Oblikovalski natečaj za redizajn etikete najbolj priljubljenega zeliščnega likerja

Oblikovalski natečaj 2ndSkin, v sodelovanju z najbolj priljubljenim zeliščnim likerjem na svetu, išče priložnostno osveženi dizajn, ki bo z kreativno zasnovo, premišljeno izbiro ter pravo mero samozavesti prepričal strokovno žirijo. Zmagovalni dizajn bo krasil kar 10.000 steklenic kultne grenčice, kar mladim ustvarjalcem prinaša izjemno priložnost za opazen nastop tako v Sloveniji kot tudi tujini. Prijave so odprte do 30. novembra 2014.

Strokovna žirija, bo v dizajnih iskala izvirnost, povezanost ideje z izhodišči, prepoznavnost in nezamenljivost, kreativno uporabo barvnih pantonov ter dodatne inovativne elemente, ki bodo s potrošnikom komunicirali tako na prodajnem mestu kot ob uživanju pijače. O zmagovalnem delu bodo odločali Anže Herbst, produktni vodja pri družbi G3 Spirits, Tjaša Kokalj, modna poznavalka, Sašo Radović, modni urednik, in Aljoša Bagola, kreativni direktor.

 

Izmed vseh prejetih del bo žirija najprej izbrala 10 finalistov, nato pa še zmagovalno ter drugo in tretje uvrščeno delo. Zmagovalni dizajn bo krasil 10.000 steklenic priljubljenega zeliščnega likerja, zmagovalca nagradil z 1000 evri, tri najboljše pa popeljal na ogled tovarne znane grenčice, v nemško mesto Wolfenbüttel, in obisk evropske prestolnice nočnega življenja, Berlin.

Več na 2ndSkin.si.

 

Volitve na ŠOU Ljubljana

Na 30 visokošolskih in višješolskih zavodih, članih Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani, so potekale volitve študentov v upravne odbore Študentskih organizacij visokošolskih zavodov (ŠOVZ) za obdobje 2014−2016 ter poslancev v študentski zbor.

 

Volitev se je lahko udeležil vsak študent s statusom na svojem izobraževalnem zavodu, s seboj pa je potreboval študentsko izkaznico ali potrdilo o vpisu in osebni dokument. Volitve so izvajali volilni odbori, nadzirali pa volilni inšpektorji.

Študentski poslanci so na tajnih volitvah decembra 2012 za novega predsednika študentskega zbora ŠOU v Ljubljani z večino glasov izvolili Borisa Cesarja, absolventa slovenskega jezika na filozofski fakulteti. Z izvolitvijo novega predsednika se je konstituiral tudi nov študentski zbor za mandatno obdobje 2012−2014.

Študentski zbor je sicer najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga 45 študentskih poslancev, ki so predstavniki 30 višješolskih in visokošolskih zavodov in so na volitvah izvoljeni za mandatno obdobje dveh let.

Študentski zbor bo na konstitutivni seji izvolil Cesarjevega naslednika, medtem ko bo predsednika ŠOU v Ljubljani volil na prvi redni seji. Trenutno ta položaj sicer zaseda Rok Likovič.

 

Začasni rezultati so bojavljeni tukaj!

180 subvencij za socialno ogrožene študente

Ob začetku študijskega leta je Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, objavila razpisa za subvencionirane strokovne tečaje in za subvencionirane športne vadbe in tečaje. Njun namen je omogočiti tudi socialno šibkejšim študentom ŠOU v Ljubljani udeležbo na obštudijskem izobraževanju oz. rekreaciji. Z razpisoma bo fundacija podelila študentom 180 subvencij.

 

Razpisa trajata do porabe sredstev. Študentom svetujemo, da se na razpis prijavijo čim prej, saj bodo možnost teh programov pridobili študenti, ki bodo prvi ob točkovanju dosegli zadostno število točk.

 

Razpisa vključujeta tečaje znakovnega jezika gluhih, Excela, izdelave vitraža, klekljanja, krojenja in šivanja, tipkanja, plesnih tečajev za posameznike oz. pare ter različne športne vadbe (vse vrste aerobik, pilates, zumba, HIIT, joga, plavanje).

Obenem še vedno trajajo nekateri drugi naši programi, npr. razpis za denarno pomoč študentom, ki so se znašli v hujši socialni stiski, in poziv s katerim nudimo študentom brezplačno lektoriranje diplomskih in magistrskih nalog in tisk le-teh. V kratkem pa bomo razpisali tudi nova mesta za brezplačne psihološko pomoč študentom.

