ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V resorju za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so letos spomladi zaznali problem dostopnosti študijske literature na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani, zato so se odločili z raziskavo preveriti in raziskati stanje na tem področju.

Rezultati so med drugim pokazali, da se študentje Univerze v Ljubljani najpogosteje učijo iz zapiskov s predavanj in da si študijsko literaturo najpogosteje izposodijo v knjižnicah na visokošolskih zavodih, kjer študirajo, ali jo fotokopirajo oz. si posojajo zapiske med seboj. Študentje kot najbolj problematično izpostavljajo pomanjkanje zadostnega števila izvodov študijske literature v knjižnicah, zato zelo podpirajo spletno obliko izmenjave in dostopanja do literature.

Zapiski iz predavanj

V raziskavi, ki je potekala od aprila do junija ter oktobra 2012, je sodelovalo 4409 študentov Univerze v Ljubljani. Ti so prek spleta rešili anketni vprašalnik, namenjen spletnemu anketiranju, ali odgovarjali na vprašanja anketarjev na različnih lokacijah, kjer se nahajajo študenti. Anketni vprašalnik je zajemal tako vprašanja zaprtega tipa kot tudi vprašanja odprtega tipa.

Raziskava kaže, da študentje Univerze v Ljubljani najpogosteje pri svojem študiju uporabljajo zapiske s predavanj. Najredkeje uporabljajo e‐knjige v slovenskem jeziku in e‐revije v slovenskem jeziku. Avtorici raziskave Anja Kragelj in Darja Lasbaher menita, da je razlog za to dejstvo, da tovrstne literature (v elektronski obliki) v slovenskem jeziku ni veliko. Zato študentje pogosteje segajo po e-knjigah in e-revijah v tujem jeziku. Študijsko literaturo si najpogosteje izposodijo v knjižnici na visokošolskem zavodu, kjer študirajo in kjer je tudi največ tovrstne literature. Nekoliko manj pogosto si pridobijo študijsko literaturo tako, da kupijo kopije v fotokopirnici, dokaj pogosto pa si jo posojajo med seboj. Študentje, ki trdijo, da si literature v knjižnicah ne izposojajo pogosto, kot najpomembnejši razlog za to navajajo, da za študij zadostujejo zapiski s predavanj.

Kopije?

Slaba polovica študentov za kopije zapiskov in tiskanje porabi med 21 in 60 EUR na študijsko leto, 28,6 % pa porabi 81 EUR ali več. Večina študentov Univerze v Ljubljani za knjige porabi malo denarja, in sicer kar 79,8 % za nakup študijskih knjig porabi le do največ 60 EUR na študijsko leto. Študentje imajo možnost nakupiti (cenejšo) študijsko literaturo na sejmih rabljene literature. Polovica študentov Univerze v Ljubljani poroča o tem, da so na visokošolskem zavodu, kjer študirajo, ti sejmi organizirani, vendar pa se jih udeležuje zgolj 37 %.

Brezžično

Rezultati raziskave še kažejo, da sistem EDUROAM (mednarodna federacija brezžičnih omrežij za uporabnike iz izobraževalne in raziskovalne sfere), ki ga študentje lahko uporabljajo tudi za dostop do študijske literature, poznata slabi dve tretjini študentov Univerze v Ljubljani, v povprečju pa ga uporablja le slaba tretjina študentov. Slaba polovica tistih študentov, ki uporabljajo EDUROAM, ocenjuje, da je pokritost s signalom dobra v vseh prostorih visokošolskega zavoda, dobra četrtina pa, da je dobra le v nekaterih prostorih na visokošolskem zavodu. Vendar pa kar tretjina študentov Univerze v Ljubljani, ki uporablja omrežje EDUROAM, le-tega ne uporablja za dostopanje do študijske literature na spletu ter za brskanje po podatkovnih zbirkah in knjižničnih katalogih. Slaba polovica ga v ta namen uporablja le redko ali največ občasno.

V resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani poudarjajo, da so si na podlagi rezultatov raziskave za cilj projekta zadali izvesti ukrepe, s katerimi bi študentom olajšali študij. Prvi izmed njih, to je brezplačni spletni portal za izmenjavo študijske literature, že deluje od začetka letošnjega študijskega leta in ima že več kot 200 registriranih uporabnikov. Na spletnem portalu www.studijskaliteratura.si lahko tako kolegom študentom predate/prodate študijsko literaturo, ki je ne potrebujete več, oz. najdete literaturo, ki jo potrebujete pri študiju. Uporaba portala je za študente brezplačna, ŠOU v Ljubljani pa na ta način študentom omogoča večjo izbiro pri dostopanju do študijske literature, pri čemer je še zlasti pomembno to, da je ta tudi cenovno ugodna.

Siddharta je znan roman nemškega pisatelja Hermana Hesseja, pri nas pa je naziv rezerviran za največje ime slovenske glasbene scene. Vokalista in kitarista skupine Tomija Megliča smo za tokratno številko revije povprašali o njegovih študentskih letih.

Kaj je vplivalo na vašo izbiro študija, na podlagi česa ste se odločali?

Rad sem pisal in zanimala me je narava, Zemlja, vesolje. Moja želja je bila, da bi pisal in delal za National Geographic. Zato sem izbral študij novinarstva in geografije. Med študijem me je novinarstvo povsem razočaralo, geografija pa popolnoma prevzela.

Se spomnite svojega prvega dneva na fakulteti, kako ste se znašli na prehodu iz srednje šole na fakulteto?

Spomnim se prvega dne. Ta ni bil prav težaven. Malo sem zamudil in sedel med izbranih 60 v strmo učilnico čisto na vrhu, kjer je bil še prazen prostor. Bil sem sam in tega sem bil vajen. Na novinarstvu sem ta isti prvi dan pozabil dati dnevni časopis pod roko in suknjo nase. Tam nisem bil več samo sam.

Kako se spominjate svojih študijskih let?

Vsak dan sem se skoraj celo uro vozil z mestnim avtobusom do faksa z glasbo v ušesih. Prav tako domov. Čeprav sem se učil, se mi je vedno zdelo, da znam premalo. In premalo napisano je stalo – 6. Dovolj za večerno štalo, medtem ko je jutri zjutraj govorni izpit. Neveden drugi dan, bled in skozlan vseeno na izpit. 10 vprašanj … jaz pijan, 8 narobe, 2 OK! „Več kot 7 vam ne morem dati,“ je rekel profesor in me prepustil vedenju.

Kako ste se zabavali? S čim ste se ukvarjali v prostem času (družabno življenje, izvenštudijske dejavnosti)?

Če govorimo o zabavi … Ogromno športa in narave, vsi žuri so bili na mestu. Šport? Za fešto je bilo gajbe potrebno prinesti na jaso … Narava? Jasa je bila sredi gozda, kjer smo brez avtov in telefonov tudi „prespali“.

Kje opažate največjo razliko med študenti v vašem času in današnjimi generacijami?

Zdi se mi, da so študenti danes pametnejši, imajo več splošne izobrazbe, a manj tistega prostega časa.

Kaj pa razlika v zabavi takrat in danes?

Zabava je podobna, zato se še vedno družimo.

Če bi imeli možnost še enkrat preživeti študijska leta, bi kaj spremenili?

Tokrat bi rad imel izpit za avto, a kljub temu voznika, ki bi me vozil med študijskimi obveznostmi in feštami. Telefona ne bi imel. Ubija zabave!

Če bi bili vi profesor, kako bi izgledala vaša predavanja?

Po izkušnjah sodeč, bi zadnji dan v študijskem tednu naredil takole: zadnje tri ure z dovoljenjem alkohola in vsakega kajenja. Neverjetno, koliko idej bi se tam sprožilo.

Na koncu morda še kak nasvet, napotek za naše študente?

Če imate avto, prosim, prosim, uporabljajte smernike, smernika!

