ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Letošnje leto je Evropska unija namenila državljankam in državljanom EU. Evropsko leto državljanov praznujemo v vseh državah članicah EU, Slovenija pri tem ni izjema. V tem letu smo pripravili različne tematske dneve in prireditve v obliki javnih posvetov na aktualne evropske vsebine ter pravice povezane s prostim gibanjem. Najbolj živahno in pisano bo v tednu Evrope, med 7. in 11. majem, ko se bomo ustavili v večjih krajih po Sloveniji ter v središču mesta organizirali različne kulturne, družabne in informativne prireditve. Ustavili se bomo tudi v Mariboru.

Vabimo vas, da se nam v Mariboru pridružite na Trgu Leona Štuklja, in sicer 7. maja med 12.00 in 16.00. Na evropskem interaktivnem dnevu bo poskrbljeno za seznanjanje s pravicami in priložnostmi povezanih s prostim gibanjem znotraj EU, ki jih imate kot evropska državljanka oziroma državljan. Organizator je pripravil zabavne igre o EU s priročnimi nagradami. Prisotnost je potrdilo že več kot 60 dijakov.

Ob 13.00 bo na Trgu Leona Štuklja tudi EU poslanka dr. Romana Jordan, ki bo ob sproščenem pogovoru z mladimi predstavila Evropsko raven.

V primeru slabega vremena bo dogodek EU Si ti. Evropski dan v Mariboru! na Trgu Leona Štuklja 2, v Kulturno – informacijskem središču Evropske prestolnice mladih.

9. maja bomo praznovali dan Evrope. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam v četrtek, 9. maja 2013, ob 16.00 pridružite na javni razpravi o prihodnosti Evropske unije med državljani in evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom, ki bo potekala v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. V razpravi se bomo spraševali:  Kako danes živimo v Evropi? V kakšni Evropi želimo živeti v prihodnje? V katero smer naj se razvijata gospodarstvo in družba? Kako naj Evropa ravna z viri  in ali je lahko trajnostni razvoj alternativa sedanjemu ekonomskemu modelu? Vabimo vas, da v dialogu sodelujete z vprašanji in mnenji.

EU Si ti – DIALOG 9/5/13 bo povezoval Igor E. Bergant. Spremljali ga boste lahko tudi v neposrednem televizijskem prenosu na 3. programu RTV Slovenija (od 16:30 do 17:45) in na multimedijskem portalu MMC RTVSLO. V razpravo se lahko vključite tudi na Twitterju z #eusiti ali na spletu na http://www.eu-dogodki.si/forum/, svoja vprašanja in predloge pa lahko posredujete tudi na elektronski naslov dialog@mreza-mama.si.

Vaše mnenje šteje, saj bo organizator dogodkov zbrane predloge ter rešitve ob zaključku evropskega leta državljanov posredoval Evropski komisiji kot prispevek k poročilu o državljanstvu ter kot vodilo k pripravi politik in razvoju  Evropske unije v prihodnje.

Vljudno vabljeni!

Pri izvedbi dogodka v Mariboru v tednu Evrope z Mrežo MaMa tesno sodeluje tudi Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 in informacijska točka Evropske unije Europe Direct Maribor.

Pri reviji Računalniške novice ponujajo odlično priložnost za zaposlitev. Iščejo namreč tržnika/prodajalca za telefonsko prodajo spletnih paketov!

Trajanje: odvisno od vaše volje, možnost kasnejše zaposlitve

Plačilo: 5€ na uro

Delovnik: po dogovoru – vsaj 5 ur dnevno ali več

Kandidat naj bo dinamičen, zgovoren, visoko motiviran in naj dobro pozna splet.

Ponujajo tudi izobraževanje in mentorstvo! Delo poteka na sedežu podjetja (Koprska ulica 72, Ljubljana) in na terenu pri v naprej dogovorjenih poslovnih partnerjih.

Obvezne so izkušnje na področju trženja-prodaje ter dobro poznavanje spleta in računalništva.