Na naši spletni strani www.studentski-tolar.si lahko preverite, kakšno pomoč ponujamo, kdaj in kako lahko študenti za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkim študentom.

Rojstni dan

Že nekaj dni nestrpno pričakujem svoj dan.

To je dan, ko sem leto dni starejša. Dan, ko sem bogatejša za celo leto izkušenj. In seveda dan, ko vsakič znova podoživljam dogodke, ki so se mi zgodili na rojstnodnevnem praznovanju predlani. Tako je bilo. Za svoj rojstni dan sem za prijatelje organizirala zabavo. Bilo je veliko smeha, veliko pijače in veliko seksa. Brez tega na moji zabavi pač ne gre. Spomnim se, da sem najela kočo, ki je bila daleč stran od mesta. Tako je zabava lahko potekala, ne da bi koga motilo. S prijateljicami smo se zabavale, plesale po mizah, se pogovarjale o predrznih stvareh in se sem in tja nedolžno dotikale ena druge. Vse skupaj je bilo videti zelo nedolžno. Ko se je bližala polnoč, sem opazila veliko šepetanja med kolegicami. Smejale so se in mi dajale tako nagajive poglede kot še nikoli. Vedela sem, da se nekaj pripravlja. In končno je napočil trenutek. Do mene je pristopila najboljša prijateljica in mi prekrila oči z ruto. Ničesar nisem videla. Odpeljale so me v glavni prostor koče in me posedle na stol, ki je stal na sredini sobe. Takoj mi je bilo jasno, kaj so mi zakuhale. Zaslišala sem glasbo, ki je bila tako nabita z erotiko, da že sama po sebi vabi v skušnjavo. Čutila sem, da se mi je nekaj oziroma nekdo približal. V istem trenutku sem zaslišala glasno kričanje in žvižganje prijateljic. Nekdo mi je snel prevezo z oči in pred sabo sem zagledala čokoladno rjavo telo. Popolno izklesano in, kot da še to ni bilo dovolj za mojo že tako vlažno muco, je bilo to telo še popolnoma premazano z oljem. Pristopil je do mene in se začel nagajivo drgniti ob mene. Stal je pred mano in plesal samo zame. Njegov videz je bil nesramno dober. Takoj sem si ga želela. Njegovi dotiki so bili tako seksi. Da o njegovih očeh sploh ne govorim. Nisem vedela, ali gre tudi z njegove strani za isto privlačnost ali je to noro spogledovanje le del koreografije, ki so jo naročile kolegice. Noro sem si želela, da to ni le koreografija. Minilo je tistih mučnih 15 minut. Tako močno sem si ga želela, a sem po drugi strani vedela, da je vse naročeno, vse plačano. Tako sem se 15 minut mučila in trudila, da nisem pred vsemi planila na njega in ga prijela za njegovega korenjaka, ki sem ga tako mimogrede nemalokrat čutila na svojem telesu, medtem ko je on plesal zame. Tako se je vse lepo končalo. Pobral je svoje rekvizite in obleke, ki jih je slekel s sebe. Odšel je do svojega šoferja in skupaj sta odšla. Bila sem hvaležna za to seksi izkušnjo in tudi malo žalostna, saj se je prehitro končala. Ravno sem želela nadaljevati zabavo, ko je prijateljica, ki je naročila striptiz, prihitela do mene in mi izročila telefon. S pogledom mi je dala vedeti, da gre za packarijo in odšla stran. Javila sem se in bil je on. Očitno ni bila vse le koreografija. Rekel mi je, naj se usedem v avto in pridem s svojo prijateljico do prvega ovinka. Točno to sva brez pomisleka tudi naredili. Za ovinkom sem zagledala avto in pred avtom je stal on. S prstom mi je pokazal, naj pridem k njemu. Seveda sem mu takoj ustregla. Ko sva sedla v avto je njegov šofer takoj izstopil in odšel krajšat čas moji prijateljici, ki me je čakala v avtu, s katerim sva se pripeljali do ovinka. Takoj ko se je šofer usedel v najin avto, sta se odpeljala. Po nasmehu prijateljice, ki sem ga videla drugi dan, vem, da ji ni bilo hudega. Pri meni pa je bilo takole. Moj postavni striptizer ni okleval. Takoj me je prijel s svojimi močnimi rokami. Položil me je na sprednji sedež in me z mene začel trgati oblačila. Ta njegova grobost me je že v prvi minuti popolnoma obnorela. Tudi sama sem ga začela takoj slačiti. Kmalu sem v svojim ustih imela debelega tiča. Vlekla sem ga, kolikor hitro in močno sem mogla. Začel je stokati in mi govoriti pokvarjene besede. To me je še bolj podkurilo. S svojim vročim telesom me je dvignil in me nesel ven iz avta. Položil me je kar na pokrov svojega jeklenega konjička in ga takoj vtaknil vame. Čutila sem, kako je prodrl vame, in že takoj zaznala, da mi prihaja. Glasno sem stokala. Držala sem ga za lase in ga prosila za še in še hitreje. Noge sem mu prepletla okrog vratu, on pa me je trdno držal za boke. Vame je prodiral vse hitreje. Bil je ravno toliko grob, da me je ta grobost obnorela. Odgovarjale so mi njegove močne roke na mojih bokih, občutek, kako je vsakič, ko ga je vtaknil vame, močno stisnil moje boke. Na obrazu sem mu prebrala, da mu bo vsak čas prišlo. Govorila sem mu seksi besede, da sem ga še bolj vzburila. V daljavi sem zagledala svetlobo. Prihajal je nek avtomobil. Nikakor nisva mogla prenehati sredi takega užitka. Še nekajkrat ga je grobo vtaknil vame in iz moje muce se je začelo cediti. Bila je čisto mokra, ko mi je tako dobro prišlo. Tudi njemu je prišlo direktno na mojo muco. Bilo je še ravno toliko časa, da sva hitro skočila v avto in nase navlekla vsaj spodnje perilo. Avto, ki se nama je približeval, je bil avto moje prijateljice in šoferja, ki sta se vrnila precej nasmejana, čeprav prijateljica trdi, da jo je šofer peljal le na nočno vožnjo.