Zjutraj preberem časopis. Tekom dneva, ko sem na poti z avtom, poslušam radio. Zvečer na televiziji gledam dnevnik. Smejim se.

Smejim se temam, ki polnijo naše medije, smejim se načinu podajanja novic, smejim se komentarjem ljudi na najvišjih položajih v državi. Smejim se ljudem, ki se ukvarjajo s primitivnimi stvarmi. Smejim se situaciji v naši državi. Zamislim se.

Zamislim se, razmišljam o sebi. O mojih temah, novicah in komentarjih. Zamislim se nad svojo prihodnostjo v tej državi. Zamislim se in postanem panična, pasivna, ne smejim se več. Zamislim se in obmolknem. Odločim se. Namerno preneham listati jutranji časopis, poslušati radio v avtu in gledati večerni dnevnik. Vso negotovost, paničnost in negativnost namerno pustim nekje zadaj. Odločim se in se sama aktiviram. Ne boste verjeli, ampak spet se smejim.

V času, ko v naši državi vlada kriza, ko se politiki večinoma ukvarjajo sami s seboj, preostali prebivalci naše državice pa s tem, kako preživeti mesec, smo mladi izpostavljeni predvsem kot velika gmota ljudi, ki je previsoko izobražena na napačnih področjih in zato v naši državi tudi zelo slabo zaposljiva. Javnost med mlade pošilja sporočilo, ki vsako leto več študentov prepriča, da se odločijo za študij, delo ali celo življenje v tujini. Mladi postajajo neaktivni, politična javnost jih ne zanima, ravno tako kot politične javnosti ne zanimajo oni. Začaran krog? Zagotovo ne!

V vsej situaciji, ki ji javnost rada pravi kriza, je vedno več mladih, ki želimo biti aktivni, ki želimo poskrbeti za svojo prihodnost, ki ne želimo biti odvisni od drugih, ki želimo soustvarjati nove zgodbe, ki si želimo polnega življenja v pravem pomenu besede. Žalostno je le, da to v naši državi vidi in spoštuje le malo ljudi, še manj jih zna to izkoristiti in ceniti.

Odkar študiram, tudi sama aktivno sodelujem v Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ki je le eno izmed aktivnih prostovoljnih študentskih društev. Skozi dosedanje delovanje v društvu sem spoznala ogromno novih ljudi, sodelovala na mnogih različnih projektih, pridobila ogromno prakse in relevantnih kompetenc ter, najbolj pomembno, spoznala in nadgradila sebe kot osebo. Želim si, da bi širša javnost, predvsem ljudje na najvišjih položajih, končno opazili, da smo mladi zelo proaktivni, da si želimo sprememb in da je formalna izobrazba le podlaga za boljše delovanje v praksi, ki pa je mladi žal dobimo premalo.

In še odgovor na moje vprašanje: Ali svet stoji na mladih? Mladi ta svet držimo pokonci. Samo upam pa lahko, da to dejstvo kmalu sprevidijo tudi drugi.

Nina Dajčer

Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Maribor je letos gostitelj Evropske prestolnice kulture. Drugo leto pa se jim obeta ravno tako pomemben projekt, in sicer Evropska prestolnica mladih 2013. Kristina Rešek, svetovalka za organizacijo dogodkov in stike z javnostmi iz pisarne Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, nam je pobliže predstavila, kaj ta naziv prinaša samemu mestu in mladim.

Evropska prestolnica mladih je naziv, ki ga izbranemu mestu za eno leto podeli Evropski mladinski forum, z namenom spodbujanja evropskega sodelovanja med mladimi. Mestna občina Maribor je prejela naziv za obdobje enega leta in bo nasledila Brago (Portugalska), leta 2014 pa se naziv seli v grški Solun (Thessaloniki).