Ponudbe z življenjepisom in dosedanjimi referencami pošljite na mail: delo@nevtron.si .

V sredo, 8. maja, ob 20.uri bo v Kinu Šiška že tretje srečanje vseh dijaških abonentov z igralci MGL.

Abonentom dijaških abonmajev poleg petih gledaliških predstav pripada še druženje oz. koncert z igralci MGL. Tokrat gre za kombinacijo naših igralcev mlajše generacije in gimnazijske glasbene skupine.

Peli bodo Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Jurij Drevenšek, Anja Drnovšek, Gregor Gruden, Jure Kopušar, Primož Pirnat, Tina Potočnik, Matej Puc, Uroš Smolej in Domen Valič.

Spremljala jih bo skupina Jazz in the Pants, ki jo sestavlja pet fantov, ki so mlajši od dvajset let. Njihova osnovna glasbena zvrst je jazz, kombiniran s prvinami rocka.

Program je oblikovan dinamično in popularno, med skladbami pa je nekaj najbolj znamenitih naslovov vseh časov, kot so Hit the Road Jack, Summertime, Via con me, Feeling good, Je Veux, Bobby Brown, Fly me to the

Moon …

Tina Pečan

April je za nami, pred nami pa maj, mesec mladosti, temu primerno bo tudi dogajanje na Bazenu, kjer nas bo obiskal Teden mladih, tradicionalni kranjski devetdnevni festival.

Med 26. majem in 2. junijem 2013 bo potekal že 6. evropski teden mladih. Poleg osrednjega dogodka v Bruslju se bodo številne dejavnosti za mlade odvijale tudi v 33 evropskih državah, kjer bodo potekali festivali, koncerti, razstave in delavnice, strukturirani dialogi mladih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter razprave mladih z evropskimi politiki. Rdeča nit letošnjega evropskega tedna mladih bo aktivno državljanstvo (v kontekstu evropskega leta državljanov), participacija mladih v demokratični družbi (v kontekstu volitev v Evropski parlament 2014) ter počastitev 25-letnice EU programov na področju mladine ter uspešnega izvajanja iztekajočega se programa Mladi v Akciji.

V kontekstu evropskega tedna mladih bo številne aktivnosti pripravil tudi Zavod MOVIT, o katerih vas bomo sproti obveščali, prvi v vrsti pa bo natečaj v štirih kategorijah, kjer se bo izbiral najboljši mladinski projekt vseh časov (od leta 1999 do 2012), najboljše tri projekte akcij mobilnosti programa Mladi v akciji (2007-2012) ter najboljši projekt na temo evropskih volitev, nacionalni programski odbor pa bo izbral tudi najvidnejšega ambasadorja mladinskega dela v Sloveniji. Predstavniki najboljših projektov in ambasador mladinskega dela se bodo na osrednjem svečanem dogodku 31. maja 2013 predstavili v Bruslju, kjer se bodo potegovali za nagrade najboljših v posameznih kategorijah.

Da bo evropski teden mladih zares dogodkovno pester in živahen ne le na evropski in nacionalnih, pač pa tudi na regionalnih in lokalnih ravneh, vas pozivamo, da v okviru svojih projektov pripravite aktivnosti, ki se bodo časovno umestile v teden med 26. majem in 2. junijem in tako tudi sami postanete del pisane množice dogodkov za mlade, ki bodo v tem tednu sočasno potekali širom Evrope.

Več o tednu mladih lahko preveriš na; http://tm.ksk.si/tm13/

Tina Pečan

Ste se kdaj vprašali, kako bi izgledalo vaše življenje, če bi lahko počeli to, kar ste si od nekdaj želeli? Če bi lahko ves čas nekako uživali? Kako bi bilo, če bi bili dejansko srečni in zadovoljni s svojim vsakdanom in sami s seboj?

