Ljudje odhajajo v tujino

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Veliko ljudi vidi nove priložnosti za delo in preživetje izven Slovenije. Ali je doma res tako težko? Predvsem mladi so trenutno izpostavljeni težki situaciji, ki jih vodi v to, da razmišljajo o odhodu v tujino.

Ali je v Sloveniji res tako težko dobiti službo? Kaj se dogaja z mladimi? Jih res tako veliko beži v tujino? S tem pa v tujino bežijo tudi strokovnjaki z različnih področij. Vendar ali se bodo le-ti vrnili nazaj? Danes je temu res v večini primerov tako. Mladi dokončajo študij v Sloveniji in iščejo zaposlitev izven države, saj je situacija doma trenutno zelo neugodna. Veliko mladih se že po srednji šoli odloči, da bodo odšli študirat v tujino. Tja jih vleče predvsem želja po zaslužku in uspehu. 

Vedno bolj pa je v ospredju tudi to, da iz Slovenije odhaja vedno več strokovnjakov z različnih področij. Beg možganov namreč pomeni odhajanje oziroma izseljevanje izobraženih ljudi. Ta „beg“ postavlja resno vprašanje o tem, kaj jih motivira oziroma sili k odhodu v tujino. Po podatkih, ki se beležijo, slovenski državljani pospešeno zapuščajo Slovenijo. Vendar kaj storiti, da bi jih obdržali v Sloveniji? Mogoče ustvariti stimulativno okolje, v katerem delujejo? 

Po znanih podatkih je med odseljenimi največ visoko izobraženih, magistrov in doktorjev znanosti. Mnogi menijo, da gre le za začetni odhod in da se bodo vsi ti vrnili nazaj v Slovenijo. Vendar ali je temu res tako? Najbolj so na udaru ravno študentje, saj si želijo po končanem študiju hitro dobiti svojo prvo zaposlitev. Doma ravno ne gre tako hitro, zato mnogi iščejo informacije o nadaljnjih možnostih šolanja ali dela v tujini. Študentje delo v tujini dobijo hitro, saj so prilagodljivi in želijo izkoristiti vsako priložnost za zaslužek. Ko pa so enkrat v tujini, se jih večina ne vrne več nazaj. 

Ron Jeremy in sostanovalka

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Druga polovica novembra je običajno čas, ko se že začnejo žurke in praznovanja VD-ja (veseli december). Osebno slavja začnem z martinovanjem ali dvema, sledi Miklavž, nato pa postopoma skoraj vsi vikendi z vrhuncem za Silvestra.

Na martinovanju sem spoznal Eleno – dolgi rjavi lasje, postava, kot je treba, bila je zabavna in predvsem samska. Ker sem bil s svojo družbo, sva si le izmenjala številki in odšla vsak svojo pot. Dva dneva kasneje, ko se je silovit tiger, ki je nastal kot posledica martinovanja, pomiril, zberem dobro mero poguma in pokličem Eleno. Očitno je čakala, da jo pokličem – vsekakor dober znak. Dogovoriva se za pijačo na kraju zločina – isti bar, kjer sva se srečala prvič. Naročim pivo, ona bambus in debata hitro steče. Po približno pol ure pogovora, ko ravno razlagam neko blazno zanimivo zgodbo – vsaj tako se mi je zdelo –, me prekine in vpraša: „Greva pit shote?“ Pozitivno presenečen nad njeno idejo se seveda takoj strinjam in takoj pade runda štoka in jacka … Tej rundi seveda sledi še ena. In še ena … In tako dalje, dokler se ne znajdeva nazaj v njenem študentskem stanovanju – sostanovalke k sreči ni bilo, saj sva v najinem opitem stanju povzročala precej hrupa. Stanovanje je bilo klasično študentsko, majhna kuhinja in dve še manjši sobi. Elena skoči name in kot filmski junak jo odnesem v prvo sobo in vržem na posteljo.

