ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Od konca januarja je študentom na voljo nova študentska čitalnica. Ta se nahaja na Borštnikovem trgu 2 in spada v sklop ŠOU. Prazne prostore na Boštnikovem trgu so preuredili v študentsko stičišče, ki študentom nudi kvalitetno učno okolje, hkrati pa bo aktivno prispevalo k izobraževalni in raziskovalni dejavnosti študentov. Na začetku bo čitalnica odprta vsak dan od 07.00 do 24.00 ure, kasneje pa se bodo prilagajali potrebam študentov. V čitalnici so študentom na voljo tudi sodobno opremljeni računalnik z brezplačnim dostopom do interneta in omrežja Eduroam ter strokovna literatura, ki jo bodo še nadgrajevali.

Osrednji del čitalnice je namenjen individualnemu učenju, na voljo pa je tudi prostor za manjše skupine. Poseben prostor je namenjen za okrepčilo, kjer bodo študentom na voljo na študentski bon topli napitki, brezalkoholne pijače in prigrizki. Trenutno lahko čitalnico koristi do 65 študentom, v prihodnje pa načrtujejo njeno širitev.

Na začetku februarja je odprla svoja vrata Študentska menza Indeks. Menza deluje v okviru Zavoda Študentska menza, ki je  najmlajši zavod v družini ŠOU. Njegov namen je zagotoviti ustrezno, kakovostno, raznoliko in cenovno dostopno prehrano za osebe s statusom študenta. Nahaja se na Kersnikovi ulici 6, na površini ca. 500 m2 v dveh etažah se bo lahko prehranjevalo tudi čez 500 študentov dnevno. Ponujajo raznolika in kakovostna kosila na študenstke bone, poleg tega pa še pice iz polnozrnatega ali pšeničnega testa, testenine in rižote z bogato ponudbo omak, sveže solate, dnevne juhe, jedi z žara, ribje jedi, sladice, tople napitke itd. Prednost Indeksa je tudi cenovna ugodnost,  študentje bodo ob predložitvi študentskega bona kosili že za 1,5 EUR. Obetajo se tudi številne promocijske akcije. V mesecu februarju bo potekala akcija študentsko kosilo brez doplačila, torej le s predložitvijo bona.

V spodnjih prostorih bodo potekale tudi razne aktivnosti, kot npr. predavanja, delavnice (npr.za otroke študentskih družin) in druge oblike druženja, ki bodo še dodatno poživile dogajanje na Kersnikovi.

V študentskih letih vsak privarčevan evro pride prav. Zakaj bi za kosila plačevali polno ceno, če vam kot študentu pripada subvencionirana prehrana.

Kaj sploh je subvencionirana prehrana, kako do nje, komu pripada, kako in kje jo koristiti, si preberite v naslednjih vrsticah.

Država študentom nudi podporo, in sicer tako, da študentom subvencionira del obroka. Študent lahko je v vseh restavracijah, ki imajo pogodbo za subvencionirano prehrano. S tem je študentu dodeljen en topel obrok in 2 dcl brezalkoholne pijače. Število obrokov je enako številu delovnih dni v mesecu.

ALI SEM UPRAVIČEN DO SUBVENCIJE?

Do subvencije so upravičeni:

* študentje, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v RS (redni študentje, izredni študentje, študentje z absolventskim stažem), študentje, ki so zaposleni ali so prijavljeni kot iskalci zaposlitve, niso upravičeni do subvencije,

* študentje tujih univerz, ki so na izmenjavi v RS.

Dodatni subvencionirani obroki pripadajo mamicam in očetom študentom, in sicer jim pripada 10 dodatnih obrokov na otroka, koristi pa jih lahko le eden od staršev. Prav tako so do dodatnih obrokov upravičeni tudi študentje s posebnimi potrebami in študentje, katerih starši so padli v vojni za Slovenijo.

V primeru, da študentu ne uspe porabiti vseh subvencij, ki mu pripadajo v enem mesecu, se mu subvencije prenesejo v naslednji mesec. Subvencije veljajo še dva meseca. V tem času jih je potrebno izkoristiti, saj se subvencije po preteku tega obdobja izbrišejo.

KAKO SE VPIŠEM V SISTEM SUBVENCIONIRANE PREHRANE?

Najprej preko spleta opraviš spletno prijavo za prvi vpis. To najdeš na strani www.studentska-prehrana.si.