Sama sem si podobna vprašanja postavljala približno pol leta nazaj. V svojem vsakdanjiku sem bila zelo aktivna študentka in čeprav se mi je moje življenje zdelo skoraj popolno, sem globoko v sebi čutila, da mi nekaj manjka. In danes vem kaj – komunikacija.

Vseskozi nas učijo, da je komunikacija ključ do uspeha. Reši lahko (skoraj) vse spore in nejasnosti. Komunikacija med ljudmi je sicer pomembna, ampak kaj pa naša komunikacija z nami samimi? Kdaj ste nazadnje res odkrito komunicirali sami s seboj?

Pod vplivom inspiracijskih govorov TEDx sem se decembra odločila, da se zavestno umaknem iz ustaljenega vsakdanjika in poskusim nekaj novega zame – komunicirati sama s seboj. Tako sem opustila ustaljene tirnice ter začela raziskovati nova območja. Namesto obveznih predavanj na faksu sem obiskovala vse mogoče konference in podobne dogodke, spoznavala in poslušala ljudi iz prakse. Delala sem stvari, ki me zanimajo, bila sem prostovoljka, postala sem trenerka mehkih veščin, veliko sem potovala in bila ob morju, brala sem knjige, ki sem si jih od nekdaj želela prebrati, pa nisem imela časa.

Odzivi prijateljev in družine so bili različni. Prej ali slej pa so vsi opazili, da delam stvari po notranjem občutku in da se nekako iščem. Nikoli prej si nisem vzela dovolj časa za to. Da pa bi človek res ugotovil, kdo v osnovi je, mora stopiti iz območja poznanega in poiskati samega sebe. Ker, saj veste, kako pravijo: „Step out of your comfort zone – there's where the magic happens.“ *

S tem v mislih sem se odločila za, zame, največji podvig do zdaj in si zastavila nov izziv. Tako že junija sama odpotujem v Ameriko. Tam bom preživela kar pet mesecev in vem, da se bom domov vrnila polna zanimivih spoznanj o novih poznanstvih in kulturi, predvsem pa se veselim novih spoznanj o sebi.

Najpomembnejše, česar sem se v teh šestih mesecih naučila, je, da v današnji družbi ne manjka medsebojne komunikacije. Te je včasih (tudi preko on-line kanalov) mogoče celo preveč. Vsekakor pa nam primanjkuje primarne, notranje komunikacije. Pravzaprav ne gre za to, da naredimo ekstremen preskok in opustimo vse, za kar smo doslej mislili, da je prav. To ne zagotavlja uspeha. Prav tako tega ne zagotavlja potovanje na drug kontinent. Vsak človek ima svoj način iskanja samega sebe, najde pa ga lahko le s komunikacijo s samim seboj.

Vzemite si torej čas zase, poslušajte se in komunicirajte sami s seboj. Mogoče vas bo presenetilo, kaj vse boste odkrili.

Nina Dajčer,

članica Študentske sekcije

Slovenskega društva za odnose z javnostmi

* „Stopi iz območja udobja – tam se zgodi čarovnija.“

MojPiar.com

Na ŠOU so pripravili novinarsko konferenco in pojasnili razloge in načrte za selitev poslovnih prostorov s Kersnikove ulice na Vojkovo cesto.

Pojasnili so tudi razloge za prostorsko združevanje medijev, ki so del družine ŠOU v Ljubljani (Radio Študent, Tribuna in ŠOUvizija) ter načrte za vzpostavitev študentske restavracije in hotela oziroma hostla K4. Kriza naj bi bila vzrok, da se ljubljanska študentska organizacija seli za Bežigrad. Ponudbo v izpraznjenih prostorih bosta, ob že napovedanih programskih spremembah Kluba K4, obogatila še menza in hotel. V imenu prestrukturiranja pa spremembe torej čakajo tudi študentske medije.

Prihodki od koncesij padajo!