Preden nadaljujem, moram priznati, da je seks za moškega lahko precej stresen. Ženske nas ocenjujete po naši tehniki, velikosti, poraščenosti, predigri in še kaj bi se našlo. Na drugi strani se morate ve le sleči in smo več kot zadovoljni. Največji problem je pa itak kontrola oziroma bolje povedano samokontrola. Nočemo, da po seksu izjavite kaj v smislu: „That was the best ten seconds ever!“ Medtem ko se moramo moški torej držati nazaj in paziti, da nam ne pride prekmalu, ženske lahko uživate od prve do zadnje sekunde (z upanjem, da je teh sekund vsaj za 10 minut ali več).

Toda na vsake toliko časa se zgodi, da imamo tipi res dober dan – že pri predigri veš, da bo danes „tvoj dan“ –, danes boš lahko kot Ron Jeremy in seksal, kolikor dolgo boš hotel! Nekaj podobnega mi je namreč šlo po (pijani) glavi, medtem ko me je Elena slačila in seveda ne bom ostal dolžan.

Njeno telo je golo še bolj popolno, kot sem si predstavljal, in po ravno prav dolgi predigri me že dobesedno prosi, naj preidem na „main event“. Ni mi bilo treba dvakrat reči in mine ena minuta, mineta dve minuti, pet minut, deset minut, dvajset minut – uživam kot še nikoli –, Elena mi vztrajno sledi pri novih položajih in nič ni videti, da bi hotela, da se stvar zaključi.

Najino harmonijo pa kar naenkrat zmoti ženski krik: „Elena, kaj delaš v moji sobi?“ Bila je njena sostanovalka, katere seveda tudi nisva slišala, ko je vstopila v stanovanje. Očitno sem se zmotil pri sobi in Eleno nesel v sobo njene sostanovalke – pač Murphy – imaš 50 : 50 možnosti, da zadeneš pravo, a seveda zmeraj izberem napačno. Harmonija in moj popoln užitek se končata v sekundi in Elena panično skoči z mene, se ogrne z odejo in se začne opravičevati sostanovalki, ki histerično kriči na oba. Jaz samo ležim in ignoriram njun prepir – soba se vrti, ravno prav sem pijan, edini problem je seveda, da še vedno „salutiram“. Ker je Elena vzela odejo, ležim nag na postelji njene sostanovalke in se smejim samemu sebi: „To bo še dobra zgodbica …“

P. S. Ron Jeremy je eden najbolj znanih igralcev v filmih za odrasle (info za vse ženske – moški ste to seveda vedeli …).

Študentje želijo višje štipendije in več le-teh

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Sedanja štipendijska zakonodaja, ki jo urejata dva zakona in več podzakonskih aktov, je neprimerna in nepregledna. Štipendije dijakom in študentom ne zadostujejo za preživetje, obenem jih je premalo. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je zato pripravila nov zakon o štipendiranju. Od 5. 11. 2012 dalje se na upravnih enotah po Sloveniji vrši zbiranje podpisov.

Le kakovosten sistem štipendiranja mladim omogoča dostopnost do izobraževanja. Brez štipendij se veliko mladih s slabimi materialnimi možnostmi sploh ne more vključiti v izobraževalni proces, kar je slabo za celotno družbo. Vlaganje v mlade bi moralo biti eno izmed osnovnih vodil za izhod iz trenutne gospodarske krize.

 

Sedanja štipendijska zakonodaja

Štipendije prejema le 19 % vseh študentov, povprečna pa znaša le 180 EUR. Minimalni življenjski stroški za posameznika so leta 2010 znašali 562 EUR. Razliko si morajo študentje prislužiti sami. Stroški izobraževanja so se po besedah predstavnikov ŠOU od 2002 do 2010 povečali za kar 197 %. Približno 25.000 prosilcev za državne štipendije je vsako leto zavrnjenih. Zoisove štipendije nagrajujejo pridnost in ne nadarjenosti. Problematične so kadrovske štipendije, katerih letno ostane neizkoriščenih kar polovica, ker so urejene povsem nepregledno. Sistemu štipendiranja mladi očitajo, da ne odgovarja realnim potrebam gospodarstva.

