Obisk evropskih institucij

Študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru smo v prvem tednu marca obiskali dve prestolnici Evrope, Bruselj in Strasbourg.

Gremo na pot
Na pot smo se iz Ljubljane odpravili v soboto v večernih urah. Po dolgi in utrujajoči vožnji čez Karavanke, Avstrijo in Nemčijo smo v Bruselj prispeli okrog enajste ure dopoldan in si takoj ogledali eno največjih znamenitosti mesta, Atomium. 102 m visoka stavba predstavlja 165-milijardkrat povečan kristal železa. Iz najvišje izmed devetih jeklenih krogel lahko opazujemo velik del Bruslja. Po obisku tega veličastnega spomenika smo se odpravili v hostel, kjer smo se malo odpočili in pripravili na nova doživetja. Popoldan smo si ogledali staro mestno jedro vključno z znamenito katedralo, mestno hišo, nakupovalno galerijo, seveda pa ni šlo brez najslavnejšega belgijskega dečka. Manneken Pis je bil ob našem obisku oblečen v uniformo ene izmed bližnjih univerz, takoj za vogalom pa smo seveda morali poskusiti slavne belgijske praline in vaflje z različnimi nadevi. Zvečer ni šlo brez verjetno najbolj znanega belgijskega izvoznega produkta, piva. Pivnica Délirium je bila januarja 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot tista z najrazličnejšo ponudbo piv na enem mestu. Naročite lahko namreč eno izmed 2.004 vrst piva iz več kot 60 držav, med drugim tudi slovensko pivo Laško Club, za katerega je potrebno odšteti 5 EUR.

 

Evropski parlament
V ponedeljek dopoldan je sledil obisk prve institucije na seznamu. Evropski parlament je eden izmed glavnih organov Evropske unije (v nadaljevanju EU). Sestavlja ga 751 poslancev vseh držav EU, ki jih polnoletni državljani izvolimo vsakih pet let. Sedež Evropskega parlamenta je v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Poslanci se večinoma sestajajo v Bruslju, en teden v mesecu pa svoje odločitve sprejemajo v Strasbourgu. Parlament je skupaj z Evropsko komisijo tudi zakonodajalec EU.

 

NATO
Popoldan smo obiskali stalno predstavništvo Republike Slovenije pri zvezi NATO. Že pri samem vstopu v kompleks smo začutili veliko večjo posvečenost varnosti objekta kot npr. pri vstopu v stavbo Evropskega parlamenta. Za obiskovalce je namreč prepovedan vnos vsakršnih naprav, ki lahko posnamejo sliko ali zvok (vključno z mobilnimi telefoni), prav tako je prepovedan vnos nevarnih predmetov. Na predstavništvu nas je sprejel nj. eksc. g. Andrej Benedejčič, veleposlanik – vodja stalnega predstavništva, s katerim smo se pogovarjali o vlogi zveze NATO ter njenih misijah in ostalih projektih. Proti večeru smo se vrnili v stari del mesta ter imeli čas za raziskovanje kotičkov, ki smo jih prejšnji večer spregledali.

 

Obisk Sveta Evrope
Torek je minil v bolj sproščenem vzdušju. Po odhodu iz Bruslja se je naš avtobus ustavil v Waterlooju, kjer smo obnovili znanje o Napoleonovi usodni bitki. V večernih urah je sledil prihod v Strasbourg. Za moško populacijo je bila najzanimivejša tekma Lige prvakov, dekleta pa smo se odpravila raziskovat mesto. Naslednjega dne je bilo posebno doživetje ogled katedrale Notre Dame, šeste najvišje na svetu, in pogled na mesto s ploščadi pod zvonikom. Po kosilu (mimogrede, ne priporočamo pice) je sledil obisk Sveta Evrope. To organizacijo sestavlja 47 članic, katerih glavni namen je zagotavljanje vladavine prava v državah članicah in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Eden pomembnejših dogodkov skozi zgodovino te organizacije je bilo sprejetje Evropske konvencije o človekovih pravicah leta 1950, ki je bila ena od temeljev za ustanovitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Za razliko od EU Svet Evrope ne sprejema zakonov in direktiv, so pa negativna mnenja Sveta velikokrat povod za izboljšanje razmer v državah. Zvečer smo se zbrali na večerji, druženje pa se je v enem od lokalnih klubov nadaljevalo pozno v noč. Na dan odhoda smo obiskali še zadnjo institucijo, že omenjeno Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer smo poslušali predavanje slovenskega sodnika v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča. Ostalo nam je še nekaj ur do odhoda, ki smo jih izkoristili za zadnje nakupe. V Ljubljano smo prispeli v petek zgodaj zjutraj utrujeni, a z novimi izkušnjami in znanji, ki jih ne bomo zlahka pozabili, v Strasbourg pa se bomo gotovo še vrnili. 