Kot je pojasnil direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc, se v organizaciji v letošnjem letu srečujejo z drastičnim padcem koncesijskih prihodkov. Ti so se s strani študentskega dela v prvih treh mesecih zmanjšali za več kot 33 odstotkov. „Gospodarske razmere v državi se kažejo tudi v tem, da ima ŠOU za svoje projekte na razpolago vse manj sredstev. Prihodki z naslova koncesij za posredovanje študentskega dela so v prvih treh mesecih padli za več kot 33 %, trend se bo nadaljeval, manj je sponzorskih sredstev in drugih dohodkov, teče že sanacija Zavoda K6/4. Vse to zahteva hitro ukrepanje in prilagoditev obsega dejavnosti organizacije zmožnostim že v sklopu letošnjega proračuna, saj ni pričakovati, da bi se razmere izboljšale pred letom 2015,“ je prepričan Klasinc. „Najprej želimo počistiti pri sebi, racionalizirati delovanje, da bomo lahko učinkoviteje izpolnjevali naloge ŠOU. Leta 2014 bomo imeli na voljo vsaj 20 % nižji proračun, na kar se želimo pripraviti. Delati moramo v interesu naših lastnikov in storitve želimo zagotoviti čim večjemu števili od teh 52.000 študentov. Njim smo odgovorni in za njih moramo organizacijo voditi.“

Seli se administracija in …

Na ŠOU so predlagali kar nekaj ukrepov, a najprej bodo po besedah direktorja začeli pri sebi in vso administracijo preselili iz velikih prostorov na Kersnikovi 4 v manjše prostore na Vojkovi 63, kjer zdaj domuje ljubljanska visoka šola za dizajn. V ŠOU v Ljubljani imajo namreč kar nekaj odpovedi najemnih pogodb, med temi tudi s strani omenjene visoke šole. „Želja nam je, da na Kersnikovi 4 oziroma v tem delu mesta naredimo manjši hotelček z 22 sobami, ki bi ga upravljal ŠOU Hostel, ki že zelo dobro upravlja s hostlom Celica in tukaj lahko oplemenitimo naše investicije in osnovna sredstva,“ je povedal. „Želimo, da bi se na naslovu Kersnikova 4 obrnilo čim več študentov. Tudi z imenom Hotel K4 želimo poudariti tradicijo, ki jo ima za študente lokacija, kjer se bodo še bolje povezali segmenti študentske prehrane, primernih nastanitev, kulture (Galerija Kapelica, Kiberpipa se bo selila iz kleti K6 v udobnejše in večje pritlične prostore K4) ter zabave (Klub K4 bo dobil nov vhod iz pritličja),“ je načrte predstavil direktor. Predvidena investicija v Hotel K4 znaša 490.000 evrov, večji gradbeni posegi ne bodo potrebni, financiral se bo iz presežkov Zavoda ŠOU Hostel in amortizacijskih sredstev ŠOU, torej brez kreditov, vložek ŠOU se bo povrnil v štirih letih. Investicija je skladna z nalogami ŠOU, Zavodu ŠOU Hostel v tem primeru ne bo treba investirati v nakup nepremičnine, ŠOU hkrati plemeniti lastniško nepremičnino, po poplačilu investicije pa bo prinašala 50–80.000 evrov letne rente. „Da je usmeritev pravilna, dokazuje že dosedanje delovanje hostla Celica, ki ustvari letno okoli 22.000 nočitev in kup dogodkov, hkrati pa prispeva tudi k promociji mesta Ljubljane in Slovenije.“ Prav tako bi radi vzpostavili študentsko menzo na K6 z zelo dobro in najcenejšo hrano za študente (bon plus 1,50 evra). „Študentska prehrana bo zagotovo področje, ki bo v naslednjih letih zaradi splošnih gospodarskih razmer v državi zahtevalo veliko pozornosti, in temu področju se bo ŠOU intenzivno posvetil.“ Cilj ŠOU v Ljubljani je, da K4 postane močno študentsko stičišče. Opozoril je, da „nikakor ne gredo v komercializacijo“, da bi se ŠOU ukvarjal z gostinstvom in hotelirstvom. S tem se bodo po Klasinčevih navedbah ukvarjali njihovi zavodi.

