepopravljivo škodo, se ga je treba lotiti premišljeno in zunaj ustaljenih načinov razmišljanja. Na kakšen način spodbuditi pozitivne govorice, bo svetoval ameriški strokovnjak za odnose  javnostmi in odnosni marketing Patrick Galvin.

Bolivija

Bolivija je bila ena od držav, ki sva jih s fantom obiskala v štiri mesece trajajočem potovanju po Južni Ameriki.

Bila je ena tistih poti, ki sva se jih najbolj veselila, saj sva slišala, kako pristna je, ljudje so prijazni in še vedno lahko srečaš Indijance, tiste, ki so potomci Inkov in predinkovskih plemen. Poleg tega je ena najcenejših držav tega dela sveta.

Od 0 do 3700 m

Pot sva začela nekoliko nespametno, saj sva dan začela v Chilu, ob morju, torej na nadmorski višini okoli ničle, potem pa sva prečkala mejo in se ustalila v najinem prvem bolivijskem mestecu – Oruro, ki leži na višini okoli 3700 m nad morjem. Višinska bolezen nama jo je kar malo zagodla, bilo nama je slabo, vrtelo se nama je in imela sva glavobole. Po dnevu, dveh je bilo že bolje, le nisva se mogla navaditi, da se tako hitro utrudiš. Sploh kakšne stopnice, te so naju tako utrudile, da sva morala na vrhu vsakič malo počivati.

V Oruru sva šla le malo po mestu, pregledala tržnico in počakala, da se nama je višinska bolezen umirila. Imela sva sicer prvi roparski incident na poti, ko je bolivijski striček fantu tiščal roko v žep in iskal denarnico. Zgodilo se je, ko smo se gnetli iz skupnega mestnega prevoza, iz kombija. Tat ni dobil nič, midva sva bila malo pretresena in nekaj dni sva nahrbtnike malo bolj tiščala k sebi.

Cala Cala

Najprej sva si šla ogledat v sosednje mestece Cala Cala poslikave po steni, ki naj bi bile iz časa od 6000 do 4000 let pred našim štetjem. Do tja sva morala najeti taksi, ki je potem pobiral še druge ljudi. Nekje v vasi se je ustavil in šel po enega strička, tega peljal nekam po ključe in potem smo šli po komaj kdaj prevoženem makadamu, polnemu skal, do poslikav. To so predvsem odtisi rok, ampak potem smo videli naslikane tudi lame in njim podobne živali.

Slana ploščad

Iz Orura sva se z vlakom odpravila na dobrih šest ur trajajočo vožnjo do turističnega mesta Uyuni. Samo mestece Uyuni je bilo nekoč trgovska postojanka, danes pa živi le od turizma. Turistično je zato, ker se od tam vsi obiskovalci te lepe države odpravijo gledat slano ploščad – Salar de Uyuni. Ta izkušnja je tako čudovita, da jo bom težko opisala z besedami. Na ulicah sva našla ogromno turističnih agencij, ki ponujajo večdnevne izlete na Salar, vendar sva si prebrala vse o njih, zato sva vedela, da katerikoli agenciji ni za zaupati, saj vožnja z njimi ni varna, prišlo je tudi že do nesreč. Na koncu sva se odločila za agencijo, ki je bila večkrat omenjena na internetnih forumih in tudi v vodiču Lonely Planet.

Izlet se je začel z ogledom pokopališča vlakov, nato smo si ogledali družinsko pridelovalnico soli, nakar smo pot nadaljevali na slano ravnico. Vodiči so nam rekli, naj si, preden se zapeljemo na ravnino, zavežemo oči, in ko smo prispeli, so nam pomagali iz terenca ter nas postavili nekoliko stran drug od drugega. Ko smo si razvezali oči, nas je zaslepila belina sonca, ki se je odbijala od belih tal. Salar je namreč ravnina iz soli, ki je velika kar za polovico Slovenije. V deževnem času sol prekrije nekaj vode, kar je še bolj zanimivo za videti, saj se tla zasvetijo kot ogromno ogledalo.

Sol, sol, sol

Peljali so nas še do otokov, ki so polni kaktusov. Pravzaprav jih zdaj ne obdaja voda, temveč sol, vendar se zdi, ko si na enem izmed njih, da so džipi kot čolni parkirani ob njem. Na obrobju Salarja stoji nekaj hotelov iz soli, v enem smo prespali. Tudi pohištvo je bilo večinoma iz soli. Ponoči se ohladi na okoli nič stopinj, saj je ravnina na višini okoli 3600 m, zato sva bila vesela, da sva s seboj prinesla dovolj toplih oblek.

