Če že imaš urejen status študenta za študijsko leto 2012/13, ti v ŠOU v Ljubljani svetujemo, da se že ta mesec vpišeš v sistem subvencionirane študentske prehrane (SŠP), saj se boš tako izognil čakalnim vrstam v prvih dneh novega študijskega leta! Od 1. septembra 2012 dalje poleg stalnih točk SŠP na območju, ki ga pokriva ŠOU v Ljubljani, delujejo tudi dodatne točke na Kardeljevi ploščadi (Fakulteta za družbene vede), v Koloseju (poslovalnica e-Študentskega servisa), v Hostlu Celica, na Borštnikovem trgu (poslovalnica e-ŠS) ter v Domžalah (poslovalnica e-ŠS). Informacije o odpiralnem času si oglej na www.studentska-prehrana.si!
Postani prostovoljec/prostovoljka – sodeluj pri projektu Simbioz@ e-pismena Slovenija!
ŠOU v Ljubljani je tudi letos partner projekta Simbioz@ e-pismena Slovenija. Prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših je lani uspešno poskrbel za 93 % samozavestnih uporabnikov računalnika. Letos bodo delavnice potekale od 15. do 19. oktobra po knjižnicah in šolah po vsej Sloveniji.
Lanskoletni uspeh je projekt Simbioz@ ponesel tudi preko meja, saj je prejel izjemno nagrado „državljan Evrope“, ki jo vsako leto za počastitev posebnih dosežkov posameznikov ali skupin podeljuje Evropski parlament. V ŠOU v Ljubljani si želijo, da bi pri projektu sodelovalo čim več študentov, zato vabijo vse študente in študentke, da oktobra postanete prostovoljci. „Lanski projekt je mladim in starejšim omogočil nepozabno izkušnjo, zato je pomembno, da se vezi, ki so se spletle med udeleženci, ohranijo in nadgradijo. Mladi imamo na področju e-veščin veliko znanja in izkušenj, ki jih lahko delimo s starejšimi. S tem osmišljamo pomen medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljnega dela,“ poudarja Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani.
Ne zamudite priložnosti narediti nekaj dobrega in namenite nekaj ur svojega časa temu, da pomagate starejšim pri spoznavanju računalnika. Ne bo vam žal!
Več o projektu Simbioz@ e-pismena Slovenija lahko preberete na spletni strani www.simbioza.eu, kjer se lahko tudi prijavite. Prijave sprejemajo tudi na telefonski številki 040 940 888.
Absolvent(ski staž) – novosti!
Kot na mnogih drugih področjih je tudi na področju študentskega statusa z vladnimi varčevalnimi ukrepi prišlo do nekaterih sprememb. Ena izmed teh je na področju absolventskega staža.
Tako bo v skladu z 219. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki spreminja 70. člen Zakona o visokem šolstvu (ZViS), s študijskim letom 2012/2013 prišlo do nekaterih sprememb.
Po novem bo absolventski staž ena izmed opcij „dodatnega“ leta, ki jih lahko izkoristi študent
Poleg absolventskega staža v ta sklop spadata še pravica do ponavljanja letnika in pravica do prepisa na drug študijski program. Študent, ki se bo letos prvič vpisal na bolonjski program 1. stopnje, bo torej po zaključku študija (večinoma 3-letnega) lahko izkoristil še eno leto absolventskega staža, če ne bo že prej ponavljal ali se prepisal na drug študijski program.
Enako velja za študente, ki se bodo letos vpisali na 2. bolonjsko stopnjo
Pomembno pa je izpostaviti, da jim ne glede na to, ali so na 1. stopnji že izkoristili absolventski staž, ponavljali ali se prepisali na drug študijski program, še vedno na 2. bolonjski stopnji pripada pravica do enega „dodatnega“ leta (in ne več do dveh kot do sedaj), ki se lahko koristi na tri načine.