Vsi mediji skupaj

Ob tem po njegovih besedah „razmišljajo“ tudi o prostorski združitvi vseh treh študentskih medijev – časnika Tribuna, Radia Študent in ŠOUvizije. Temu pa nasprotujejo v uredništvu Tribune, kjer so v sporočilu za javnost poudarili, da so bili „sklepi o selitvi sprejeti mimo vednosti ali ob nasprotovanju vpletenih kolektivov“. V selitvi vidijo tudi „škodljivo namero vsebinskega združevanja medijev“. Selitev v Rožno dolino je po mnenju uredništva Tribune tudi „popolnoma nepragmatična“, saj je vsa Tribunina administracija vezana na predsedstvo in računovodstvo ŠOU, ki bi bila po predlagani ureditvi na drugi strani mesta, so dodali. „Vsi naši mediji dobijo letno 350.000 evrov, RŠ okoli 200.000, Tribuna za 10 številk okoli 65.000, ostalo ŠOUvizija. Pogovarjamo se o sinergijah, ne o združevanju uredništev. Trendi doma in v tujini so jasni: uspešni so le tisti mediji, ki delujejo kot splet klasičnih medijev in pokrivajo čim večji spekter občinstva, čemur bomo mi morali dodati tudi splet. Rešitve, kako priti do tega, bomo iskali soglasno in brez divjanja. Selitev medijev na isto lokacijo in njihovo povezovanje je usmeritev, ne pa takojšnja prioriteta – medtem ko moramo administracijo preseliti in urediti študentsko prehrano do konca avgusta, saj lovimo novo šolsko leto,“ je poudaril Klasinc.

V študentskem društvu Iskra proti predvideni reorganizaciji ŠOU v Ljubljani

V študentskem društvu Iskra so kritično spregovorili o načrtovani reorganizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, predvsem o gradnji hotela K4 in študentske menze v prostorih na Kersnikovi 4. Za vsem

tem stoji podjetniška logika, ki ni v interesu študentov, so poudarili. Član Iskre Klemen Knez je izpostavil ekonomsko plat načrtovanega investicijskega projekta K4, s katerim jih je na zadnjem študentskem zboru

seznanil direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc. Kot je pojasnil, je predsedstvo ŠOU 22. aprila namreč sprejelo sklep, po katerem se bo uprava ŠOU z zdajšnje lokacije na Kersnikovi 4 preselila na Vojkovo, na Kersnikovi

pa nameravajo vzpostaviti študentsko menzo in manjši hotel. Direktorjev argument za reorganizacijo, da želi s preureditvijo hiše na Kersnikovi 4 v hotel rešiti upad dohodkov iz študentskega dela, po mnenju Kneza ne vzdrži. ŠOU bo namreč skupaj s svojim zavodom Šouhostel po navedbah Kneza investiral 490.000 evrov za prenovo tega hotela. Pri tem v ŠOU, kot je še pojasnil, računajo, da se bo prestiž hostla Celice prelival

tudi v nov hotel in mu tako polnil kapacitete na sicer zasičenem hotelskem trgu v prestolnici.

Cenejša hrana?

Po Knezovih besedah ni nobenih zagotovil, da bodo cene hrane res študentske. Kot je spomnil, je bilo dopolnilo njihove poslanske skupine, po katerem cena obroka s subvencijo za študenta v omenjeni menzi ne bi presegala 1,30 evra, namreč na študentskem zboru gladko zavrnjen. Z investicijskim načrtom ŠOU po mnenju Božidarja Kolarja temeljito spreminja “smer študentske barke”, saj mora zato jemati denar dejavnostim in zavodom, ki so bili postavljeni kot servis netržnih študentskih interesov. Ti zavodi in te dejavnosti praznijo prostor za potrebe tujih gostov, so prepričani sogovorniki. Marko Petriček pa je glede na dejstvo, da za projektom ne stoji nobena “ekonomska računica”, ki bi bila v interesu ŠOU v Ljubljani, prepričan, da je lahko edini motiv za nadaljevanje projekta zasebni interes “glavnih akterjev” in da v ŠOU vedno bolj prevladuje podjetniška logika. Ker v tem študentskem društvu ugotavljajo, da to ni pravi namen ŠOU, bodo “skušali obrniti omenjeno logiko v smer, da bo zastopala interese vseh študentov in ne le študentskih funkcionarjev”, so dejali. Tako bodo skušali skupaj s podobno mislečimi organizacijami in posamezniki najti način, kako spremeniti smer delovanja vodstva ŠOU v Ljubljani, da bo začelo delati v študentskem interesu.