Dinozavri se vračajo v štirko!

V tokratnih dinozavrih bomo priča zgodovini techna, acida in še česa. V goste prihaja legenda Chris Liberator…
Chris je eden od treh bratov Liberatorjev, ki so 90’ in začetke nulanula, zaznamovali s svojim Acid Technom. Izdajal oz. izdaja na založbah kot so StayUpForever, Smitten, Cluste, Noom in mnogih drugih. Sodeloval je s hudimi techno friki Dave the Drummerjem, Geezerjem, Punk Floydom … Le kdo od malo starejših se ne spominja acid mixa “It’s not intelligent, it’s not from Detroit … but it is fucking ‘avin it”, ki je na kaseti spremljal marsikatero ekspedicijo v Mannheim, Dortmund, Berlin ali München. Skratka v Ljubljano prihaja veliko tega, kar se je dogajalo na rejvih prejšnje stoletje, nenazadnje tudi z old school techno setom Ulixa, posebej za to priložnost bo oživel en in edini Kesma, svoje pa bo na ogenj vrgel tudi Lunik. Dinozavri so nazaj.

CHRIS LIBERATOR (Smitten, UK)
Ulix (Synaptic – Oldschool techno set)
Kesma (Old-Old School set)
Lunik (Drumwise)

Lokacija: Klub K4, Ljubljana

Malezijski Borneo

Kako sva se s fantom spomnila na Borneo? Mislim, da se nama je dobro slišalo, in sva malo preverila in ugotovila, da bi bil res zanimiv. Borneo je sicer malo indonezijski, malo malezijski, na njem pa je še sultanat Brunej, ampak midva sva se odločila.

Letela sva v Kuala Lumpur, ki sicer leži na celinskem delu Malezije, ampak sva šla potem takoj naprej z notranjim letom do mesta Kuching. To je v malezijski državici Sarawak na otoku Borneo. Na letališču je bilo tako mraz, da naju je reševala le odeja, ki sva jo vzela s prejšnjega leta. Že tam sva spoznala par s Češke, s katerim smo se kasneje še nekaj dni družili. Kuching je bil vroč in poln vlage, čeprav je bilo vreme oblačno, je vročina kar puhtela. Klime v vseh prevozih so bile nastavljene na minimum, tako da je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo v avtobusih res velika, večinokrat sva do cilja prišla čisto premražena.

Kuching je glavno mesto državice Sarawak
Ime naj bi dobilo po mački, oziroma pomeni mačje oko, izvira pa iz imena reke, ki si je utirala pot skozi mesto, dokler je niso zapolnili, da so lahko mesto razširili. Po samem mestu sva si ogledala dokaj malo, nekaj stavb, ulic, prvi cilj je bil seveda bližnje zavetišče za orangutane. Pravzaprav je zavetišče del narodnega parka, tako da so orangutani v resnici na pol divji in prosto živijo, le hranijo jih na določenih točkah. Tako sva jih uspela videti dokaj blizu, morali smo biti čisto tiho in čeprav se turistom po navadi izogneva, je bilo tukaj druženje z njimi kar sprejemljivo, mogoče prav zaradi tišine. Ko vidiš te ogromne oranžne opice, kako se spretno vihtijo po džungli, ti ne preostane drugega, kot da postaneš njihov ljubitelj.