 

Kaj je potrebno spremeniti oziroma izboljšati

Nov zakon o štipendiranju, ki ga predlagajo študentje, naj bi poenotil področje štipendiranja. Prizadevajo si za višje štipendije in več le-teh. Dosedanje vlade so problematiko štipendij reševale parcialno, zato so študentski predstavniki sami pripravili nov predlog Zakona o štipendiranju. Podoben predlog zakona so začeli usklajevati s prejšnjo vlado, a je bil zaradi predčasnih volitev in zamenjave oblasti umaknjen iz postopka. O sedanjem predlogu na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve menijo, da predstavlja veliko obremenitev za državni proračun v prihodnjih letih.

Nov zakon med drugim določa nove vrste štipendij in omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, višja naj bi bila osnovna višina štipendij, omogočal bi prejemanje štipendij na vseh stopnjah bolonjskega študija za celotno obdobje trajanja študija ter štipendije znova dodelil mladoletnim dijakom in tujim študentom. V prihodnje naj bi študentje ob izpolnjevanju pogojev lahko prejemali več štipendij hkrati, do višine 563 EUR. Do štipendije naj bi bil upravičen vsak, ki ima status študenta, ne glede na njegovo starost in državljanstvo.

Študentje poudarjajo, da bi pri Zoisovih štipendijah morali biti v ospredju izjemni dosežki, nagrajevati bi bilo potrebno nadarjenost in ne pridnosti. Pri kadrovskih štipendijah želijo uvesti obvezno delovno prakso s povrnjenimi potnimi stroški in stroški malice. Kadrovske štipendije naj v prihodnje ne bi bile več tako toge. Prav tako bi po predlogu lahko štipendist in štipenditor imela v prvem letu možnost prekiniti štipendijsko razmerje brez kakršnih koli sankcij, če bi ugotovila, da si ne ustrezata. Uvedene naj bi bile posebne štipendije za deficitarne poklice, kar bi posredno pomagalo celotnemu gospodarstvu.

V premoženje družine do višine posebne olajšave naj ne bi bilo več všteto študentsko delo.

Novost naj bi bilo tudi število dodatkov k štipendiji, in sicer dodatek za uspeh, izjemne dosežke, posebne potrebe in dodatek za oddaljenost.

 

Bodo pristojni prisluhnili mladim?

Slovenske študentske organizacije pristojne že dalj časa opozarjamo na neustrezen sistem štipendiranja v Sloveniji, a doslej posluha za to ni bilo. Zato so v okviru ŠOS pripravili svoj predlog zakona. Študentje menijo, da se nova štipendija ne sme obravnavati kot socialna pomoč študentom pri študiju, temveč kot vlaganje v razvoj, ki bo posledično pripomogel k večji konkurenčnosti Slovenije na svetovnem trgu. Če se bo prilagodil potrebam v družbi in bodo odgovorni poskrbeli za povezavo med mladimi in gospodarstvom, bomo skupno dosegli cilje in povečali možnosti mladih za uspešen prodor na trg dela.

 

Ksenija Gider

Zveza ŠKIS z novim vodstvom

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

V soboto, 24. 11. 2012, je Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti na svoji redni letni skupščini izvolil novo vodstvo Sveta ŠOLS in Zveze ŠKIS. Koordinacijo študentskih klubov in Zveze ŠKIS je tako prevzel Jaka Bassanese. Ekipa želi v prihodnjem mandatu svojo pozornost nameniti predvsem organizaciji kakovostnih izobraževanj za klubske aktiviste ter študentskim klubom nuditi vso informacijsko podporo.