 

Suzana Vasić

Priti do dela v OZN? Ni nemogoče!

V okviru aktivnosti Evropske prestolnice mladih 2013 je Univerza v Mariboru organizirala sproščen pogovor z direktorjem Informacijske službe združenih narodov (UNIS), dr. Janosom Tisovszkyjem. Pogovor je vodila vodja pisarne Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, mag. Sara Sorger. Delavnico, z naslovom UN youth opportunities – Organizacija združenih narodov in priložnosti za mlade, je z uvodnim pozdravom pričel rektor UM, prof. dr. Danijel Rebolj.

 

Organizacija združenih narodov je organizacija, v katero so vključene skoraj vse države sveta. Države so enotnega mnenja, da potrebujemo organizacijo, ki deluje globalno ter rešuje in ustavlja spopade po svetu. Slovenija se je aktivno včlanila v njihove urade in specializirane agencije 22. maja 1992. Urad, v katerega je aktivno vključena, je Urad ZN na Dunaju (UNIS). UNIS je eden izmed triinšestdesetih informacijskih centrov OZN po vsem svetu. Deluje na Dunaju kot informacijski center za Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. Ponuja vpogled v cilje ter delo OZN.

 

Osrednja tema pogovora so bili mladi. Ti so ena izmed petih prioritet Združenih narodov, prav tako pa tudi službe in zaposlovanje. Gospod Janos Tisovszky je poudaril, da je danes mladina zelo pomembna, predvsem aktivna mladina. Nagovoril je študente, naj se vključujejo, naj pišejo na forum OZN, naj bodo aktivni. „Izkoristiti morate tehnologijo, ki vam je ponujena ter organizacijo, ki je globalna. Še pred leti ni bilo globalne komunikacije, danes se lahko pogovarjate z ljudmi na drugi strani kontinenta. Izkoristite dano tehnologijo, bodite glasni, aktivni, sodelujte, naj vas slišijo.“

 

V sproščeni debati z obilico humorja, so sodelovali tudi obiskovalci, študentje, ki jih je zanimalo predvsem, ali obstaja možnost sodelovanja z OZN. Oziroma, ali je možno in če je, kako priti do službe v organizaciji. „Ni nemogoče, je pa težko,“ je sledil odgovor. „Pomembno je predvsem slediti objavam na spletni strani OZN (http://www.un.org/), pisanje prošenj, motivacijskih pisem … Ponujamo tudi program prostovoljstva, v katerega se lahko prijavijo osebe nad petindvajsetim letom starosti ter z dvema letoma delovnih izkušenj.“ In takoj se je porodilo naslednje vprašanje – kaj študirati, da lahko začnemo razmišljati v tej smeri. „Karkoli vas zanima, povezava se najde vedno.“

Direktor UNISA priznava, da svet stoji na mladih, ne strinja pa se z rekom, da so mladi vodje jutrišnjega dne. „Ključno vlogo igra sedanjost in to, kar danes storimo za jutri.“

 

Mateja Ferk

V Novo Gorico prihaja Dubfire!

V soboto, 20. aprila, bo v novogoriškem Marcu Polu peto obletnico svojega delovanja praznoval kolektiv Reload – da bo praznovanje dostojno, bo tam gostoval znameniti z grammyjem okiteni mojster MTV-jevskega dometa Dubfire!

Reload je po petih letih rednega mesečnega organiziranja zabav z mojstri žanra, ki sooblikujejo program ključnih svetovnih klubov in festivalov, zrasel v vodilno silo na slovenski tehno sceni. Na Reloadih so se zvrstili že skoraj vsi velikani tehna, ob njih pa se v tehnično, organizacijsko in kreativno izdelanem okolju redno predstavljajo tudi najbolj prodorni sveži novinci – kajti biti na vrhu pomeni tudi, da občinstvo izobražuješ in mu ponujaš uravnotežen program s preverjenimi in novimi imeni. 20. aprila bo kolektiv Reload zaznamoval prvo petletko svojega delovanja, ki je še vedno polno izzivov in želja po nadgrajevanju doslej prikazanih zgodb. Žlahten jubilej bo zaznamoval ekskluzivni gost, eno najvplivnejših imen tehna zadnjih nekaj let.