Jožeta Činča poznamo kot zmagovalca Big brotherja slavnih iz leta 2010 z motom prišel, videl, pokadil, zmagal! Leta 2006 je prejel viktorja za najpopularnejšo medijsko osebnost leta 2005. Poznamo ga tudi kot člana prekmurske zasedbe D Kwaschen retashy. Jože je posebna oseba, ki izstopa. Ko sem prebirala informacije o njem, me je presenetil njegov Facebook profil s Činčografijo, kjer se je predstavil takole: „Rojen sem 16. 5. 1966 v Murski Soboti. Nadaljeval sem kar z osnovno šolo, ker me vrtcu niso hoteli imeti. Šesti razred osnovne šole sem ponavljal trikrat. Ker je takrat bil takšen sistem, 7. in 8. razreda nisem videl. Na črno so me porinili v srednjo šolo. Starši so mi kupili spričevalo po 8 letih srednje šole. Nadaljeval sem s študijem na pedagoški fakulteti, a tudi to ni uspelo. Zaposlil sem se kot učitelj na osnovni šoli, seveda s ponarejenimi papirji. Ko so tudi to ugotovili, sem letel in se zaposlil na televiziji, dobil viktorja in pa velik račun za mobilni telefon, saj sem si ga izglasoval sam.“

Kakor koli, Jože je posebna oseba, ki je že veliko izkusila. Kakšen je bil kot študent in kako gleda na študentska leta in študentski status danes? Pa ga spoznajmo še s te plati.

Kaj ste študirali in zakaj ravno to? Kje vse ste bili vpisani in kaj vam je uspelo končati?

„Na Pedagoški fakulteti v Mariboru sem študiral slovenščino in nemščino. Slovenščina je bila nujno zlo, kajti poleg nemščine, ki sem jo dodobra obvladal in mi je bila pri srcu, sem želel „dodati“ še študij angleščine, a žal takrat te smeri v Mariboru na faksu še ni bilo, slovenščina je bila dodatek k „vsemu“ … In prav zaradi enega izmed predmetov (fonetika), ki ga po mnenju profesorja nisem obvladal, sem pred vpisom v 4. letnik (izpit je bil pa pogoj!) vrgel puško v koruzo in se vrnil domov, tako da …“

Kako ste doživljali svoja študentska leta, kako bi jih na kratko opisali?

„Spomini so lepi. Bilo je pestro v vseh pogledih. Nikoli ne bom pozabil pristnih relacij med nami študenti. Takrat, konec 80-ih in v začetku 90-ih, ni bilo važno, če prideš na faks z avtobusom, avtom, peš, haha …  Niti, če prihajaš iz nižjega sloja ali t. i. elitnega, imaš za pico, zrezek ali ješ na bone. Razlike so bile vsaj meni popolnoma neopazne.“

Za kakšnega študenta ste veljali?

„Za kampanjskega, haha. No, kakor kdaj. Kot sem že omenil, mi slovenščina kot nujno zlo ni bila posebej pri srcu, z večjim veseljem sem študiral nemške predmete, slovenske pa sem „moral“ naštudirati.“

Kje ste živeli v času študija?

„V študentskem domu na Gosposvetski.“

Kako ste „preživljali študentske dneve“, ste hodili na zabave, kaj ste najraje počeli?