Za študente, ki pa so se v absolventski staž letos že vpisali (torej še niso diplomirali), ta sprememba še ne velja. Lahko bodo izkoristili pravico do absolventskega staža ne glede na to, ali so na 1. stopnji morda že ponavljali ali spremenili študijski program. Ko pa bodo diplomirali in se vpisali na 2. stopnjo, bodo imeli pravico do enega „dodatnega“ leta, kot je opisano zgoraj.
Sprememba pa se ne nanaša na tiste, ki so trenutno na 1. ali 2. stopnji (npr. v 2. letniku 3-letnega programa) in so že enkrat izkoristili pravico do „dodatnega“ leta (npr. ponavljali). Ti imajo še vedno pravico do absolventskega staža na tej stopnji.
Potrebno je še omeniti, da se sprememba ne nanaša na študente na enovitih magistrskih študijih. Ti bodo še vedno imeli pravico do ponavljanja ali do enkratne spremembe študijskega programa, poleg te pravice pa bodo še vedno lahko izkoristili eno leto absolventskega staža.
Absolventski staž
Absolventski staž je sicer za mnoge najbolj zanimiv del študijskega življenja. To je čas, ko je študent že absolviral vse študijske obveznosti in ima čas, da opravi preostanek izpitov ter napiše diplomsko nalogo (pri večini fakultet).
Podaljšanje absolventskega staža?
Glede na splošno ureditev, ki dopušča, da se status študenta iz upravičenih razlogov podaljša (vendar največ za 1 leto), bo (tudi) absolventski staž verjetno še vedno mogoče podaljšati. Med upravičene razloge štejejo npr. materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze. Pričakovati pa je, da bodo morali biti ti razlogi v primeru podaljšanja absolventskega staža zelo utemeljeni.
Če bi študent rad, da se mu študentski status podaljša, mora vložiti posebno prošnjo in ji priložiti vsa potrebna dokazila (v večini primerov so to zdravniška potrdila – zelo koristno je, če so izdana s strani zdravnika specialista). O tem, kdaj je to potrebno, študente obvesti fakulteta.
Kdo pa o tem odloča?
Na to odgovarja 2. odstavek 153. člena, ki pravi, da o tem odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
Komisija za študijske zadeve je eden izmed organov fakultete. V njej poleg nekaj visokošolskih učiteljev sedi tudi nekaj predstavnikov s strani študentov, ki jih izvoli študentski svet fakultete. Če študent ni zadovoljen z razrešitvijo svoje vloge, ima zoper njo pravico do pritožbe in tako poskuša doseči, da bi bila le-ta rešena v njegovo korist. Pritožbeni organ je navadno senat fakultete. Senat je najvišji organ fakultete, katerega člani so praviloma vsi visokošolski učitelji, ki so na fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom, ena petina članov senata pa je študentov, ki so prav tako izvoljeni s strani študentskega sveta fakultete.
Na vsak način je torej koristno poznati svoje pravice, le tako jih namreč lahko tudi uveljavljamo!
Blaž Božnar
Študentske izmenjave
O študentskih izmenjavah je bilo povedanega in napisanega že veliko. Predvsem o tem, kako pomembno je to za nadaljnjo poklicno pot. Pa tudi o postopkih in rokih. Vendar je postopek še vedno dolgotrajen. Večina fakultet študente k temu spodbuja.
Izmenjava zaradi študija ali prakse
Mednarodna izmenjava študentov lahko poteka zaradi študija ali delovne prakse. Študij v tujini traja od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev. Študijske prakse trajajo od najmanj treh do največ dvanajstih mesecev, razen v primeru prakse višješolskih kratkih programov, kjer lahko praksa traja le dva tedna. Študent lahko opravi študijsko izmenjavo, študijsko prakso ali oboje.
Pogoj za izmenjavo študentov je podpisan bilateralni sporazum med matično in partnersko ustanovo. Minimalni kriteriji, ki jih mora študent izpolnjevati, so formalni status v RS in status študenta v času študijske prakse v tujini. V večini držav je pomembno aktivno znanje angleškega jezika. Dodatne zahteve so zadostna motiviranost, primernost prakse, znanje jezika države, v katero odhaja na prakso, mednarodna aktivnost študenta itd.