Projekt s seboj prinaša marsikatero pozitivno lastnost, med najpomembnejše vidike sodi izboljšanje stanja vsakdanjega življenja mladih, ne samo v času aktivnosti prestolnice, temveč tudi kasneje. Projekt Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 želi omogočiti mladim, da bodo redno informirani, da bodo aktivno sodelovali v družbi oz. v lokalni skupnosti in da bodo s tem sami soustvarjali nove priložnosti za boljšo prihodnost. Mesto in hkrati tudi država, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica mladih, lahko dodatno obogati svoj mednarodni ugled. Pridobljen naziv obvezuje nagrajeno mesto, da bo razvijalo znamko „Mladim prijazno mesto“, kar za izbrano prestolnico pomeni, da bo ustvarjala okolje, ki bo mlade spodbudilo oz. spodbujalo ter jim omogočalo razvoj osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti.

Program Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 je v osnovi namenjen mladim, starostni skupini med 15. in 29. letom starosti, vendar si EPM Maribor 2013 prizadeva vključevati tako mlajše kot tudi starejše oz. poudarja pomen medgeneracijskega sodelovanja. Usmerjen je predvsem v večanje zaposljivosti in zaposlenosti, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva, medkulturno povezovanje, aktivno udeležbo mladih, priznavanje neformalnega izobraževanja, krepitev lokalnega strukturiranega dialoga, spodbujanje mobilnosti mladih, ekologijo, kulturno ustvarjanje in medgeneracijsko sodelovanje.

Pomemben del ekipe predstavljajo prostovoljke in prostovoljci EPM Maribor 2013, ki pomagajo pri soustvarjanju in s svojim delom širijo zavest o pridobitvi neformalnega znanja med mladimi. V pisarni so prepričani, da njihova srčnost in znanje še posebej prispevata h kvaliteti projekta, hkrati pa prostovoljstvo dviguje moč EPM Maribor 2013 na višjo raven.

Dodatne informacije o vsebini in dogodkih lahko najdete na spletni strani www.mb2013.si ter na Facebooku fb.me/mb2013si ali na elektronskem naslovu info@mb2013.si.

Reška glasbena skupina Let 3 je napovedala izid novega albuma z naslovom “Kurcem do vjere/Thank You Lord”, ki prinaša vrsto njihovih doslej še neobjavljenih posnetkov iz gledaliških predstav in s koncertov. Prvih 500 kupcev nove LP plošče bo dobilo tudi DVD z glasbenimi spoti in manj znanimi video posnetki članov skupine.

Skupina Demolition Group, ki že skoraj 30 let pretresa slovensko glasbeno sceno, je izdala dvojni CD z naslovom Na Živo!.Na albumu je posnetek koncerta v mariborskem Štuku, z njim pa so se želeli člani skupine zahvaliti svojemu zvestemu občinstvu. Promocija albuma bo nocoj v mariborskem Gustafu, vsak obiskovalec koncerta pa bo album prejel v dar.

Ni skrivnost, da smo študenti dandanes soočeni s številnimi težavami pri našem študiju, iskanju zaposlitve in preživetju na sploh. Najbolj aktualen je problem ukinjanja štipendij, že dalj časa iz ozadja tiho grozi uvedba šolnin, ob vsem skupaj pa ne smemo pozabiti na vprašljivo reformo, ki je že bila izpeljana in se nanjo vse preveč navajamo – bolonjsko reformo. Kje so torej naše prioritete?

Uvedba bolonjskega programa je bila očitno le začetek. Ta študijski program je bil v veliki meri plod trenutnega ekonomskega sistema in s tem začrtan kot ekonomiji prijazen študijski program. Kako pa je bil prijazen do dejanskega smotra študija? Res vsebuje neke prednosti. Največja je najbrž poenotenje izobraževanja v Evropi, kar omogoča večjo mobilnost, več možnosti za študij v tujini, kot tudi iskanje zaposlitve izven domovine. Ampak treba je opozoriti na dejstvo, da bi lahko nov skupen izobraževalni program združene Evrope ohranil te prednosti in se hkrati izognil vsaj nekaterim pomanjkljivostim!