Soparnosti sva se počasi navadila
Ko sva imela v planu iti v narodni park Bako, kjer vidiš še nekaj drugih opic in živali, je zjutraj lilo kot iz škafa. Skupaj s češkim parom me je fant vsaj pol ure prepričeval, naj grem v park, potem pa še nekaj časa, da sem sploh šla v čoln, poln vode; še vedno je lilo in dežni plašč ni bil v ne vem kakšno pomoč. Vseeno so me uspeli prepričati, šla sem v čoln, iz njega potem takoj do prve lesene utice, kjer sem imela namen videti le tiste živali, ki bi prišle tam mimo. Kmalu je nehalo deževati in celoten izlet je začel kazati svojo obetavno naravnanost. Še malo raziskovanja in hoje in že smo zagledali prve opice, potem še ene, kmalu pa tudi tiste, zaradi katerih sva na Borneo sploh prišla. To so opice z zelo velikim nosom, reče se jim Nosani (Proboscis). So ogrožena vrsta, njihov nos pa je tako velik, da si ga mora z roko dvigniti, ko da hrano v usta. Res so nekaj posebnega.

Soparnost in vročina sta se nadaljevala, prav tako dež, ta nama je malo zagodel, tako da nisva uspela videti jame Niah in netopirjev, ker je voda preplavila cesto do tja. Tako sva šla v mestece Miri, kjer sva sicer ostala dva dni, ker nama je bil všeč hostel in ker sva imela možnost oprati vsa oblačila. Potem sva odšla kar naprej proti Bruneju z glavnim mestom Bandar Seri Begawan.

Če hočeš opaziti razliko, da si v drugi državi, jo opaziš, drugače je zelo podobno
Sultanu nisva mogla ubežati, ker so njegovi plakati čez vse stavbe, tudi desetnadstropne. Že na poti sva kmalu zagledala ogromno železno konstrukcijo, ki črpa nafto. Včasih se nama je zdelo, da je tako črpališče sredi domačega travnika. V sultanatu Brunej sva ostala le dva dni, ogledala sva si vodne vasice, kjer imajo hiše na kolih, podobno kot so jih imeli naši mostiščarji. Če bi želeli na novo postaviti naša kolišča, gremo lahko tja pogledat, kako se to danes dela. Tukaj imajo na kolih tudi šole, bolnišnice, cerkve, … V Bandar Seri Begawanu sva si šla pogledat tudi mošejo.

Naslednji cilj je bila vožnja z vlakom iz mesta Bouffort do mesta Tenam v državici Sabah. Do tja sva šla kar s čolnom. Vožnja z vlakom je zanimiva, vlak je star, ropota in se trese, peljala sva se ob reki, kjer lahko tudi raftaš, vendar za nas, ki smo kdaj videli slovensko Sočo, raftanje na rjavih rekah drugih dežel ni prav nič posebnega.

Naprej sva želela iti pogledati največjo rožo na svetu, reflezijo, a nisva uspela priklicati parka, kjer jih imajo največ, da bi nama povedali, če trenutno kakšna cveti, ker cvetijo le na vsakih nekaj let, tako da sva pot nadaljevala kar do mesta Kota Kinabalu. Tam sva ostala nekaj dni, si ogledala mesto, nato pa šla naprej na otok Manukan, kjer so sanjske plaže, sonce in toplo morje.

Zavetišče za želve

Potem sva šla do mesta Sandakan. Vožnja do tja je bila res naporna, veliko ljudi vzame raje notranji let. Ovinki so se vili celih šest ur in samo vesela sva bila, ko je bilo te vožnje konec. Bilo je vredno, ker sva si v tem mestu privoščila eno redkih malo dražjih pustolovščin, izlet na otoček, kjer je rezervat za zelene želve. Tam so nam ponoči pokazali, kako samica izleže jajca na obalo in kar je bilo najlepše in zame res vredno denarja, ta večer izležene male želvice, ki smo jih potem mi pospremili v morje. Šle so same, nerodno so se kobacale in če je šla kakšna stran od morja, smo jo lahko obrnili. Ni lepšega. Seveda gre za pretirano zaračunavanje turistom, ampak se tolažim s tem, da gre vsaj del denarja dejansko za zavetišče za želve. Same zelene želve so zelo ogrožene in s takimi zavetišči pomagajo, da preživijo vsaj toliko, da se izležejo in pridejo do morja. Poleg drugih živali je velik plenilec na želvja jajca tudi človek, tukaj pa se želve izvalijo v kontroliranem okolju, v takem jih tudi izpustijo.