 

Cilj nove ekipe je vzpostaviti učečo se organizacijo, ki bo skrbela za kontinuiran prenos znanj iz generacije v generacijo, ter vzdrževati in sproti nadgrajevati obstoječe kompetence aktivistov študentskih klubov. Zveza ŠKIS bo v prihodnjem mandatu vzpostavila sistem izobraževanj in projektov, ki bodo spodbujali sodelovanje študentskih klubov. Poleg namenskih izobraževanj pa želi novoizvoljena ekipa tekom leta strokovno izobraziti tako imenovan bazen trenerjev, ki bodo kasneje nudili pedagoške usluge študentskim klubom.

 

Jaka Bassanese: „Izobraževanje, povezovanje, vzajemno sodelovanje in dobra komunikacija so veščine, ki jih morajo pridobiti vsi klubski aktivisti ter tudi aktivisti Zveze ŠKIS. To je še posebej pomembno v obdobju, ko morajo študentske organizacije zaradi zmanjšanja sredstev prestrukturirati in skrbno načrtovati porabo svojih sredstev tudi v naprej. Zato bo Zveza ŠKIS še bolj koncentrirano in poglobljeno skrbela za prenos znanja na mlajše aktiviste, nadgradnjo znanja obstoječih aktivistov, nadgradila samoregulacijo študentskih klubov ter posledično vplivala na dvig kakovosti delovanja in si prizadevala za učinkovito in namensko porabo sredstev Študentske organizacije Slovenije.“

Svetovalnica – dohodnina

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Svetovalnica – dohodnina

Bliža se konec leta in rad bi vedel nekaj več o nekaterih dohodninskih pojmih, ki mi niso najbolj jasni. Kaj pomeni biti vzdrževani družinski član in kaj imam jaz od tega oz. kaj s tem izgubim? Kakšna je povezava med vzdrževanim družinskim članom in davčnimi olajšavami? Celo leto sem delal preko študentskega servisa in z zaslužkom bom presegel višino študentske olajšave. Kaj se mi najbolj splača storiti?

Lep pozdrav, Majkl Džekson*

Pozdravljen Majkl Džekson!

Za začetek naj ti najprej pojasnim, kaj pomeni biti vzdrževani družinski član. Definicijo vzdrževanih družinskih članov vsebuje 115. člen Zakona o dohodnini, študente kot vzdrževane družinske člane pa zadeva 3. odstavek omenjenega člena, ki pravi:

„Za vzdrževanega družinskega člana se lahko šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če se redno šola, ni zaposlen, ne opravlja dejavnosti in nima lastnih dohodkov za preživljanje oz. so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.'“(Za leto 2012 je ta meja posebne osebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana 2.382,13 EUR). „Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.“

Pri tem naj omenim, da se pod zgoraj omenjene lastne dohodke štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno študentsko delo, štipendije in dohodki otroka, ki so oproščeni plačila dohodnine.

Vzdrževanega družinskega člana, v našem primeru študenta, lahko uveljavlja eden izmed njegovih staršev (ali oba, če si olajšavo sorazmerno razdelita po dvanajstinah) in s tem enemu izmed staršev pripada posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana, ki mu niža njegovo davčno osnovo, od katere se potem plača dohodninska obveznost. Višina te olajšave je odvisna od dejstva, ali je to njun prvi, drugi, tretji vzdrževani otrok itd. Potrebno je omeniti, da je uveljavljanje svojega otroka kot vzdrževanega družinskega člana pravica staršev, zato študent ne more samovoljno spremeniti oz. ukiniti tega dejstva, vendar to lahko naredi le s soglasjem osebe (starša), ki ga uveljavlja.

Študentu, ki ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, ne pripada splošna davčna olajšava (olajšava, ki niža davčno obveznost za vse vrste prejetih dohodkov), saj splošna olajšava na strani študenta in dejstvo, da ga eden izmed staršev uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, nista združljiva.