Kam po informacije
Prva točka, kamor se lahko odpraviš po več informacij, je mednarodna pisarna na tvoji matični fakulteti ali mednarodne pisarne na posameznih univerzah, kjer ti bodo pomagali pri postopku prijave, rokih in drugih organizacijskih postopkih. V veliko pomoč so mnenja že izkušenih študentov, ki realno prikažejo pasti in prednosti. Pomagajo lahko tudi z drobnimi vsakdanjimi nasveti za bivanje v drugem okolju.
Na fakulteti poišči koordinatorja za mednarodno sodelovanje. Izberi državo, jezik, izpite, ki jih lahko opravljaš v tujini ali delo, ki ga želiš opravljati. Marsikatera fakulteta daje prednost študentom univerzitetnega programa, kjer se izbira na podlagi povprečja ocen in morebiti tudi znanja uradnega jezika države gostiteljice.
Preden se določiš, kam želiš na izmenjavo, preračunaj stroške, pozanimaj se o življenjskem standardu. Med najdražje spadajo države na severu in zahodu Evrope (npr. Danska, Švedska, Norveška, Velika Britanija …). Standard podoben našemu je v Avstriji, Italiji, na Slovaškem, Češkem. Veliko koristnih informacij dobite pri instituciji gostiteljici (koordinator), najkoristnejše informacije pa seveda pri študentih, ki so bili v tisti državi ali mestu.
Institucije se med seboj precej razlikujejo. Nekatere za prihajajoče študente poskrbijo zelo dobro, jim nudijo podporo (sprejem, namestitev, obštudijske dejavnosti). Druge se s tem ne ukvarjajo in si prepuščen lastni iznajdljivosti. Iz prakse jih je večina nekje vmes in nudijo vsaj delno podporo pri urejanju namestitve in življenja v tujini.
Ksenija Gider
Besede vzpodbude
Za začetek – naslov članka je ironičen – če ste že sedaj depresivni zaradi faksa, potem ne berite naprej …
Po koncu sladko-grenke poti v obliki srednje šole si se znašel/a na faksu. Večina od nas seveda brez konkretne pomoči, saj je bil vsak nasvet na tem mestu le morebiten poizkus ponovne reinkarnacije nedoživetih sanj, npr. staršev ali koga podobnega.
Glede na to, kje ste pristali, bi vas lahko uvrstili med enega izmed naslednjih tipov študentov:
Prvi tip študenta (moj najljubši) se je znašel nekje na Kardeljevi ploščadi – Ekonomija, Uprava ali Družbene vede. Na mestu je sedaj vprašanje, koliko ekonomskih šol, fakultet in ostalih podobnih zadev poznate v Sloveniji in koliko diplomantov izpljuvajo le-te na leto? Preveč! Če bi prevedli v evre – potem je to večji znesek, kot pa ga boste kot diplomant EF ali FDV prejeli na leto. Podobno vprašanje – koliko kulturologov ali različnih vrst sociologov poznamo? Preveč. In koliko jih dejansko potrebujemo? Verjetno še tisti iz diplomskega letnika 2006 čakajo na prvo zaposlitev. Še eno vprašanje – Zakaj mislite, da boste ravno vi tisti izmed 500 kandidatov, ki se bodo prijavili na eno delovno mesto v povezavi z vašo smerjo in dobili službo? Resno mislite, da med kandidati ne bo niti enega, ki bo uporabil veze in poznanstva?
Drugi tip študenta – Študent naravoslovja, fizike, elektra, računalništva, farmacije, medicine in ostalih „pravih“ fakultet – pb. 7 ali več let se boste mučili z vsakim izpitom posebej, medtem ko bodo vaši kolegi s Kardeljeve ploščadi (glej zgoraj) ta čas zapravljali drugače. Sicer bodo „kardeljevci“ ravno tako še po 7 letih na faksih (samo da se ne bodo mučili z izpiti, ampak z zgodnjimi fazami alkoholizma). Kaj naj vam rečem – če vas kaj potolaži – „We who are about to die – we salute you“ (prevedeno – Čestitke za pogum, da ste izbrali težjo, a za večino boljšo pot).