Šla sva še v živalski vrt, da bi videla še nekaj tukajšnjih živali. Tako sva videla malezijskega medveda (sun bear), malega primata tarsierja, ki je čisto majhen, oči pa ima ogomne in gleda kot da bi strmel, papige, vidre, malezijske tigre, noje, njihovo vrsto slonov, …

Iz Sandakana sva letela nazaj v Kuala Lumpur, saj sva si želela v tem ogromnem mestu celinske Malezije ogledati slavna 88 nadstropij visoka stolpa, Petronas. Brezplačne karte sva morala iti rezervirati že dopoldne, nato povedo, ob kateri uri prideš nazaj, in takrat po skupinah spuščajo gor. Na stolpih si ogledaš most med njima, po njem se sprehodiš med 41. in 42. nadstropjem stolpnic. Samega mesta Kuala Lumpur si nisva imela časa ogledati, zanimiv del, ki sva ga videla, je bil kitajski del, Chinatown, kjer sva večinoma jedla. Po cenah hrane se vidi, da je velemesto, saj je kosilo v kitajski restavraciji malo dražje kot pri nas. Pred odhodom domov sva si ogledala še jame Batu, pred njimi te pričaka ogromen zlat kip Bude. Same jame bi bile veliko bolj zanimive, če jih ne bi zabetonirali, postavili železnih drogov za luči in ograj.

Ljudje so prijazni, celo taksisti. Po vsem malezijskem delu Bornea so prevozi dobro organizirani in poceni. Kar nekajkrat sva potovala tudi s čolni. Vse tri državice, Sarawak, Sabah in Brunej, so se mi zdele tudi res varne. Cenejša soba se da dobiti že za 7 €, v večjih mestih malo več, obrok hrane stane okoli 4 €. Alkohol je malo dražji, ker je to muslimanska država. Na splošno je bilo to eno najlepših potovanj. Zelenje, narava, živali, zaradi vsega tega pozabiš tako na soparno vreme kot na mrzle klime.

Legendarna Riblja čorba letos končno spet v Cvetličarni!

V soboto, 8. novembra 2014 ob 21.00 bo Cvetličarno končno spet obiskala legendarna rock zasedba Riblja čorba na čelu z Boro Ðorđevićem. Skupina se je v zgodovino rock'n'rolla zapisala z uspešnicami, kot so »Ostani đubre do kraja«, »Na zapadu ništa novo«, »Nemoj da ideš mojom ulicom«, »Volim, volim žene«, »Neču da ispadnem životinja«, »Amsterdam« in mnogimi drugimi. Riblja čorba obstaja že preko 30 let, a vseskozi koncertira po celem svetu. Dolgo in uspešno kariero skupine spremlja bogata diskografija: 19 studijskih albumov, 5 live albumov, 4 singel plošče in mnogo knjig. Riblja Čorba je prav gotovo ena od skupin, ki je pustila močan pečat na ex-yu sceni, s tem ko je bila kar nekajkrat razglašena za skupino leta in z vsem, kar je ustvarila v preteklih letih.

Leta 1978 se je Bora Ðorđević povezal s prijatelji iz skupine SOS (Miša Aleksić, Rajko Kojić in Miroslav Milatović Vicko) in ustanovil Ribljo Čorbo. 22. decembra istega leta so izdali prvi singel s pesmimi »Lutka sa naslovne strane« in »On i njegov BMW«, ki je takoj postal izjemno priljubljen. Po objavi tega singla,  se je Bora odločil, da skupina potrebuje še eno kitaro. Tako je v skupino prišel Momčilo Bajagić – Bajaga. V začetku leta 1979 so izdali že drugi singel, na katerem sta se znašli pesmi »Rokenrol za kućni savet« in »Valentino iz restorana«.