Torej, če opravljaš delo preko študentskega servisa in ob tem izpolnjuješ pogoje za posebno osebno (t. i. študentsko) davčno olajšavo, ti bo davčno osnovo znižala le ta olajšava, ob morebitnem presežku zaslužka nad višino posebne osebne olajšave, ki za leto 2012 znaša 3.228,45 EUR, pa bi moral plačati dohodnino. Pri tem je seveda potrebno imeti v mislih še dejstvo, da se ti za zaslužek, prejet na podlagi študentske napotnice, najprej avtomatično prizna 10 % normiranih stroškov (10 % študentskega zaslužka se pri obračunu sploh ne upošteva) in šele potem dobimo tvojo davčno osnovo, od katere moramo odšteti še vse pripadajoče olajšave.

Če te starši ne bi uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana, pa bi poleg posebne osebne olajšave lahko koristil še splošno davčno olajšavo v ustrezni višini.

Višina splošne olajšave je odvisna od višine letnega dohodka posameznika. Tako višine splošne olajšave za leto 2012 glede na dohodek lahko znašajo 6.373,24 EUR, 4.319,30 EUR ali 3.228,45 EUR. Splošno olajšavo ureja 111. člen Zakona o dohodnini.

Kaj torej storiti, če s svojim študentskim zaslužkom presežeš višino posebne osebne (študentske) olajšave? V tem primeru je najbolje preračunati, kaj se najbolj izplača tebi in hkrati tvojim staršem. Potrebno se je namreč zavedati, da enemu izmed tvojih staršev, v kolikor se boste dogovorili, da te starša ne uveljavljata več kot vzdrževanega družinskega člana, ne bo več pripadala posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Res pa je, da bi posledično v tem primeru tebi pripadala splošna olajšava.

Na tem mestu nekega splošnega napotka, kaj je v taki situaciji najbolje storiti, ne morem podati, saj je vse odvisno od vsakega posamičnega primera, predvsem od vseh dohodkov vpletenih v družini.

Kako spremeniti način uveljavljanja oz. ne več uveljavljati svojega otroka (študenta) kot vzdrževanega družinskega člana? To lahko tisti izmed staršev, ki te uveljavlja, stori do konca koledarskega leta tako, da to spremembo sporoči svojemu delodajalcu. Delodajalci te podatke nato posredujejo Davčni upravi RS (DURS), ki na podlagi teh podatkov potem izda ustrezne informativne izračune.

To spremembo pa je mogoče doseči tudi na druge načine. Ena izmed možnosti je, da se do datuma, ki ga določi DURS za vsako posamezno leto, na pristojno enoto DURS-a odda „Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine“. Vlogo se odda na posebnem obrazcu, ki ga objavi DURS na svoji spletni strani, z njo pa se način uveljavljanja neke osebe kot vzdrževanega družinskega člana lahko bodisi spremeni bodisi v celoti ukine. Vlogo odda tisti izmed staršev, ki te je uveljavljal. V letu 2012 je bil rok za oddaje te vloge 6. 2., tudi v letu 2013 lahko pričakujemo rok v približno enakem obdobju.

Zadnja možnost za spremembo načina uveljavljanja vzdrževanega družinskega člana pa je, da se to spremembo uveljavlja z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine. Pri tem je zelo pomembno, da ugovor zoper informativni izračun vloži tako tisti izmed staršev, ki je študenta uveljavljal kot vzdrževanega člana, kot tudi študent, ki ga je roditelj uveljavljal. Vsak izmed njiju mora torej ugovarjati na svoj informativni izračun dohodnine, sicer ta sprememba ne bo uspešno dosežena.

To bi bilo zaenkrat vse z moje strani. V kolikor pa bi imel kakšno dodatno vprašanje glede vzdrževanega družinskega člana, dohodninskih olajšav ali česarkoli drugega v zvezi z dohodnino, pa ti predlagam, da se oglasiš v Študentski hiši SRCe, na Židovski stezi 6 na osebnem dohodninskem svetovanju, ali pa nam svoja vprašanja postaviš preko telefona, elektronske pošte ali na našem forumu.