Nato si je potrebno zapisati številko prijavnice, s katero se v roku 90 dni osebno zglasiš na eni izmed točk SŠP, kjer referent opravi vse potrebno in ti pove napotke za naprej. S seboj ne pozabi prinesti osebnega dokumenta, dokazila o tem, da si študent in mobilni aparat. Naslednji korak je, da aktiviraš račun na spletni strani. Upravičenost do subvencije velja za eno študijsko leto, zato jo je potrebno vsako leto podaljšati. Podaljšanje subvencionirane prehrane pa je ravno tako enostavno. Enostavno se osebno zglasiš na eni izmed točk SŠP, kjer ti referent podaljša upravičenost. S seboj pa moraš imeti potrdilo o vpisu ter veljavni osebni dokument.

KAKO JE SESTAVLJEN OBROK, KI MI PRIPADA? 

Obrok je sestavljen iz glavne jedi in 2 hodov. Pri hodih lahko izbiraš med juho ali solato in sladico ali sadjem. K obroku pa sta všteta 2 dcl brezalkoholne pijače.

Ponudniki za obrok ne smejo zaračunati nikakršnega doplačila, v kolikor si je študent izbral obrok, ki je objavljen kot študentska malica na vidnem mestu v restavraciji. V kolikor si študent izbere jed iz redne ponudbe, pa mu ponudnik lahko zaračuna doplačilo. Prav tako si lahko študent subvencionirano kosilo naroči na dom, ponudnik pa mu ne sme zaračunati dodatnih stroškov prevoza.

Postopek koriščenja subvencionirane prehrane ni zapleten. Natakarju je potrebno povedati, da želiš koristiti subvencijo in mu pri plačilu priložiti osebni dokument s sliko. V primeru doplačila pa je potrebno poravnati še razliko v denarju.

Subvencionirane prehrane torej ni težko pridobiti, v kolikor imate status študenta. Prav tako postopek pridobitve subvencije ni zapleten in ga lahko izvede vsak posameznik. Veliko izkušenih študentov po navadi novopečenim študentom svetuje, naj pohitijo z vpisom v sistem subvencionirane prehrane še pred mesecem oktobrom, saj je po navadi v omenjenem mesecu na vseh točkah SŠP velika gneča. Pa dober tek!

Tjaša Ruparčič

Sredi najhujših dni mrzle zime naj vas vsaj malo razgreje posnetek lanskoletne krstne izvedbe festivala Ultra Europe, ki se je letos poleti zgodil v Splitu in na Hvaru. Še ustrezno bolj pa nas lahko razgreje lista nastopajočih na Ultri Europe 2014!

Nosilci programa festivala Ultra Europe 2014 bodo namreč velikani ARMIN VAN BUUREN, DAVID GUETTA, TIËSTO in CARL COX, ki so v preteklosti sami polnili največje arene v regiji, ob njih pa so že potrjeni tudi kralj lestvice DJ Mag Top 100, HARDWELL, ter vroči hitmejkerji MARTIN GARRIX, FEDDE LE GRAND, LAIDBACK LUKE, W&W in BLASTERJAXX, nastop pa sta potrdila tudi AFROJACK in NICKY ROMERO.

Split bo tako tudi letos obvezna postaja za vse ljubitelje elektronske glasbe, saj bodo na legendarnem Hajdukovem stadionu Poljud med 11. in 13. julijem nastopile največje svetovne ikone housa, tehna, tranca, EDM-a in drugi plesnih žanrov, ki vladajo svetovni glasbeni sceni. Organizatorji so ob tem napovedali še bogatejši program kot lani, ko je v Splitu in na Hvaru nastopilo preko 40 udarnih imen, saj so festival podaljšali za en dan, ob še udarnejših boat partyjih pa bo ponovno organizirana tudi ekskluzivna zabava na plaži Ultra Beach – lokacijo le-te bodo razkrili prihodnji mesec, ve pa se že, da se bo zgodila 15. julija. Še ena vroča novost druge izdaje bo edinstvena fan cona, s posebnimi vsebinami za največje oboževalce Ultre in nastopajočih zvezdnikov. Kar umešča ta festival med najboljše v Evropi in na svetu pa je seveda tudi vrhunska Ultra tehnična produkcija, polna dih jemajočih posebnih učinkov in najnaprednejših odrskih tehnologij.