 

Ko so fantje zaključili s služenjem vojaškega roka, so se februarja 1981 lotili snemanja drugega albuma, ki so ga naslovili »Pokvarena mašta i prljave strasti«. Posebne omembe so vredne pesmi: »Ostaću slobodan«, »Lak muškarac« in »Neke su žene pratile vojnike«. Novembra je izšel tretji album »Mrtva priroda«, za katerega je Bajaga napisal »Ja sam se ložio na tebe«, vse druge bolj udarne pesmi pa so bile skupno delo vseh članov skupine. Na albumu najdemo še: »Ne veruj ženi koja puši Drinu bez filtera«, »Odlazak u grad«, »Na zapadu ništa novo«, »Pekar, lekar, apotekar«, »Neću da ispadnem životinja« in »Volim, volim žene«. Prodanih je bilo rekordnih 500.000 plošč in Riblja čorba se je prebila na sam vrh jugoslovanske glasbene scene. Plošča »U ime naroda« je izšla nekaj mesecev kasneje in postala najbolje prodajani koncertni album v dotedanji jugoslovanski zgodovini rocka. Peti album »Buvlja pijaca«  in na njem so se znašle pesmi z bolj ˝družbeno˝ problematiko, kot so »Slušaj, sine«, »Ja ratujem sam«, »Pravila«, »Kad ti se na glavu sruči čitav svet«, pa tudi nepozabna »Kako je lepo biti glup«.

 

Leta 1984 »Pozitivna geografija« postane največji hit v državi. Ponovno gredo v studio in posnamejo »Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju«.

 

Riblja čorba je leta 1985 posnela album »Istina«. Zaradi pesmi »Pogledaj dom svoj, anđele«, »Snage opozicije«, »Alo« in »Dvorska budala« je založba Jugoton zavrnila izdajo, zato se je skupina vrnila k založbi PGP RTB. Takoj naslednje leto je sledila plošča »Osmi nervni slom«. Poleg »Amsterdam«, je bil udarni hit na plošči tudi »Nemoj da ideš mojom ulicom«. Februarja 1987 sledi plošča »Ujed za dušu«.

 

Desetletnico skupine so proslavili s kompilacijo »Riblja čorba 10« in albumom »Priča o ljubavi obično ugnjavi«. Spet z novo zasedbo so posneli album »Koza nostra«, kjer se je kot gost pojavil tudi Džoni Štulić in skupina Azra. Album »Labudova pesma« je bil mišljen kot poslovilni album, a kasneje se je skupina odločila, da ne bo prenehala z ustvarjanjem. Niti z naslednjo ploščo »Zbogom, Srbijo« Riblja čorba ni dosegla večjega uspeha. Sledil je album »Ostalo je ćutanje«, hkrati pa je Bora snemal album »Njihovi dani«.

 

V začetku leta 1997 je bila Čorba na t.i. turneji »Po slobodnim gradovima Srbije« (Po svobodnih mestih Srbije), istega leta pa so izdali tudi kompilacijo »Treći srpski ustanak«. Sledila sta album »Nojeva barka« in »Pišanje uz vetar«. Leta 2003 je skupina izdala album »Ovde«, sledili pa so še trije deli Trilogije: »Nevinost bez zaštite«, »Devičanska ostrva« in »Ambasadori loše volje«. Predzadnji album »Minut sa njom« so izdali februarja 2009, zadnjega pa leta 2012 z naslovom »Uzbuna«.

 

SPLETNA STRAN: www.riblja-corba.com  

 

Cene vstopnic:

Posebna predprodajna cena (prvih 100 vstopnic): 15,00 EUR;

predprodajna cena nato do 7. 11. 2014: 18,00 EUR;

cena na dan koncerta: 25,00 EUR

 

Predprodajna mesta: Hiše vstopnic Eventim Si (Tivoli Ljubljana, Citypark Ljubljana, Kino Šiška Ljubljana, Križanke Ljubljana, Mestni trg Ljubljana, Hiša športa Ljubljana, Europark Maribor, Citycenter Celje, Klicni center: 1977) in partnerska prodajna mesta: Petrol, Pošta Slovenije, Big Bang, Kompas, (K)kiosk, 3DVA Trafika, Mercator Hipermarket, M Holidays, Svet Knjige in Palma turistična agencija; telefonska prodaja vstopnic: 01 42 05 000

V MIC-u ste vedno dobrodošli

MIC je mladinski center, ki je bil ustanovljen leta 1992, da bi bil kompas mladih v globalni družbi..

Naše  poslanstvo je: »Preko izkušnjega učenja spremljati in spodbujati mlade k celostnemu razvoju osebnosti s poudarkom na razvijanju talentov in gradnji nesebičnega odnosa do soljudi in sveta«.