 

V Washingtonu živeči Iranec Ali Shirazinia alias DUBFIRE je eden ključnih gurujev sodobnega tehna, z izdajmi, kot so “I feel Speed”, “Roadkil”, “RibCage” in razvpiti remiks hita “Grindhouse”, pa zalaga najprestižnejše založbe, kot so Minus, Desolat in Cocoon. Kot član kultnega dueta Deep Dish je zaznamoval progresivno in house glasbo, z zadnjim albumom preskočil v pop ter, ob še štirih nominacijah, prejel tudi grammy za remikserja leta. A kot solist zveni precej drugače: Dubfire je sinonim za temačne ritme, vrhunski zvok in tehnično briljantnost. Kot didžej je nosilec največjih svetovnih festivalov, sceno pa kultivira tudi z založbo Science+Technology (Sci+Tec) in agencijo Bullitt, okoli katerih se zbirajo najbolj napredni ustvarjalci iz elektronskega podzemlja. Lansko poletje je močno zaznamoval tudi kot Hawtinova desna roka v zdaj odlično obiskanih klubskih večerih Enter v ibiškem klubu Spacu. Del te energije bosta Ali in kolektiv Reload skušala za eno noč prenesti tudi v novogoriški Marco Polo, kjer bodo nastopili še vzpenjajoči se Bosanec Siniša Tamamović, Italijan Matt Keyl ter gostitelj Damir Hoffman in rezident Roli.

 

+ + + + +


Dubfire @ BPM Festival, Mexico  (8. 1. 2013)

http://soundcloud.com/medellinstyle/dubfire-bpm-festival-blue

 

Dubfire – “I Feel Speed”

www.youtube.com/watch?v=HXGUKqVXH-A

 

Audio Slave & Danton Eepron – “Grindhouse” (Dubfire Terror Planet rmx)

www.youtube.com/watch?v=8Fx8v3slNEc

 

+ + + + +

 

DUBFIRE // USA

Sci+Tec // Grammy Winner // ex-Deep Dish  //  www.dubfire.com

 

SINIŠA TAMAMOVIĆ // UK

Night Light / Sci+Tec / 1605  //  www.sinisatamamovic.com

 

DAMIR HOFFMAN // SI

MB Elektronics, Reload // www.facebook.com/reload.clubbing

www.facebook.com/pages/Damir-Hoffman/180141158746618?fref=ts

 

MATT KEYL // IT

SlowPitch Recordings, Night Light, Tic Tac Toe Records

www.facebook.com/Matt-Keyl/125114463735

 

ROLI // SI

Reload

Na velikonočno soboto spoznali programe EPM

Na velikonočno soboto, 30. 3. 2013, se je v nakupovalnem središču Europark  predstavilo 18 programov za mlade, ki jih v letu Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 izvajajo mladinske organizacije, inštitucije, zavodi in društva. Obiskovalci Europarka so imeli priložnost se seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja leto mladih, spoznati nove ljudi, dobiti dodatne informacije o inovativnih projektih, zanimivih okroglih mizah, poučnih seminarjih in kopici dogodkov.

Salezijanski mladinski center iz Maribora je predstavljal projekt v sklopu EPM Maribor 2013 Velikani upanja. Mimoidoči so se lahko pomerili v didaktičnih sestavljankah različnih stopenj, ki jih sami izdelujejo iz recikliranega materiala. V pritličju so skavti v svoje vrste vabili nove člane. Sašo Konrad iz Društva tabornikov XI. Snob Maribor je pojasnil, zakaj postati tabornik: »Učiti se preživeti v naravi je dobra alternativa preživljanja prostega časa za računalnikom in TV-jem. Mladi pridobijo tudi druge kompetence, kot je recimo, kako biti dober vodja, prevzemati odgovornost ipd.« Boris Šajnovič iz organizacije IAESTE je podal informacije o programu Leto priložnosti, katerega prvi večji dogodek bo karierni sejem 12. aprila 2013 na FERI-ju. Zajemal bo zajtrk s predstavniki podjetij in inštitutov, podjetja pa bodo na sejmu predstavljala možnost zaposlitve in dela v času študija.

 

Jesti bograč in ‘prostovoljiti'

»Jaz bom pa danes kuhal bograč,« se je oglasil Mihael iz Kluba študentov Lendava. Seveda so lahko obiskovalci odličen bograč tudi degustirali na njihovi stojnici, kjer so predstavljali Bogračfest 2013. Tjaša Arko iz Slovenske filantropije je dejala, da »če želite kreativno preživljati prosti čas, se kaj naučiti, spoznati nove ljudi in se zabavati, se za vsakega najde prostovoljno delo, ki mu je blizu.« Na njihovi stojnici ste lahko spoznali različne možnosti prostovoljstva tako za mlade kot starejše. Tudi Klub mariborskih študentov je vabil mlade k sodelovanju v njihovih programih. Mednarodni projekt I take Europe je že v polnem teku, 11 evropskih držav bodo predstavili tudi Mariborčanom. Maruša Neuberg iz KMŠ-ja je dejala, da konec maja pripravljajo modno revijo na Poštni ulici. Po pisti se bodo sprehodila dekleta, odeta v vintage oblačila in predstavljala staro pariško modo. Univerza v Mariboru se je predstavila s programom Na poti od ideje do uresničitve in zaposlitve, Študentsko društvo Erasmus s programom Evropa v Malem in Mladinski center Osmica s programom Spoznaj EPM.