Ultra Europe je že ob prvi izvedbi presegla najbolj optimistična pričakovanja, saj je pritegnil kumulativno103.000 obiskovalcev, spletni prenos je spremjalo rekordnih 6,5 milijona gledalcev in poslušalcev, kar nekaj vplivnih medijev je festival uvrstilo med najboljše na stari celini, video Relive Ultra Europe 2013 (klikni povezavo!) pa si je v manj kot 80 dneh ogledalo preko 800.000 gledalcev. Ob širitvi in še bogatejšem programu pričakujejo organizatorji letos za 30-odstotkov več obiskovalcev s celega sveta. Spomnimo, ob prvi izvedbi je Ultra pritegnila tretjino obiskovalcev iz regije, tretjino iz Evrope in tretjino z drugih kontinentov, v Splitu in na Hvaru pa so se zabavali gostje iz več kot 75 različnih držav sveta. Letošnji cilj je osvojiti 100 držav!

Najbolj sveže uradne informacije o festivalu Ultra Europe najdete na www.ultraeurope.com, Facebook profilu www.facebook.com/UltraEurope in Twitterju. Nastanitev in prevoze zagotavlja tudi npr. soorganizator prireditve, agencija Collegium Mondial Travel iz Ljubljane – www.collegium.si in www.travel2ultra.com.

Kot prvo, to ni tragična zgodba, tako da če ste pričakovali to, potem lahko nehate brati. Rad pa bi vseeno predstavil svojo študentsko zgodbo in kako se lahko študij zavleče …

Na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani sem se vpisal v šolskem letu 2005/06 – uf, že toliko nazaj – bili smo prva bolonjska generacija na EF – v bistvu, testni zajčki.

1. leto: 2005/06: Sem bruc; zmeden, zelen in naiven. A z malo znanja in ogromno sreče naredim prvi letnik v celoti – vseh deset izpitov.
2. leto: 2006/07: Postanem študent v pravem pomenu besede. Ker so to časi pred krizo, je študentsko delo v polnem razmahu in ker doma nimam dobrih sponzorjev (beri: starši), je treba delati, če hočemo študirati. Ugotovim, da ni potrebno vsak dan viseti na faksu oz. hoditi na vsa predavanja in vaje ter da se da z malo iznajdljivosti vse obveznosti združiti na dva dneva. Ta dva dneva sta sicer naporna, a kar naenkrat imam veliko dodatnega prostega časa. Vmes si za tri izbirne predmete izberem predmete na drugi fakulteti – grem še malo pogledat FDV. Super izkušnja, super zanimivo. O uporabnosti bi se sicer dalo debatirati, a vsekakor dobra odločitev. Edini problem pri tem je bil, da sem dva predmeta dobro izbral ter ju naredil brez problema, medtem ko sem za tretjega izbral enega izmed težjih na FDV-ju. Kasneje bodo iz tega še težave. Že skozi celoten prvi letnik sem delal za vikende, sedaj pa začnem še med tednom. In ko mi enkrat zadiši denar, ni poti nazaj. Vseeno naredim pogoj za 3. letnik ter uspem narediti 9 od 12 izpitov.
3. leto: 2007/08: Zadnje leto pred krizo. Zaslužim praktično bolje kot večina redno zaposlenih, delam vse in vsepovsod. Načrtno si rečem, da bom to leto pač počakal in pavziral. Uspe mi narediti 3 izpite od 9. Na enega sem dejansko pozabil hoditi. Skozi celoten čas se tolažim, da so izkušnje vedno bolj pomembne od same izobrazbe (pri tem vztrajam še danes) – v vseh letih si le-teh pridobim ogromno.
4. leto: 2008/09: Problem pri faksu in učenju je, da ko enkrat padeš ven, je težko spet priti nazaj oz. se spet usesti za knjige. Uradno imam status absolventa, a v realnosti mi manjka še 9 izpitov, številko v tem letu zmanjšam za štiri izpite, ostane jih še pet. Na dan pride tudi slaba stran moje strategije, ker sem predhodno delal samo lahke izpite, kjer se praktično ni bilo treba učiti, težje pa sem puščal.
5. leto: 2009/10: Če smo se v preteklem letu še hecali po parih pivih, da „če je to kriza, da naj kar traja“, je to v letošnjem letu le še prijeten spomin. Študentsko delo in delo nasploh se krči, celotna Slovenija je v globoki gospodarski depresiji. Glede na to, da mi EF ne bo podaljšala statusa študenta, se vpišem na Višjo šolo za Telekomunikacije v Ljubljani, ker jo imam dejansko namen narediti, se vpišem izredno in plačam dobrega tisočaka. Ker mi šef podjetja, kjer delam, pravi, da mu diploma ni pomembna, se posledično s tem tolažim, ko se spravljam nazaj za knjige in počasi dokončujem faks. Na EF naredim dva res težka izpita in čisto vse izpite na telekomunikacijah. Tako ostanejo še trije izpiti na EF. Proti koncu šolskega leta kriza praktično pokoplje podjetje, kjer delam in posledično zamenjam službo – presedlam v finančne posle. Problem tu pa je, da bo potrebna diploma, saj tu izobrazbo jemljejo veliko resneje.
6. leto: 2010/11: V decembru po štirih poizkusih naredim še en izpit na EF (ocene pri tem predmetu so bile dejansko 3,4,5 in končno 6); ostaneta samo še dva iz nemščine. Zraven pišem še diplomo, a zgodba se prekmalu zaključi, ko pb. en mesec nazaj padem enega izmed preostalih izpitov. Na žalost je bil junijski rok zadnji za to šolsko leto, kar pomeni, da še vedno ne bom mogel diplomirati … Posledično mi moje neznanje nemščine študentska leta podaljša še za eno leto. Na telekomunikacijah naredim dva izpita od petih.
7. leto 2011/12: Ugotovim, da strategija, delati vse po malo, ni najboljša, zato se osredotočim izključno na EF, naredim še zadnji izpit iz nemščine in se lotim pisanja diplome. A ker diplomo zelo slabo zastavim, pri tem imava z mentorico še nekaj kreativnih razhajanj, se zadeva ponovno zavleče in zadnji rok za oddajo diplome gre mimo mene.
8. leto 2012/13: Po nekaj mesecih zatišja, obiščem mentorico, dogovoriva se, da polovico diplome napišem na novo, in to naredim v dveh mesecih. Sledi zagovor in končno lahko povem staršem, da je njun najstarejši sin diplomiral. Seveda solze na podelitvi …   