Nato so nas peljali gledat še nekaj lagun, puščav, gejzirjev, termalne vrelce, videli smo flaminge, rdeče jezero in puščavo Salvadorja Dalija, ki je polna kamnitih gmot, ki izgledajo kot kreacije tega slikarja. Celotna tridnevna izkušnja je res nepozabna in tudi naporna pot nazaj je pozabljena ob spominu na belo ravnico, ki ti prvi dan izleta zaslepi pogled.

90 % alkohola!

Iz Uyunija sva se po ovinkih v starem avtobusu peljala do enega najvišje ležečih mest – Potosi. Mesto leži pod goro in se dviga po njej, zato je polno klancev in strmih uličic s kolonialnimi stavbami. Znano je predvsem po rudniku srebra, ki deluje še danes. Fant si je šel rudnik tudi ogledat, peljejo te po rovih, poskusiš lahko njihovo žganje z 90 % alkohola in prižgeš lahko vžigalno vrvico razstreliva.

V mestu sva bila ravno v času njegove obletnice, zato je bilo na ulicah polno ljudi, šolski orkestri iz vse države so igrali v paradah po ulicah in ves čas se je govorilo, da bo mesto zdaj zdaj obiskal bolivijski predsednik Evo Morales. Čez dan, dva sva ga tudi dočakala in poslušala enega njegovih govorov, kar je bila čisto nova izkušnja, in zanimivo je videti domačine, kako navdušeno pozdravljajo svojega vodjo. Fanta so po nekaj minutah sitnarjenja celo pospremili dokaj blizu, da ga je lahko slikal. Kolikor sva razumela iz govora, je Potosiju z okolico vlada skupaj s Španijo in Venezuelo podarila nekaj reševalnih džipov in računalniško pomoč, da bodo izobraževali mlade Bolivijce.

Dinozavri

Po postanku v Potosiju sva odšla v tri ure oddaljeno mestece Sucre, kjer sva si poleg samega mesta ogledala še prave pravcate stopinje dinozavrov. Zaradi tektonskih premikov so se tla, kjer so nekoč hodili ti velikani, dvignila in zdaj je to ogromna stena, stopnje, ki so kot sledi, sva si ogledala lahko tudi z daljnogledom. Zanimivi so bili tudi kipi dinozavrov v naravni velikosti, res sva si lahko predstavljala, kako ogromni so bili nekateri.

 

Naprej sva odšla proti glavnemu mestu Bolivije. Pot do La Paza je trajala 13 ur in čeprav sva se vozila ponoči, je bilo zelo naporno, predvsem je primanjkovalo sprejemljivih stranišč. Kakorkoli, tudi to mine in v La Pazu sva se zasidrala v prijetnem hostlu. Razen žeparskega nepridiprava so ljudje v Boliviji zelo prijazni. V bolj turističnih mestih je nekoliko bolj drago, vendar vseeno poceni. Domačini niso vsi zaupljivi in ponekod si jim prav tako zanimiv, kot so oni tebi. Res zanimive so ženske, ki se jim špansko reče cholite, oblečene so v nekakšno bolivijsko nošo, najbolj zanimiv dodatek pa je majhen, ponavadi črn klobuček na glavi.

Iz La Paza sva šla na izlet do Tiwanaka, predinkovskih ruševin, ki pa naju niso preveč navdušile. Bilo je tudi kar nekaj turistov. Same ruševine so v slabem stanju, saj so bile skozi zgodovino večkrat preiskane, ko so iskali dragocenosti, kamne so odnašali tudi za gradnjo železnice.

Sonce in Inki

V Boliviji se nahaja tudi mesto Copacabana, ki pa ni tista, ki je opevana v znani pesmi, temveč gre za manjše mestece ob jezeru Titicaca. Ozračje je mirno, vzdušje kar malo hipijevsko, ulice pa so polne prodajaln in turistov. Od tu sva odšla na enodnevni izlet z ladjico do Otoka sonca (Isla del Sol), na katerem leži še nekaj inkovskih ruševin. Te so naju malo bolj navdušile, po vsem otoku je vsaj 80 različnih ruševin. Na čolnu do tja sva se čisto premrazila, vendar sva se hitro ogrela, ko sva hodila po otoku, obsijanem s soncem, in po inkovskih stopnicah, razpredenih po otoku.