Za uresničevanje našega poslanstva , mladim nudimo zelo raznoliko paleto programov:

Tečaj kitare,Intenzivna pevska delavnica. Šiviljski tečaj kjer si lahko izdelate in popravite svoja oblačila. Učenje jezika na način kot se učimo materinega jezika. «Povej po francosko«, »Španščina«, »Practical English«.Likovna delavnica za vse ki se radi izražate skozi risbo in sliko ali pa bi radi poiskali svojo likovno tehniko. Tečaj družabnih plesov:  Učenje in izpopolnjevanje plesnih gibov, drže in figur standardnih in latinsko-ameriških plesov. Reci besedo – delavnica javnega nastopanja: Kako izuriti sebe in svoj glas za učinkovite nagovore in nastope?! Pridite v MIC – presenečeni boste… 

Naredi nekaj zase:  delavnica za razvijanje pozitivnega občutka lastne vrednosti, namenjena mladim od 19. do 29. let. Bodi faca: delavnica za razvijanje pozitivnega občutka lastne vrednosti, namenjena otrokom. Vikend priprava na zakon: dobra investicija v odnos.

Rojstnodnevne zabave, prijetni prostori za druženje, Vrtovčev dom za počitnice ali vikend srečanje.

Počitniške norije za otroke med zimskimi in poletnimi počitnicam.


S ponudbo prostovoljnega dela doma in v tujini (program POTA) vabimo mlade k soočenju z izzivi (ne)pravičnosti in medkulturnega dialoga. Skupaj z mladimi oblikujemo različne programe za otroke. S svetovalno in terapevtsko dejavnostjo pomagamo mladim v različnih življenjskih stiskah.

Imaš idejo in bi rad ustvarjal ali izvajal svojo delavnico?  imaš prosti čas in prideš na klepet, čaj ali kavo? te zanima kakšna od naših dejavnosti?


V MIC-u ste vedno dobrodošli. (Za vsak slučaj pa prej pokličite, saj ko niso uradne ure smo lahko na terenu ali pa kje v hiši)

Nas lahko dobite na Ul. Janeza Pavla II 13, v Ljubljani, tel 01 439 97 90 ali 92, ali na gsm 031 416 871, na mailu prijave@mic.si, ali pa na spletni strani www.mic.si, tudi nas najdete na FB.

Objavljen razpis za štipendije »Za ženske v znanosti« 2015

Razpis traja do 3. novembra 2014. Med kandidatkami bodo izbrane tri mlade znanstvenice, ki bodo prejele štipendijo v višini 5.000 evrov.

Partnerji nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« – L'OREAL Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija – so danes objavili že 9. razpis za štipendije v višini 5.000 evrov. Raziskovalke, ki so v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine, se lahko na razpis prijavijo do vključno 3. novembra 2014. Po izboru uglednih slovenskih znanstvenikov bodo štipendije prejele tri najperspektivnejše raziskovalke.


Partnerstvo L'Oreal – UNESCO »For Women in Science« je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom opozarjati na ženske v znanosti in jih spodbujati. Hkrati si prizadeva za njihovo vidnost, da bi postale vzornice mladim dekletom. S tem, ko znanosti daje ženski obraz, skuša navdihniti mlade ženske, da se odločijo za raziskovalno pot. V preteklih 16 letih je partnerstvo postalo resnično globalno in podprlo že več kot 2000 žensk iz več kot 100 držav.

Program »Za ženske v znanosti« že od leta 2006 tudi v Sloveniji opozarja na pomen in vlogo žensk v znanosti ter na neenakopravni položaj žensk v znanosti. V preteklih letih so se na tem področju tako na svetovni ravni kot tudi  v Sloveniji zgodili premiki, kljub temu pa nas do enakopravnega položaja  žensk v znanosti loči še mnogo korakov. Predsednik Nacionalnega odbora »Za ženske v znanosti« in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal je ob objavi razpisa poudaril: »V sklopu programa smo do sedaj več kot uspešno dokazali, da imamo tudi v Sloveniji vrhunske znanstvenice. Ne glede na to položaj znanstvenic še ni na ravni, ki jo želimo doseči. Za soočanje z izzivi, ki nam jih prinaša prihodnost, pa je nujno, da se vzpostavi enakomerna raven zastopanosti obeh spolov tudi v znanosti, saj le z doprinosom enega in drugega lahko pridemo do najboljših rešitev.«


Po podatkih Statističnega inštituta UNESCO so namreč raziskovalke po vsem svetu še vedno v manjšini. Na svetovni ravni delež znanstvenic znaša le 30 %, nekoliko višji delež je v Evropi, kjer znaša 40 %. V Sloveniji je ta delež celo pod evropskim povprečjem in znaša zgolj 36 %. Moški prevladujejo na položajih v javnem in akademskem, predvsem pa v zasebnem sektorju. V javnem sektorju se položaj še najbolj približuje enakopravnemu, saj tam delež znanstvenic znaša že 48 %. Zaskrbljujoča pa je zastopanost žensk v naravoslovnih vodah, kjer delež znanstvenic znaša le 37 %. Po podatkih She Figures, zadnjem objavljenem poročilu Evropske komisije o položaju žensk iz marca 2013, je podoben položaj znanstvenic po vsem svetu. Njihovih karier pa ne ovira le t.i. stekleni strop, temveč tudi t.i. materinski zid, še ugotavlja Evropska komisija.