Ko pišem to in se počutim kot Van Wilder (poglejte si film), se lahko sicer malo zamislim nad posledicami svojih odločitev, a v končni fazi se držim nasveta iz prej omenjenega Vana Wilderja – „You shouldn't take life too seriously. You'll never get out of it alive!“

Mitja Urbanček

Vse bodoče študente vabimo, da izkoristite priložnosti za pridobivanje kvalitetnih znanj in izkušenj na programih Univerze v Novi Gorici:

– Fakulteta za znanosti o okolju – Okolje 1. in 2. stopnje

– Poslovno-tehniška fakulteta – Gospodarski inženiring 1. in 2. stopnje

– Fakulteta za humanistiko – Slovenistika 1. in 2. stopnje,  Kulturna zgodovina 1. stopnje, Migracije in medkulturni odnosi 2. stopnje

– Fakulteta za aplikativno naravoslovje – Fizika 1. in 2. stopnje

– Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo – Vinogradništvo in vinarstvo 1. stopnje

– Visoka šola za umetnost – Digitalne umetnosti in prakse 1. stopnje, Medijske umetnosti in prakse 2. stopnje

Zakaj izbrati študij na UNG?

– Naši študijski programi so interdisciplinarni, praktično naravnani, vsebujejo mnogo laboratorijskih in terenskih vaj.

– Imamo vrhunske profesorje.

– Imamo visoko zaposljivost diplomantov.

– Zaradi izjemno ugodnega razmerja med številom profesorjev in študentov in zaradi sistema tutorjev se lahko posvetimo vsakemu študentu.

– Stremimo k prenosu znanj v podjetniško okolje.

– Študenti sodejujejo s podjetji pri praktičnem usposabljanju, na projektih, raziskovalnih in diplomskih nalogah.

– Imamo ugodne pogoje za študente športnike.

– Karierni center pomaga študentom pri načrtovanju njihove kariere, diplomantom pri vzpostavljanju prvih stikov s podjetij, skupaj z alumni klubom pa spremljata študente še po diplomi.

Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, www.ung.si

Informacije: Karierni center: 05 33 15 362, karierni.center@ung.si

Informacije o vpisu: Študentska pisarna: 05 33 15 234, studentska.pisarna@ung.si

Poišči znanje za lažje zaposlovanje!

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.