Oktober je, poleg vseh za študenta veliko bolj pomembnih stvari, tudi mesec varčevanja.
In vem, da je utopično pričakovati, da bi lahko povprečen študent v današnjih časih celo kaj privarčeval, ampak je mogoče vseeno na mestu, da povemo nekaj o varčevanju za tiste 3 študente, ki si to dejansko lahko privoščijo.
31. oktober je mednarodni dan varčevanja
Zadnji oktobrski dan ni samo Halloween, se pravi drugi dan v letu, ko greste na zabavo našemljeni (prvi je seveda pust), ampak je tudi mednarodni dan varčevanja. Sicer bodimo iskreni, strici pred mnogimi leti bi boljše naredili, če bi izbrali kakšen drug dan, ampak odločili so se za 31. oktober. Torej je vse od leta 1924, ko so razglasili mednarodni dan varčevanja, zadnji oktobrski dan vsako leto tudi dan, ki vse ljudi po celem svetu opominja, da ne „šparamo“ dovolj ali bodimo iskreni – sploh ne varčujemo.
Mednarodni dan varčevanja torej obstaja že vse od leta 1924, ko so se na srečanju v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav in z razglasitvijo posebnega dneva varčevanja opozorili na pomembnost varčevanja.
In kako varčevanje izgleda danes?
Za začetek je zelo zanimivo, da ogromen odstotek ljudi svoje prihranke še vedno hrani doma – „v nogavici“. To dejansko ni varčevanje, saj vaš denar zaradi inflacije izgublja vrednost. Inflacija je splošno povišanje cen in pomeni, da ko pride do nje, lahko z enakim zneskom denarja sedaj kupite manj, kot pa ste lahko kupili prej (če imate 150 EUR prihrankov, in je cena piva 1 EUR, potem lahko sedaj kupite 150 piv, če pa naslednje leto cena piva naraste na 1,5 €, lahko kupite samo še 100 piv). To torej ni najboljša poteza.
Borza in vzajemni skladi – če radi malo tvegate, je tudi to ena od možnosti, ampak ponavadi je za večje dobičke potrebno tudi več tvegati. Druga stvar je, da z nekaj 100 EUR neposredno na borzi ne boste naredili nič, saj vam že provizije pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in pa vodenje trgovalnega računa poberejo ves morebitni dobiček. Če vlagate v vzajemne sklade, se sicer nekaj tem stroškom lahko izognete, a še vseeno ni nobenega zagotovila, da bo višina končnega zneska enaka temu, kar ste vložili. Borza je tvegana in mogoče najbolj tipičen primer v zadnjem času, ko so ljudje mislili, koliko bodo zaslužili, predstavljajo seveda delnice Facebooka – poglejte si njihov tečaj in boste hitro videli, koliko bi zaslužili (izgubili). Ne priporočam, razen, če se zavedate vsega tveganja in predvsem tega, da ni nobenega zagotovila.
Forex – če je nekaj prelepo, da bi bilo res, potem nikoli ni res! Če vam nekdo ponuja ogromne donose, potem gre za tako ali drugačno goljufijo. Nikoli namreč ne veš ali vlagaš v Forex (gre za trgovanje z valutami) ali pa v klasično piramidno shemo. Seveda so zmeraj izjeme, ampak zakaj mislite, da ste ravni vi tisti, ki bo zaslužil, ko pa toliko ljudi izgubi? Razmišljajte tudi tako – ko vas nekdo prepričuje, da ima „super-duper“ način, da boste vi obogateli, zakaj bi to delil z vami? Ljudje smo pokvarjeni in če najdem način, da obogatim, potem ga definitivno ne bom delil. Torej tudi to ne pride v poštev.
Banke – banke se zdijo edina relativno varna naložba, ki poskrbi za to, da denar obdrži vsaj svojo realno vrednost (obresti so višje od stopnje inflacije), poleg tega pa lahko dobite tudi kakšen evro obresti. Hiter informativni izračun kaže, da bi v banki za enoletno vezavo 1.000 EUR iztržili 1.040 EUR (če je obrestna mera za vezavo 4 %, kar je povprečna obrestna mera za depozite, ki jo ima trenutno večina bank v Sloveniji – nekatere več, nekatere manj). O varnosti vaših prihrankov pa tole – vse banke v Sloveniji spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da za vse vaše prihranke do 100.000 EUR jamči celotni bančni sektor v Sloveniji. Se pravi, da v primeru, če bi vaša banka propadla, bi vam neka druga banka morala izplačati vaše prihranke. To se mi zdi pri vseh opcijah še najboljša izbira.
Pozabil sem omeniti še nekaj možnosti – ruleta, poker, športne stave, loto … Tudi to so možnosti, da pridete do dodatnih sredstev. Izbira, kaj boste naredili s svojim denarjem, je vedno vaša, posledično pa izbira s seboj prinese tudi odgovornost.
Mitja Urbanček