Za konec naj omenim še, da je Zavod študentska svetovalnica od nedavnega vpisana na seznam organizacij, ki ji lahko namenite 0,5 % svoje dohodnine, ki bi ga sicer v obliki dohodnine plačali državi. To lahko storite s pomočjo obrazca, ki je dostopen na spletni strani Študentske hiše SRCe (www.studentska-hisa.si) in zelo enostaven za izpolnjevanje. Izpolnjenega pošljete pristojnemu davčnemu uradu ali pa nam ga prinesete v našo svetovalnico in ga bomo mi oddali namesto vas. Skratka, nič vas ne stane, da ste dobrodelni, mi in vsi naši uporabniki pa vam bomo zelo hvaležni!

Matej Rauh,

pravni svetovalec pri Zavodu študentska svetovalnica

*Ime uporabnika je izmišljeno in vsakršna podobnost z realnostjo je zgolj naključna.

Fundacija Študentski tolar: Razpis za študente v socialni stiski

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, razpisuje denarno pomoč za socialno ogrožene študente v skupni višini 120.000 evrov. Na že sedmi razpis Fundacije se lahko prijavijo kandidati s statusom študenta, ki študirajo na Univerzi v Ljubljani in ki izpolnjujejo pogoje razpisa.

Nepovratna denarna sredstva so namenjena reševanju socialne stike študentov, torej kritju stroškov študija, reševanju stanovanjskega problema, nakupu osnovnih življenjskih potrebščin, preživljanju otroka ali družine ter reševanju drugih stisk, v katerih se znajdejo študentje.

Rok za oddajo vlog je 10. december 2012.

Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, spletni strani Fundacije Študentski tolar in na spletni strani Študentske svetovalnice.

Dodatne informacije o razpisu dobite v Fundaciji Študentski tolar, Kersnikova 4, Ljubljana (pritličje), in sicer ob ponedeljkih od 14.00 do 17.00 ter ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, na telefonski številki 01 43 80 310 ali po elektronski pošti info@studentski-tolar.si.

Decembrske kino predstave

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Decembrske kino predstave

Decembrski kino program nas ob mrzlih večerih vabi na ogled filmskih predstav. Poglejmo, kaj si bomo lahko ogledali ta mesec.

Hčerka najboljšega prijatelja (The Oranges), romantična komedija, v kateri udobno in prijazno življenje družin Walling in Ostroff na preizkušnjo postavi vrnitev uporniške hčerke Nine Ostroff, ki je pred kratkim ostala brez zaročenca in išče nove ljubezenske avanture. Vendar je romantično dobrikanje Tobyja Wallinga ne gane, zato se raje spusti v nevarno avanturo s Tobyjevim očetom. Ko družini izvesta za njuno razmerje, povzročita kaotično, zabavno čustveno vojno med družinama.

Ljubezen je vse, kar potrebuješ (Love is All You Need) je romantična komedija o frizerki Idi, ki moža zaloti pri intimnem občevanju z neznanko. Razočarana in raztresena se odpravi v Italijo na hčerkino poroko, ob tem pa naleti na elegantnega angleškega vdovca Philipa, ki se odpravlja na isto poroko, da bi oddal svojega odtujenega sina. Čeprav med potjo ne najdeta skupnega jezika, se med kaotičnimi pripravami na poroko počasi zbližata in si zaupata svoje težave, strahove in upanja.

To so 40 (This is 40) je še ena komedija. Zakonca Pete in Debbie praznujeta 40. rojstni dan. Kot se ob okrogli obletnici spodobi, se soočita z njunim skupnim življenjem in skleneta nekatere stvari izboljšati. Napišeta seznam, ki vključuje vse od bolj intenzivnega ukvarjanja s športom do večjega posvečanja razvoju njunih otrok. Več družinskega druženja pa na površje naplavi številna nesoglasja in zamere, ki ogrozijo družinsko slogo in povzročijo nemalo zabavnih preglavic.