Bodifit s predelanim kolesom

Imate staro kolo, vam leži v kleti in se na njem samo nabira prah? Univerzitetna športna zveza si je zamislila projekt MBajk, ki ga je v Europarku tudi predstavljala. Zbirajo stara kolesa, ki jih bodo »spremenili, predelali, reciklirali in dali v ponovno uporabo mladim in mladim po srcu. Kolesa bodo locirana in na posojo po celem mestu in vse to brezplačno,« je pojasnil Janez Fece. Za popestritev je poskrbel radio MARŠ, ki je v živo oddajal, Evropski kulturni in tehnološki center Maribor pa je mlade in starejše privabljal na stojnico z zanimivimi predstavitvami eksperimentov. V njihovem centru na Slovenski ulici jih lahko tudi brezplačno obiščete. Da bodo mladi Mariborčani fit bo poskrbel Bodifit z vodenim programom Kako fit so mladi v mestu Maribor. Zavod PIP je predstavljal programe Uspešno Črpanje Evropskih Sredstev, seznanil mlade z delavnicami, ki jih prirejajo v sklopu programa Znanje + izkušnje + podjetnost ≠ BREZPERSPEKTIVNOST ter informiral in vabil mlade k projektu Mestni parlament mladih, kjer bodo imeli možnost spoznati tudi nekatere evropske poslance. Na ta način skušajo mladim približati demokratičen način odločanja.

 

Flashmob ob Čevljarčku

Zveza prijateljev mladine Maribor je na svoji stojnici mladim želela približati program Čevljarček kot navdih, ki teče v dve smeri: spodbujanje ustvarjalnost mladih ter opozarjanje mladih na problematiko izkoriščanja otrok za ekonomske koristi. Mladi se lahko prijavijo na različne natečaje ter tako pokažejo svojo kreativnost na področju fotografije, filma, dramskega besedila, stripa. Ljudje so bili presenečeni, ko je ekipa EPEKE izvedla flashmob. Sodelovali so mladi iz različnih držav, prikazali pa so fair play v športu, druga tema je bilo (ne)razumevanje tujih jezikov. EPEKA se je prav tako predstavila na stojnici, kjer sta Mariborčane o svojih izkušnjah seznanili EVS (European Voluntary Service) prostovoljki.

Ob pirhih, šunki, hrenu in potici so se obiskovalci na velikonočno soboto v nakupovalnem središču Europark tako lahko seznanili s pestrim programom Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, ki je letos center mladinskih aktivnosti.

Inovativna sedežna garnitura Pixel

Študentje ALUO so pripravili prototip modularne sedežne garniture, za prodajo so se povezali s študenti Ekonomske fakultete v  Ljubljani.

Mladi slovenski oblikovalci, ki delujejo pod imenom Rompom, so oblikovali in pripravili prototip oblazinjenega pohištva, ki je izjemno enostavno in se na zabaven način bistveno razlikuje od obstoječih rešitev. Inovativen slovenski dizajn uvaja koncept modularne sedežne garniture, ki je sestavljena iz modulov velikosti 70 x 70 x 40 cm. Uporabniki si lahko obliko sedežne garniture prilagodijo glede na prostor bivanja, ideje in želje, saj omogoča raznovrstno uporabo, ki jo določimo s premikanjem taburejev in blazin v različne kompozicije. Sedežna garnitura Pixel je lahko počivalnik, pomožna postelja, lahko se uporablja pri delu, počivanju ali pri zabavi. Prevleke so pralne, materiali so zelo kakovostni in obstojni, uporabnik pa lahko izbere tudi svoj material in barve, saj se bo sedežna garnitura Pixel  pri slovenskih proizvajalcih izdelovala ročno in glede na zahteve kupcev.  

Za prodajo in trženje sedežne garniture Pixel so se mladi oblikovalci povezali s študenti Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki so zadolženi za optimizacijo stroškov izdelave kavča, oglaševanje in prodajo izdelka. Če kupci nimajo dovolj sredstev za nakup kavča, jim študentje Ekonomske fakultete po dogovoru z banko omogočajo tudi bančno kreditiranje.

Kaj se dogaja s K4?

Protestniki na javnem shodu so zahtevali takojšnjo razrešitev vseh članov sveta Zavoda K6/4 ter ohranitev kluba kot prostora progresivne in neodvisne kulture.