Tretji tip študenta – Če imate doma družinsko podjetje, ki se po možnosti še drži nad vodo ali pa celo uspeva – zakaj za vraga ste šli potem študirat neko xy zadevo in ne enostavno prevzeli družinskega posla? Mislite, da boste staršem pokazali, kako ste neodvisni, ko boste stregli kavo in „deci-deci“, medtem ko se prebijate skozi nek beden faks. Filozofija, sociologija in kultorologija lahko počakajo, balet se greste lahko učit še vedno potem, ko boste finančno neodvisni. Upam torej, da se vidimo le na obletnicah mature, ko vas vsi preklinjamo, ker ste prišli z novim Audijem ker vam je „očka vse zrihtal“.
Četrti tip študenta – Neštudent: Če se v življenju le malo znajdete, boste prišli veliko dlje z nekim konkretnim poklicem – npr. slikopleskarstvo – ekonomist v večini primerov ne bo znal ali hotel sam prepleskati stanovanja – v nekaj letih pridnega dela boste imeli svoj s. p., normalen avto, hišo in psa – „the american dream“ … Ponovno vas bomo preklinjali.
Takšna je torej brutalna realnost današnjega časa. Ne bom dajal študentskih nasvetov, saj jih boste dobili v prihajajočih dneh še preveč. Se boste že sami znašli oz. se pač ne boste. Je pa res, da sociala danes ni več, kar je menda bila včasih. Dvomim pa tudi, da imate starše, ki vas bodo doma še gledali pri 40ih. Tako da, sedaj je čas, da naredite nekaj iz sebe!
Mitja Urbanček
Razpis za sofinanciranje študentskih projektov
Aktualen je tudi že četrti letošnji razpis ŠOU v Ljubljani, in sicer tokrat za projekte društev, zvez društev in zavodov v študijskem letu 2012/13 v skupni višini 53.000 evrov. Prijavljeni projekti morajo pokrivati naslednja vsebinska področja: kultura, izobraževanje, okoljske dejavnosti, založništvo, šport, sociala, zdravstvo in mednarodne aktivnosti. Rok za prijavo na razpis je 26. september 2012. Več o razpisu in razpisnih pogojih najdeš na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.
Jesenski zabavni sprejem novincev
Končani so zadnji izpiti in študijsko leto se bo spet začelo. Da bi se z novimi sostanovalci v študentskem naselju ali sošolci na oddelku fakultete, ki ga obiskujete, bolje spoznali, so kot nalašč razne jesenske zabave. Te so pomemben del študentskega življenja, saj se tu z vrstniki spoznate na čisto drugačen način. Študentski žuri so tudi pomoč pri vzpostavljanju socialne mreže. Komunikativni in novih poznanstev željni te pridobijo tudi na faksu, vendar so pogosto omejeni s časom in prekrivajočimi urniki. Spoznaš lahko svoje vrstnike, bodoče prijatelje in navežeš nove stike in poznanstva.
Razna „zabavanja“ novincev
Novopečenim študentom pomeni oktober in s tem začetek novega študijskega leta prehod v eno izmed najzanimivejših in najrazburljivejših obdobij v življenju. Jeseni so v študentskih domovih številni spoznavni večeri in brucovanja, organizirajo jih posamezni oddelki fakultet ali fakultete kot celota, klubi študentov itd.
Brucovanje je šaljiva zabava združena z obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost. Bruc je študent prvega letnika. V ožjem pomenu se izraz uporablja za študente prvega letnika, preden ti opravijo neformalni iniciacijski proces, imenovan brucovanje, s čimer postanejo „pravi“ študenti.