Bolonjski program jih ima ogromno in čeprav pred nami stojijo že novi izzivi, vseeno ne smemo pozabiti na tega, ki ga še nismo dovolj izzvali. Najbolj očitna napaka programa je, da je izobraževanje precej okrnjeno, tako količinsko, kot tudi kakovostno. Študente bi rad kot po tekočem traku čim hitreje in ceneje spravil do papirja diplome in nam omogočil čim hitrejšo zaposlitev v kolesju ekonomskega sistema, kjer bi čim prej prinesli dobiček ali če naj citiram Friedricha Nietzscheja: »Če morajo ljudje delati v znanstveni tovarni in morajo postati koristni, preden so zreli, na tak način je v kratkem znanost prav tako uničena, kakor v tej tovarni vse prezgodaj uporabljeni sužnji.«

Vse to pa tako ali tako že vemo, ali ne? Tudi že ob začetkih uvajanja bolonjskega sistema smo vedeli, da se v njem lahko skriva trojanski konj. In zdaj je tu. Nove stopenjske razporeditve študija nam skoraj kot nujo nalagajo nadaljevanje študija po diplomi, da bi dosegli magistrski naslov, to je 7. stopnja izobrazbe, kar so v prejšnjem programu študentje dosegli že z diplomo. Vse lepo in prav, če bi vsak imel neovirano možnost vpisati podiplomski študij. Načrti vlade pa so nam pokazali, da temu ne bo nujno tako. Z uvedbo plačljivih podiplomskih študijev se bo ta možnost umaknila marsikateremu študentu, če ne kar večini in vse kar bodo imeli, bo tri letni osiromašeni študij in diplome dolge par strani. Tudi to bi bilo še kar znosno, če bi seveda takoj po končani diplomi lahko dobili zaposlitev. Ampak stanje, kot vemo, še ni takšno.

Gremo naprej, k najbolj aktualni temi. Štipendije. Vlada jih hoče omejiti in zmanjšati. Študentje smo seveda proti in celo zahtevamo povišanje le teh. Pogajanja bodo težka, sploh v teh težkih časih, ko se varčuje (Intermezzo: ali ni bolj logično, da se varčuje takrat, ko imaš, ne takrat, ko že tako ničesar nimaš? Kaj pa varčujemo sedaj, ko ni denarja? Znanje, solidarnost….?). A mogoče bodo pogajanja uspela in nam študentom uspe zavarovati svoje štipendije. Takrat pa se lahko zgodi, da bo vlada pripeljala novega trojanskega konja, ki bo zarezgetal in rekel: Tako, sedaj, ko imate štipendije, si lahko študij plačate sami. Torej bomo uvedli šolnine!

Tu pa moramo biti pozorni na konjsko logiko, ki vsebuje eno drobceno napakico: štipendijo imaš le, če študiraš. Študiraš lahko le, če si študij plačaš. Vstopiti v ta krog pa bo uspelo le tistim, ki denar že imajo iz drugih virov, se pravi kolikšnemu procentu študentov? Ne predlagam torej nič kaj posebno pametnega. Le da bi bilo morebiti pametno, da se primarno osredotoči na problem šolnin, ki bi pomenile velik korak nazaj v svobodni družbi, ki ceni znanje (ne ceni z denarjem, ampak ceni kot vrednoto), šele nato pa se usmeri na problem štipendij. Čeprav bi bilo vsekakor pravično, da bi vsaj nekateri študentje, ki si štipendije zaslužijo, te tudi dobili povišane, a situacija je trenutno takšna, da bo ta denar, ki ga primanjkuje (čeprav ga je seveda marsikje preveč), mogoče vzeti spet tam, kjer je prav tako potreben.