Novo vodstvo Zavoda K6/4 klub zapira, a kot trdijo, le začasno, da bi se razrešilo netransparentno delovanje prejšnjega vodstva. Napoved zaprtja je med ljubitelji alternativne klubske scene v prestolnici sprožila glasne odzive. Potem, ko je pobuda Kašteri Nedamo objavila peticijo za ohranitev kluba kot neprofitne in odprte urbane platforme za glasbene, vizualne, intermedijske ter druge sodobne umetniške in kulturne prakse, so s tem namenom organizirali še 1. klubsko vstajo.

 

Novo vodstvo Zavoda K6/4 – za tem naj bi stala študentska poslanska skupina Povezani – nekdanjemu vodstvu očita netransparentno poslovanje in ustvarjanje dolga, zato nameravajo sprožiti neodvisno zunanjo revizijo poslovanja. Kot vztrajajo, klub zapirajo z željo, da bi ga čim prej znova odprli s podobnimi vsebinami, kot so bile v K4 dostopne do zdaj, zato pripravljajo tudi program.

 

Kje je vizija?
Nekdanje vodstvo vidi razlog za zaprtje drugje, predvsem v pomanjkanju lastnih vsebin in kadrov novonastavljene ekipe, ne pa poslovne nepravilnosti. Ker nova ekipa še ni predstavila programske vizije, nekatere protestnike skrbi, da bo klub po novem odprtju namenjen predvsem komercialnim vsebinam, da bi z njimi pritegnil širšo množico. Na novinarski konferenci ŠOU v Ljubljani in Zavoda K6/4 pa sta Andrej Klasinc, direktor ŠOU v Ljubljani, in Aleš Logar, direktor Zavoda K6/4, predstavila položaj, v katerem se zavod trenutno nahaja. Poudarjeno je bilo, da se Klub K4 zapira zgolj začasno z namenom čim hitrejšega saniranja zavoda in ureditve finančnih dolgov do upnikov. Vodstvo ponovno odprtje kluba planira že v sredini aprila. Beseda je tekla tudi o programu, kjer je bilo jasno povedano, da namen novega vodstva ni komercializacija kluba, ampak ohranjanje kvalitetne programske vsebine, ki se za klub, kot je K4, spodobi.


Protestniki vztrajajo
Protestniki od vodstva študentske organizacije med drugim zahtevajo, da nemudoma razreši vse člane sveta Zavoda K6/4. Opozarjajo, da je Klub K4 in zavod prevzela študentska poslanska skupina Povezani, ki onemogoča kakršno koli kontrolo in transparentnost poslovanja ter programskega načrtovanja zavoda. Opozarjajo še na proceduralne nepravilnosti pri imenovanju članov sveta zavoda, nekompetentnost, medsebojne sorodstvene, prijateljske in intimne povezave članov novega vodstva ter njihove očitne povezanosti s konkurenčnimi komercialnimi subjekti.

 

ŠOU očitke zavrača

Prejšnja sestava Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani je januarja 2012 spremenila ustanovitvene akte določenih zavodov, vključno z Zavodom K6/4. Spremembe so bile posledica želja, da bi poenotili pogoje in postopke za direktorje vseh zavodov, katerih ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani. Tako morajo od januarja 2012 vsi direktorji zavodov imeti univerzitetno izobrazbo, saj menimo, da je ta za uspešno delovanje zavodov nujno potrebna. Spremembe ustanovitvenih aktov niso bile politično motivirane, niti niso bile izpeljane z namenom, da bi se v prihodnosti privilegiralo določene kandidate. Sredi decembra 2012 je prišlo do menjave predsedstva ŠOU v Ljubljani. Po aktih ŠOU v Ljubljani so mandati predstavnikov v svetih zavodov vezani na mandat predsedstva, zato je novo predsedstvo v skladu z akti imenovalo nove člane sveta zavoda.

 

Kaj kažejo številke?

Do prihoda novega vodstva Zavoda K6/4 ŠOU v Ljubljani ni bil ustrezno seznanjen s finančnim stanjem zavoda. Na zadnji seji prejšnjega predsedstva ŠOU v Ljubljani, ki je potekala 17. decembra, je bil predstavljen presežek odhodkov nad prihodki v vrednosti 136.000 EUR v Zavodu K6/4. Novemu predsedstvu ŠOU v Ljubljani pa je bil s strani Zavoda K6/4 predstavljen presežek odhodkov nad prihodki 100.000 EUR. Od tega naj bi bil zavod 50.000 EUR dolžan ŠOU v Ljubljani, 50.000 EUR pa zunanjim izvajalcem. Takrat sta obe stranki sklenili dogovor o odpisu dolgov s strani K6/4, ŠOU v Ljubljani pa je v proračunu za leto 2013 namenil 50.000 EUR za finančno sanacijo zavoda. Na podlagi podrobnega pregleda dokumentacije je novo vodstvo ugotovilo, da je presežek odhodkov nad prihodki 200.000 EUR (izguba), s celotnimi ostalimi terjatvami in dolgovi pa skupni minus znaša slabih 470.000 EUR. Nižanje financiranja vseh zavodov ŠOU v Ljubljani je posledica nižanja koncesijskih dajatev, iz katerih se ŠOU v Ljubljani pretežno financira. Kljub temu pa ŠOU v Ljubljani vsako leto zavodom namenja vsaj osnovna sredstva, ki jih potrebujejo za delovanje, višina sredstev pa je vedno določena s soglasjem direktorjev zavodov.