Brada Pitta si lahko ogledamo v trilerju Ubij jih nežno (Killing Them Softly). Vročeglava mladeniča oropata mafijsko sponzorirano igro pokra in s tem stopita na rep najbolj zločinski svojati New Orleansa. Hladnokrvni izterjevalec Jackie skuša najti odgovorne in pomiriti strasti, toda ko igra postane preveč krvava, za pomoč zaprosi okorelega newyorškega zločinca Mickeyja.

Tom Cruise pa je nekdanji vojaški policist Jack v kriminalni drami Jack Reacher, ki se odloči uveljavljati zakone na lastno pest. Toda ob nepojasnjenem množičnem zločinu ga oblasti znova zaprosijo za pomoč. Med raziskovanjem naleti na srhljivo spletko, predano iskanje resnice pa ga znova pripelje v navzkrižje z zakoni. Čeprav mu policija sledi na vsakem koraku, je odločen razkrinkati zločine ruske mafijske organizacije in kriminalce zlepa ali zgrda soočiti z roko pravice.

Pijevo življenje (Life of Pi) je domišljijska pustolovščina, posneta po istoimenskem romanu Yanna Martela. Po brodolomu tovorne ladje se 16-letni mladenič Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, ob tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo.

Na koncu pa še tisto, kar smo dolgo pričakovali: domišljijska pustolovščina Hobit: Nepričakovano potovanje (The Hobbit: An Unexpected Journey). Režiser fantazijske sage Gospodar prstanov nas znova popelje v Srednji svet, v čas pred vojnami za prstan Mogote. Mladi hobit Bilbo uživa življenje v mirnem in zakotnem Šajerskem, ko nekega dne na njegova vrata potrka čarovnik Gandalf. S seboj pripelje druščino trinajstih škratov pod vodstvom neustrašnega Thorina. Njihov načrt je pohod proti Samotni gori, kjer se želijo spopasti z zlobnim zmajem Smaugom. Bilba premaga radovednost in v nasprotju s hobitsko zapečkarsko tradicijo se odpravi na nepozabno dogodivščino s škrati.

Sanda Gajsar

ŠOU v Ljubljani podpira predlog dopolnitev zakona o šolski prehrani

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

V ŠOU v Ljubljani podpirajo predlog novele Zakona o šolski prehrani, ki ga je v petek, 16. 11. 2012, v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina Socialnih demokratov (SD). Ključni cilj zakona je učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij zagotavljati cenejši obrok šolske prehrane.

Hana Šanca, resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani: „To, da so otroci v šolah lačni, je nesprejemljivo za katero koli družbo! Predlog dopolnitev zakona uvaja takšne rešitve, ki varujejo socialno državo ter ščitijo otrokove pravice, zato ga podpiramo.“

Z dopolnitvami Zakona o šolski prehrani bo otrokom zagotovljen dostop do vsaj enega obroka med poukom. Subvencija šolske malice bo zagotovljena tistim učencem in dijakom od prvega do vključno šestega razreda, ki so prejemniki otroškega dodatka, torej otrokom, katerih socialno-ekonomski položaj je slabši glede na povprečni položaj njihovih vrstnikov. Skupina poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič predlaga, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manjše dopolnitve, ki pa bi jih bilo treba čim prej uveljaviti.

V letu 2011 je stopnja tveganja revščine otrok prvič v zgodovini presegla splošno raven tveganja revščine. Lačen otrok ne more v polni meri razvijati svojih sposobnosti in ne more slediti izobraževalnemu procesu. Ker iz majhnega zraste veliko, poskrbimo torej, da iz zdravega in sitega učenca zraste dober študent!

ŠOU v Ljubljani na pomoč prizadetim v poplavah

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Tudi Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) si želi, da bi se prizadeti ob nedavnih poplavah čim hitreje vrnili v svoje domove ter tako čim prej zaživeli normalno življenje. Predstavniki ŠOU v Ljubljani so zato v petek, 16. 11. 2012, Rdečemu križu Dravograd podarili čistila in pripomočke za čiščenje, rabljena oblačila ter šolske potrebščine.