V okviru nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« L'Oreal Slovenija, Nacionalna komisija za Unesco in Slovenska znanstvena fundacija že vrsto let podeljujejo štipendije ženskam v zadnjem letu doktorskega študija s področja naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine, ki ga opravljajo v okviru slovenskih raziskovalnih institucij. Vsako leto štipendijo prejmejo tri štipendistke, ki jo lahko porabijo v poljuben namen, ki ni nujno povezan z njihovim raziskovalnim delom. Kandidatke, ki se prijavljajo za štipendijo, morajo biti mlajše od 35 let, imeti morajo slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Sloveniji, raziskovalni projekt, ki ga prijavljajo, pa ne sme vključevati testiranj na živalih.

Za štipendijo »Za ženske v znanosti« 2015 se bodo lahko kandidatke prijavile med 1. oktobrom 2014 in 3. novembrom 2014. Prijavni obrazec je objavljen na spletnih straneh www.mizs.gov.si, www.unesco.si in www.szf.si. Vloge za štipendijo z ustrezno dokumentacijo bosta vrednotila ocenjevalna skupina ter nacionalni odbor, prejemnice štipendij pa bodo razglašene v marcu 2015. Nacionalni program »Za ženske v znanosti« pa je tudi dobra odskočna deska za mednarodne štipendije »For Women in Science«. Letos se je spremenil način prijave in za mednarodne štipendije se bo lahko potegovala le po ena štipendistka iz nacionalnega izbora.

Program živi tudi na Facebook strani Za ženske v znanosti ter You Tube kanalu Za ženske v znanosti. Poleg tega pa je L'Orealova fundacija letos zagnala portal DiscovHer, ki v ospredje postavlja ženske s celega sveta, ki delujejo na področju znanstvenega napredka. 

 

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je v Sloveniji zaživel leta 2006 in odtlej so partnerji s štipendijami nagradili že 22 izjemnih znanstvenic:  geologinjo dr. Mirijam Vrabec, genetičarko dr. Luco Lovrečić, biofizičarko dr. Zrinko Abramović, atmosfersko kemičarko dr. Sašo Kovačič, farmacevtko dr. Natašo Obermajer, biotehnologinjo dr. Paulo Pongrac, biokemičarko dr. Tino Šmuc, biotehnologinjo dr. Nežo Finžgar, kemičarko dr. Niko Lendero Krajnc, biokemičarko dr. Petro Brožič, mikrobiologinjo dr. Ano Rotter, farmacevtko dr. Mojco Brunskole Švegelj, biologinjo dr. Biserko Bakrač, biokemičarko dr. Nino Erčulj, biologinjo dr. Majo Pociecha, fizičarko dr. Brigito Rožič, farmacevtko dr. Natašo Beranič, živilsko tehnologinjo Tino Jerman Klen, biologinjo Živo Pipan Tkalec, mikrobiologinjo Barbaro Hubad, biologinjo Evo Ogorevc in inženirko kemijske tehnologije Janjo Stergar.

Že imaš SKB ISIC kartico? Zakaj pa ne, saj si jo zaslužiš!

V banki SKB smo ugodnosti ISIC izkaznice in ISIC osebnega računa združili v eno kartico. Ob izpolnjevanju pogojev ti jo ponujamo brezplačno!

Če si polnoleten dijak ali študent, lahko poleg tega do 30. novembra sodeluješ še v nagradnem žrebanju za 300 eur!

1. SKB ISIC kartico naroči na www.isic.si/skb

2. Oglasi se v SKB poslovalnici in odpri ISIC osebni račun

3. In že sodeluješ v nagradnem žrebanju za 300 EUR!

S SKB ISIC kartico lahko:

  • brezplačno dviguješ gotovino na bankomatih v Sloveniji in v EU območju, kjer je plačilno sredstvo evro;
  • negotovinsko plačuješ doma in v tujini na prodajnih mestih, označenih z znakom VISA;
  • varno opravljaš spletne nakupe.Ob zadostni porabi na računu je letna članarina za SKB ISIC VISA debetno kartico brezplačna. Več kot 40.000 ugodnosti in popustov po celem svetu SKB ISIC kartice lahko uveljavljaš v 120 državah sveta.