 

Poslovanje je bilo transparentno

Na takšne izjave se je odzvala ekipa Kluba K4 in jih odločno demantirala. Poudarjajo, da prejšnje vodstvo poslovanja Kluba K4 ni prikrivalo, saj se vsa dokumentacija jasno nahaja v glavnem računovodstvu zavoda, ki ga novo vodstvo očitno ni ustrezno pregledalo. Ob tem so dodali, da Klub K4 svojega poslovanja nikoli ni imel ločenega od preostalih projektov zavoda. Ekipa, ki se je poslovila, je dodala še, da so bili po dveh tednih dela brez pogodb in to navkljub primopredaji ustrezne dokumentacije in preteklih stroškovnikov novemu vodstvu. Prisiljeni so bili zapustiti klub, saj so bili, kot pravijo, soočeni s pogoji sodelovanja, ki nadaljnjega delovanja kluba v okviru zastavljene programske vizije ne dovoljuje.

 

Kakšna je rešitev?

Vodstvo ŠOU v Ljubljani in Zavoda K6/4 trenutno iščeta najboljše možne rešitve, da se delovanje celotnega zavoda ohrani, saj se oboji zavedajo njegovega kulturnega in družbenega pomena. Klub K4 vodstvu zavoda ne predstavlja zgolj zbirališča mladih in prostora za zabave, ampak je institucija posebne vrste, ki je v preteklih desetletjih ljubljanski klubski sceni vedno predstavljala dodano vrednost. Ravno zaradi tradicije in specifike kluba se mu zdita spreminjanje programske sheme in „komercializacija“ kluba nesmiselni potezi. Res?

 

Proti begu možganov z lastno inovativnostjo in povezovanjem

Država Slovenija postaja v očeh mladih izobražencev vse manj perspektivno okolje.

Bi šli delat v tujino?
Zato vedno več mladih diplomantov, inženirjev in doktorjev znanosti v želji po boljših delovnih pogojih, kvaliteti življenja, večjih izzivih, možnostih poklicnega razvoja in napredovanja odhaja v tujino. Slovenija namreč še vedno premalo vlaga v raziskave in razvoj (letno nameni le 1,4 % BDP, medtem ko Avstrija 2,5 % BDP, Finska 3,1 % BDP, Švedska 3,3 %; vir: Battelle  2011). Več kot 66 % anketirancev je na vprašanje Bi šli delat v tujino? odgovorilo pritrdilno (Vir: Finance: Lončar 2011).
Obeti tudi za prihodnost niso dobri, a vendar dnevno prebiramo zgodbe uspešnih podjetnikov, inovatorjev, raziskovalcev in znanstvenikov, ki jim je uspelo tudi v slovenskem prostoru. Slovenski inovatorji z mednarodnih tekmovanj prihajajo z medaljami (na mednarodnem sejmu inovacij SIIF 2012 so se predstavili slovenski inovatorji z desetimi inovacijami in prejeli osem medalj, vir: Finance, Barbara Škrinjar, 11. 12. 2012), znanstveniki s slovenskih univerz in z inštitutov so vključeni v projekte vrhunskih mednarodnih skupin (CERN, NASA), mladi podjetniki vsako leto uspešno predstavljajo svoje produkte v meki inovativnosti, Silicijevi dolini, nekatera slovenska podjetja pa so s svojimi visokotehnološkimi produkti postala vodilna globalna podjetja.

Lastna inovativnost in povezovanje

Za doseganje globalne konkurenčnosti je poleg lastne inovativnosti pomembno tudi povezovanje. V ta namen društvo IAESTE (www.iaeste.si) organizira dogodek IAESTE TECH s sloganom „Proti begu možganov z lastno inovativnostjo in povezovanjem“. V mesecu aprilu 2013 se bodo tako v sklopu projekta iTECH zvrstili štirje tematski sklopi s področja life science, civil engineering, tehnologij, podjetništva. V vsak sklop bodo vključena predavanja, kjer bodo študentom, kot ciljni publiki, predstavljeni raziskovalni, razvojni in podjetniški projekti. Govorci bodo predstavili stanje v Sloveniji kot tudi v svetu in bodoče smernice s svojega področja. Na potopisnih predavanjih bodo člani IAESTE Ljubljana, ki so že opravljali prakso v tujini, delili svoje izkušnje in nasvete o potovanju in opravljanju prakse v tujini. Na delavnicah bodo imeli študenti možnost pridobiti pomembne izkušnje, ki jim bodo koristile pri nadaljnji karierni poti. Organizirani bodo tudi ogledi najboljših podjetij v Sloveniji, kjer se bodo lahko obiskovalci pobližje seznanili z načinom dela, s strategijo in z zgodovino razvoja podjetja.