Aleksandra Pekošak, resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani: „Za podaritev materiala te vrste, še posebej čistil, smo se odločili na podlagi priporočila omenjene območne enote Rdečega križa. Prizadeti v poplavah v tem obdobju namreč zdaj sanirajo stanovanja, zato je še posebej veliko povpraševanje po čistilih.“

„Območno združenje Rdečega križa Dravograd se zahvaljuje Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani za izkazano pomoč v obliki zbranih starih oblačil, šolskih potrebščin in nakupa čistil za žrtve poplav,“ pa so sporočili z Rdečega križa Dravograd.

Odvisnost od interneta

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Internet v današnjem času predstavlja pomembno vlogo tako pri delu kot v prostem času. Vedno pogostejša uporaba svetovnega spleta in modernih informacijskih tehnologij pa nam ne prinaša samo lažje komunikacije in hitrejšega pridobivanja informacij, ampak lahko privede tudi do prekomerne uporabe ali celo odvisnosti.

Temna stran, ki jo prinaša internet, se kaže v spremenjenem obnašanju uporabnika, kot so izolacija, zanemarjanje samega sebe in bližnjih, izgubljanje občutka za čas in dogajanje okoli sebe. Problem je postal še posebej zaskrbljujoč, ko so nekateri uporabniki interneta začeli zanemarjati bližnje zaradi velikega števila ur preživetih pred računalnikom ali celo izgubljati stik z realnostjo. Zagovorniki bolezni odvisnosti od interneta menijo, da se pri prekomerni uporabi internetnih storitev pojavljajo podobni simptomi kot pri uživanju prepovedanih drog, patološkem hazarderstvu, motnjah hranjenja, alkoholizmu ipd. Večina izhaja iz podobnosti pretirane uporabe interneta in patološkega hazarderstva, saj obe dejavnosti vzbujata lažne dražljaje brez zaužitja opojne substance.

Se sedaj sprašujete, ali ste tudi vi odvisni od interneta? Ameriška klinika (medicinski center v ZDA s središčem za odvajanje odvisnosti od interneta) je sestavila seznam simptomov, ki nakazujejo morebitno zasvojenost z internetom, računalniškimi igricami in siceršnjo uporabo računalnika:

• povečanje količine časa, porabljenega za internetne aktivnosti;

• neuspešno nadzorovanje časa, preživetega za računalnikom;

• občutek evforije med uporabo računalnika in brskanjem po spletu;

• hrepenenje po času, preživetim za računalnikom in na internetu;

• zanemarjanje družine in prijateljev;

• nemirnost ob neuporabi računalnika;

• nepoštenost v odnosu do drugih ljudi;

• vpliv uporabe računalnika na uspešnost v službi ali šoli;

• občutek krivde, sramu, strahu ali depresije zaradi uporabe računalnika;

• spremembe v vzorcih spanja;

• fizične spremembe, nihanje teže, bolečine v križu, glavoboli, sindrom karpalnega kanala (mravljinčenje ali odrevenelost prstov);

• zanemarjanje prostočasnih aktivnosti.

Pri odvisnosti od interneta prihaja do problema, da se je v današnjem času ne da zdraviti s popolno abstinenco, kot je običajna praksa pri večini drugih odvisnosti, temveč je treba zopet vzpostaviti kontrolo nad dejavnostjo. Internet ne sme postati sovražnik, ker smo se mu pustili zapeljati, zato bo najbolje, če koristno uporabimo vse njegove prednosti ter se odrečemo zapravljanju časa za navidezne socialne koristi. Tako kot pri vseh drugih življenjskih užitkih torej tudi pri internetu velja pravilo zmernosti.

 

Sanda Gajsar

1...1.8161.8171.818...2.183Stran 1.817 od 2.183