Del Bolivije sva zaradi pomanjkanja časa izpustila, vendar se nama je zdelo, da sva deželo res spoznala. Zaradi nizkih cen je ta država študentom pisana na kožo. Poleg vseh zanimivosti, mest, ljudi, ki sva jih videla, nikakor ne moreva pozabiti na neverjetno izkušnjo, ki ti jo da Salar de Uyuni.

Nad študentske pravice se zgrinja Mrak!

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani ostro nasprotujejo predlaganim ukrepom ministrice Anje Kopač Mrak, ki bodo pokopali študentsko delo, mlade šolajoče pa pahnili v eksistencialni boj. S predlaganimi dodatnimi obremenitvami študentskega dela se bo obdavčitev dvignila iz zdajšnjih 30,5 na več kot 70 %, po novem pa bi neposredno mlade udarili po žepu za malo manj kot 60 milijonov evrov letno. Mladi smo že sedaj eden največjih poražencev krize, saj nas država vidi zgolj kot kolateralno škodo kriznih varčevalnih ukrepov, zato pozivajo ministrico Kopač Mrakovo, naj preneha s hlapčevanjem Evropski komisiji in prične z delom v dobrobit ljudstva, ki jo je izvolilo.

 

Tako kot vse pretekle vlade od leta 2008 dalje se je tudi vlada dr. Mira Cerarja odločila, da bo večji del kriznih varčevalnih ukrepov prevalila na pleča študentov in mladih. Ministrica iz kvote Socialnih demokratov Anja Kopač Mrak je pod pritiski Evropske komisije med varčevalne ukrepe umestila tudi nove obremenitve študentskega dela, ki bodo študentom in dijakom na letni ravni odnesle slabih 60 milijonov evrov. Študente bodo nove obremenitve neposredno udarile po žepu, saj se bo obremenitev študentskega dela po novem predlogu več kot podvojila, s čimer bo Kopač Mrakova še dodatno ogrozila že tako nezavidljiv socialni položaj študentov.

 

Predstavniki študentov smo se v času vlade Alenke Bratušek z isto ministrico več kot eno leto pogajali o reformi študentskega dela, s padcem prejšnje vlade pa je sistemsko urejanje področja v Zakonu o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov (ZZODDŠ)  padlo v vodo. Ministrica Kopač Mrakova se je v novem mandatu odločila, da bo brez dialoga s socialnimi partnerji in ostalimi deležniki skozi parlamentarno proceduro po hitrem postopku spravila spremembe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ).

To pomeni tako nesistemsko kot pravno sporno urejanje: v urejeni pravni državi tak postopek ne bi bil mogoč in bi ga ustavila že zakonodajno-pravna služba, saj gre za nesistemsko urejanje področja, ki bi se moralo urediti v sistemskem zakonu. Ministrica je šla celo tako daleč, da je pod pritiski Evropske komisije v Bruselj zavestno poslala lažne izračune finančnih posledic predlaganih sprememb, prav tako pa zavestno zavaja javnost glede dejanskih novih obremenitev. Najbolj verjeten finančni učinek predlaganih ukrepov bo kvečjemu negativen, saj bo panoga študentskega dela propadla, s tem pa bo država soočena s socialno bombo med mladimi. V ŠOU v Ljubljani nas žalosti, da »socialdemokratka« Anja Kopač Mrak z

 

logiko in metodami Margaret Thatcher uničuje socialno državo in pravice najšibkejših slojev prebivalstva. Zaskrbljujoč je tudi diskurz, ki ga vodi ministrica in ki zgodovinsko izborjene pravice študentov s pomočjo neoliberalne retorike spreminja v privilegije. 

 

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani vidimo predlagane ukrepe kot načrtno uničevanje socialnega korektiva študentskega dela, ki po podatkih raziskave Evroštudent 2013 več kot polovici študentov sploh omogoča, da si lahko privoščijo študirati. Hkrati se na mlade ponovno prelaga breme krize in slabega upravljanja z državo, zato ostro nasprotujemo predlaganim spremembam študentskega dela in pozivamo ministrico dr. Kopač Mrakovo, da nemudoma prekine s parcialnim, nesistemskim in nepremišljenim urejanjem študentskega dela. Od ministrice zahtevamo, da se ponovno odpre dialog z vsemi deležniki in da se področje študentskega dela uredi sistemsko. V ŠOU v Ljubljani bomo v nasprotnem primeru primorani ubraniti izborjene pravice in dostojen socialni položaj študentov – z vsemi sredstvi!