Projekt iTECH se bo zaključil z zaključno prireditvijo in drugim alumni srečanjem društva IAESTE.

Več o programu si preberite na spletni strani društva www.iaeste.si oz. na uradni Facebook strani projekta (ITECH IAESTE).

Udeležba na vse dogodke projekta iTECH je brezplačna !

Težava= šport

Tudi tebe muči kakšna od naslednjih težav… Preberi kako jo lahko rešiš ali zmanjšaš s pomočjo športa.

GLAVOBOL:

-KOLESARJENJE;( trikrat tedensko)

Fizične aktivnosti na prostem so dokazano najučinkovitejša preventiva in terapija proti glavobolu.

-PILATES; ( enkrat tedensko)

Med izvajanjem vaj se moraš osredotočiti na držo telesa. Glavobol se pogosto pojavi zaradi napetih mišic ki nastanejo zaradi nepravilne drže.

NAVODILA; Pri nekaterih ljudeh glavobol nastane po fizični aktivnosti, zato je za njih najbolje, da se izogibajo energičnim vadbam in med aktivnostjo naužijejo veliko vode.

 

NESPEČNOST;

–PLAVANJE;( trikrat tedensko)

Učinek plavanja in ritmičnih gibov sprošča telo in hkrati znižuje raven kortizola.( ki naj bi po mnenju strokovnjakov odločilno vplival na nespečnost.)

-JOGA; (dvakrat tedensko)

Številne študije so pokazale, da vadba joge izboljšuje kakovost spanja, saj globoko dihanje izzove meditativno stanje.

NAVODILA; Izberi počasne in sproščujoče vaje joge, saj lahko preveč fizičnega napora pred spanjem deluje kontraproduktivno in podaljša čas, ki ga potrebujemo za spanje.

 

BOLEČINE V HRBTU;

–AQUAROBIKA;(2x tedensko)

Te vaje krepijo mišice celotnega telesa. Zaradi vode hrbet ne trpi, izbolša pa se fleksibilnost telesa.

–TAI ČI; ( 2X tedensko)

Odlična vadba, ki ne zahteva energičnih gibov in hitrega premikanja, lahko ublaži mišično- skeletne bolečine, saj izboljšuje ravnotežje in fleksibilnost.

NAVODILO; Zelo pomembno je, da ostane aktivnost tudi, ko občutiš bolečino v hrbtu. Znanstveno je dokazano, da izostanek fizične aktivnosti krepi bolečine.

 

DEPRESIJA;

–          SPREHOD; (5X tedensko)

Osnovni razlog, da naj bi sprehod omilil depresijo je ta, da fizična aktivnost stimulira osvobajanje nevrotransmitorjev, ki izboljšujejo razpoloženje.

–          PLES;(1x tedensko)

Ples preusmerja negativne misli  na glasbo, ritem in gibanje. Povrhu pa ta aktivnost stimulira produkcijo endorfinov in pozitivno vpliva na družbeno življenje.

              -NAVODILA: vsaka fizična aktivnost je koristna, zato se ukvarjajte s tisto oz. s tistimi ki so vam     všeč.

 

Tina Pečan

Prhljaj

Vsi, ki ste se vsaj enkrat srečali s prhljajem, in takih vas je večina, ste to težavo verjetno že proučili do potankosti. Skupni imenovalec nastanka prhljaja je kvasovka.

Premislite, kje bi se utegnila skrivati težava, ki se kaže v obliki prhljaja. Ste bili morda v zadnjem času izpostavljeni stresu? Stres se namreč odraža na koži in tudi na lasišču. Ali vaša prehrana vsebuje dovolj nujnih hranilnih snovi?

 

Preverite svojo nego in negovalne izdelke

Ste v zadnjem času menjali šampon za umivanje las ali uporabljali kak drug izdelek za nego las? Poskusite z naravnim šamponom za lase, uporabljajte manjše količine šampona, lase pa umivajte z mlačno in ne vročo vodo. Lasišča ne praskajte, izogibajte se tudi rabi preparatov za urejanje pričeske in izdelkom za lase, ki vsebujejo alkohol.