„Seveda se je tudi žuralo, ampak, ko daš to žur-fazo skozi, ti enostavno (no, vsaj meni) ni več v taki meri do tega. Bolj kot žurov se raje spominjam tega, da sem se naučil igranja taroka, ki smo ga takrat res včasih do onemoglosti prekartali. Za to gre „zahvala“ mojemu „učitelju“ taroka Vladu iz Prlekije, ki me je zdresiral skoraj do popolnosti. Vendar v taroku nikoli nisi dovolj dober, je pa dobro, če kartaš v 4, ker je potem vedno nekdo drug kriv, hahahaha!“

Kaj ste še počeli poleg študija, v mislih imam obštudijske dejavnosti, ste se dodatno izobraževali?

„Glede na to, da sem se že takrat ukvarjal z glasbo, imel bend, s katerim smo čez vikende igrali na veselicah, porokah, kaj dosti časa za kako drugo dejavnost niti ni bilo.“

Ste  svoja študentska leta izkoristili, kot ste želeli ali bi kaj spremenili?

„Nehvaležno vprašanje, hmmm … Morda bi kljub „fonetičnim“ težavam pri slovenščini danes vztrajal do konca, kaj pa vem, morda … Po drugi strani bi pa morda do penzije bil v razredu kot prfoks, morda se mi ne bi „zgodili“ mediji, kjer sem že poldrugo desetletje. Mogoče pa v penziji doštudiram, zakaj pa ne?“

Če bi bili študent danes, kaj bi študirali?

„Verjetno spet tuje jezike pa še kaj v zvezi z mediji.“

Kaj svetujete mladim: študijskih programov je veliko, težko se je odločiti, kaj študirati, dobiti zaposlitev, ki bi bila povrhu tega še primerno plačana pa zelo težko. Kako uspeti in delati, kar si želiš?

„Ste že vi dali odgovor v začetku tega vprašanja, bi vas pa samo malce dopolnil: tisti, ki študirate, vlecite študijska leta čim dlje, kajti z vsakim opravljenim izpitom ste bližje brezposelnosti.“

Kaj svetujete mladim, da bodo lažje preživeli današnje čase in se spopadli s problemi brezposelnosti, nezmožnosti načrtovanja prihodnosti, slabih pogojev za zaposlitev in načrtovanja prihodnosti?

„Pri nas je šolski sistem zgrešen že v osnovi; pri 5. letih otroke iz peskovnika silimo v šolo, v 9-letki iz njih skušamo narediti wunderkinde, v srednji šoli vsak profesor vztraja na tem, da je njegov predmet najpomembnejši, eni dijaki gredo recimo na gimnazijo zaradi jezikov, poudarek pa je na matematiki, fiziki ipd., letijo šusi, popravci in že tu se ubijajo sanje, nato pa še te famozne točke pri maturi, ki že pri 18. letih „ožigosajo“ nekoga v smislu, da te točke odločajo, kaj si „sposoben“ študirati …  Želiš biti zdravnik, imaš te sanje že od majhnega, dosežeš premalo „pik“ na maturi in MORAŠ iti v nekaj, o čemer se ti niti ne sanja niti si tega ne želiš študirati, kaj šele pozneje delovati na nekem xy področju. Kako lahko nekdo SAMO na podlagi teh točk odloči, da ti pač ne moreš biti to in to, kajti matura je pokazala, da boš pa … KAJ? Se razumemo?“

Če bi lahko bili profesor, na kateri koli fakulteti v Sloveniji, kaj bi želeli poučevati in kako bi študente navdušili za ta predmet?

„Če bi bilo možno, bi uvedel smer pristne komunikacije s poudarkom na medosebnih odnosih, s tem, da bi jim ukinil uporabo zdajšnjih „modernih“ izrazov kot so npr.: omg, wtf 😀 Motivacijo bi pa moral vsak poiskati sam pri sebi!“