Poleg vsega tega pa ne smemo pozabiti na osnovni problem, na katerem vse skupaj temelji. Res imamo dovolj novih izzivov, a večkrat ponavljana laž ne sme postati resnica in vsako leto ponavljajoči bolonjski program nam tudi ne bi smel preiti v navado. Naivno bi bilo seveda misliti, da se ga lahko preprosto odstrani in zamenja, se ga pa lahko vsaj spremeni in izboljša. Novi predlogi vlade pa tega vsekakor ne izboljšujejo. Očitno bo morala ta naloga pasti na tiste, katere te stvari zadevajo in so tudi strokovnjaki na teh področjih. To smo študentje in strokovni pedagoški delavci. Ne ti in ne mi pa ne smemo pustiti konjem, ki se na te stvari ne spoznajo, da tacajo in uničujejo pašnike novih generacij. Znanje bi moralo biti svoboden pašnik za vse, ki so ga lačni.

Tekst: Sebastijan Pešec

V Mariboru 11. decembra 2012!

Klub prekmurskih študentov že tradicionalno organizira Prekmursko gibanico, ki bo tokrat že 16. zaživela v svoji pestri in praznični decembrski podobi. Potekala bo v torek, 11. 12. 2012, na tradicionalni lokaciji na mariborskem Štuku. Za obiskovalce organizator obljublja tudi brezplačno originalno prekmursko gibanico.

Kot prvi bodo nastopili Fatal passions, mladi in perspektivni glasbeniki iz Prekmurja, kasneje pa bo vzdušje ustvarila znana prekmurska glasbena skupina Weekend band. Za vrhunec večera Klub prekmurskih študentov tokrat gosti skupino Čuki, za katere ne dvomimo, da bodo poskrbeli za pestro ozračje. Na elektronskem odru že tradicionalno DJ Berti & Urosh s popularnimi klubskimi ritmi. Vstopnice bo mogoče kupiti s pričetkom decembra na sedežu Kluba prekmurskih študentov, na Mladinskem servisu, na Štuku, v ljubljanskem K4 ter pri osebnih prodajalcih v Mariboru in Ljubljani.

Cena vstopice za člane KPŠ znaša 3 EUR, za nečlane 6 EUR, na dan prireditve pa bo enotna cena 9 EUR. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Murske Sobote in Ljubljane. Avtobus bo iz Murske Sobote proti Štuku odpeljal ob 19.15, iz ljubljanske avtobusne postaje pa ob 18.15. Odhod

avtobusa iz Maribora je ob 3.45. Cena prevoza na relaciji Murska Sobota‒Maribor‒Murska Sobota je 5 EUR, na relaciji Ljubljana‒Maribor‒Ljubljana pa 8 EUR.

Japonska družba Toshiba je danes predstavila robota, ki je odporen na radioaktivno sevanje in bi bil lahko v pomoč pri jedrskih nesrečah, ni pa še znano, kakšne naloge bo lahko opravljal.

Robot s štirimi nogami lahko pleza preko ruševin in dostopa do kontaminiranih območij, ki so za delavce nedostopna. Kot zatrjujejo v Toshibi, je možno robota z brezžičnim omrežjem upravljati tudi v območjih z visoko stopnjo sevanja, pri čemer samodejno poišče boljši prenos, ko sprejem postane šibak. Stroj, ki je podoben hladilni torbi na majavih kovinskih nogah, se na predstavitvi ni najbolje izkazal. Naredil je sunkovit korak in obstal z eno nogo v zraku. Na pomoč mu je moralo priskočiti več ljudi, nakar so ga morali znova zagnati.

Prav tako je bil počasen pri premagovanju osmih stopnic, pri čemer je dvigal vsako nogo posebej, za eno stopnico pa je potreboval približno minuto. Za ovire, ki niso ravne in predvidljive kot stopnice, na primer ruševine v jedrski elektrarni, bi lahko potreboval do deset minut, priznavajo v Toshibi. Če bi se prevrnil, pa se nikakor ne bi mogel sam postaviti nazaj

na noge, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V tokijskem elektropodjetju Tepco kljub temu pravijo, da bi robota lahko uporabili za pregled jedrskega reaktorja v nuklearki v Fukušimi, ki je bila močno poškodovana v lanskem potresu in cunamiju.