Uredite prehrano

Izogibajte se prehrani, bogati s sladkorjem. Prhljaj pogosto povzroči glivično vnetje; ker sladkor pospešuje glivično rast, omejite uživanje sladkarij in sadja, ki vsebuje več sladkorja (banane, ananas, suho sadje, pomaranče …) Uživajte čim več surove zelenjave ter se izogibajte jedem, ki vsebujejo kvas in alkoholu.

Izogibajte se uživanju hitre in nezdrave hrane ter posezite po prehranskem dopolnilu, kot je B-kompleks, saj je bogat vir pomembnih vitaminov, ki pomagajo ohranjati zdravo kožo, lase in živčni sistem.

Dehidracija se kaže tudi v obliki slabega videza kože in prhljaja, zato pijte čim več vode in nesladkanih čajev ter se izogibajte uživanju kofeina, ki lahko stanje še poslabša.

Uživajte hrano, bogato s cinkom (pšenični kalčki, morska hrana, soja, leča, bučna semena) in s selenom (tunina, brazilski oreščki, orehi, sončnična semena). Na voljo so tudi prehranska dopolnila s cinkom in selenom.

 

Pomirite lasišče s kisom
Kis je dober zaviralec bakterij in glivic, obenem pa izboljša prekrvavljenost lasišča. Nekaj žlic jabolčnega kisa zmešajte z malce vode in mešanico nanesite na lasišče. Pustite delovati nekaj časa (lahko tudi čez noč), nato pa lase umijte z naravnim šamponom.

Soda bikarbona
Nanesite jo na lase, zmasirajte lasišče in pustite delovati tri minute. Nato lasišče temeljito sperite in ne uporabite šampona, ki bi ga dodatno izsušil. Soda bikarbona z lasišča odstrani odmrle celice in mu odvzame maščobo.

Blagodejno olivno olje
Dve žlici olivnega olja zmešajte z dvema žlicama limoninega soka in dvema žlicama vode. Mešanico nanesite na lasišče, pustite delovati 20 minut, nato pa jo sperite ter umijte lase z pomirjevalnim naravnim šamponom.

Eterična olja
Deset kapljic eteričnega olja čajevca, evkalipta, poprove mete ali bergamotke zmešajte z dvema žlicama jojobinega ali sladkega mandljevega olja. Mešanico za deset minut nanesite na lasišče in nato umijte lase.

Kdaj poiskati pomoč zdravnika?

Po zdravniško pomoč se odpravite, kadar se prhljaj pridruži rdeče, srbeče ali pekoče lasišče.

 

 

Tina Pečan

Vabilo na 5. humanitarni tek in hojo: Zdravo hujšam

V soboto, 6. aprila, se začenja prvi del letošnje trilogije športno – dobrodelnih aktivnosti Fundacije Utrip humanosti.

Ali si vedel/a?

  • Za ohranjanje telesne teže posameznik dnevno potrebuje pol ure zmerne telesne vadbe. Če želi shujšati učinkovito in zdravo je vsakodnevno potrebno ‘migati' vsaj eno uro.
  • Piti je potrebno tudi, kadar nismo žejni! Žeja je pokazatelj dehidracije telesa. Odrasel človek na dan potrebuje 2-3 litre vode, pri večjih telesnih obremenitvah pa tudi do 6 litrov.
  • Ali je tvoja telesna teža primerna? Izračunaj svoj indeks telesne mase s pomočjo formule kg/(m2). Čezmerno prehranjeni imajo indeks telesne mase od 25 do 30, debeli pa nad 30.
  • S tekom boš okrepil/a svoje srce in hkrati izboljša/la delovanje možganov.
  • Sredstva, zbrana s startnino na 5. Humanitarnem teku/hoji v boju proti debelosti, Zdravo hujšam, so namenjena štipendijskemu skladu Fundacije Utrip humanosti za mladostnike obolele za rakom.
  • Dogodek poteka pod vodstvom prim. asist. Jane Govc Eržen dr. med., vodje projekta Zdravo hujšam in članice uprave Fundacije Utrip humanosti.
  • Fundacija Utrip humanosti skupaj z Lifestyle natural v letu 2013 organizira tri športno – dobrodelne dogodke Migaj z mano (6. aprila v Celju, 8. junija v Velenju in 8. septembra v Žalcu).
  • Fundacija Utrip humanosti je za šolsko/študijsko leto 2012/2013 podelila 12 desetmesečnih štipendij.
  • Fundacija Utrip humanosti je od jeseni 2010 skupno podelila že 31 desetmesečnih štipendij.

Prijave na 5. Humanitarnim tekom/hojo v boju proti debelosti, Zdravo hujšam potekajo preko portala http://www.lifestylenatural.com/

 

Tina Pečan