Spoznavnih večerov in brucovanj v okviru fakultete se pogosto udeležijo tudi profesorji in je prav gotovo največja fakultetna zabava. V študentskih domovih s tem medse sprejmejo novince, študentski klubi pa nove člane, ki bodo nadaljevali delo prejšnjih generacij.
V okviru fakultet se spoznavni večer lahko začne z večerjo oziroma raznimi prigrizki, katerim sledi šaljivi del. Bruce čakajo številne preizkušnje, s katerimi dokažejo, kaj znajo in kakšni so, pitje brucomora, razglasitev naj bruca in brucke ter druge igre. Temu pa seveda sledi spoznavanje in zabava. Brucomor je velika neznanka in včasih celo strah brucov. Kaj vse so dali vanj, o tem ponekod krožijo že prav bizarne zgodbe. Recept pa je seveda skrivnost, dokler nisi sam na mestu, da ga pripravljaš za mlajše generacije. Vendar se o sestavinah ne govori.
Največje vsesplošno slovensko brucovanje bo letos 17. oktobra
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani vsako leto oktobra organizira največje splošno brucovanje v Sloveniji z imenom Bruc 2012. Letos bo potekalo 17. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nastopile bodo številne znane slovenske in tuje glasbene zvezde. Glavni oder bo tradicionalno v barvah rock, pop ter hip hop glasbe. Drugi oder bo namenjen elektronskim ritmom. Tretji oder pa bo poskrbel za ritme urbane glasbe. Poleg zabave ob glasbi bo potekal tudi tradicionalni program za bruce. Že v petek bo v Orto Baru potekal glasbeni natečaj mladih neuveljavljenih skupin. Zmagovalci natečaja bodo dobili priložnost za nastop na brucovanju. Novopečenim študentom bodo z zabavnimi športnimi igrami že pred začetkom študija omogočili druženje in spoznavanje. Igre bodo skozi obdobje treh tednov potekale na treh različnih lokacijah.
Ksenija Gider
Študentska pravila – neresno
Začetek prvega študentskega leta bi moral biti sproščen – sproščen in udoben.
A na žalost je vse prej kot to, saj se v gromozanskih stavbah fakultet izgubimo večkrat kot najdemo, mislimo, da moramo hoditi na vsa predavanja in da so vse vaje obvezne, za povrh tega pa imamo na obrazu še nekakšen čuden zelen izraz, ki takoj pove, da smo bruci.
Posledično naj bo ta prispevek predvem in sploh samo za hec.
V mojih začetnih študentskih časih (v uporabi je bil še tolar, čeprav v zadnjih izdihljajih) so bila pravila za prehod od bruca do študenta jasna – in niti ne toliko zapletena. Torej na kratko – bruc postane študent, ko:
1. Pade izpit: Ne skrbite – tega boste hitro obkljukali.
2. Dobi prvo desetko: To je precej težji del, a vsak faks ima vsaj en predmet, ki se ga da narediti z desetko. Za tega sem osebno potreboval sicer dve leti.
3. Gre na kosilo na študentske bone: Po mojem mnenju edina zadnja dobra stvar študentskega življenja (vse ostalo je vzela recesija …).
4. Se pri zamujanju opraviči z besedami „akademskih petnajst“: Problem je, da akademskih petnajst pomeni vse druge oblike merjenja zamujenega časa, le petnajstih minut ne!
5. Gre na študentski žur: Teh bo še preveč, tako da bo kljukica pri večini že padla, ko boste brali ta članek.
6. Pretirava s pijačo na študentskem žuru: Verjetno boste to obkljukali kaj kmalu – naj le ne bo prevečkrat.
7. Pride mačkast na predavanje: Beri zgoraj (A ste opazili, da se da „hat trick“ izvesti v eni noči?).
8. Pride na izpit, ne da bi odprl knjigo: To lahko opravite tudi s padcem prvega izpita (… options, so many options …).
9. Izkoristi študentsko izkaznico za pridobivanje popustov: Če ne drugega, lahko to uporabite pri nakupu vstopnic za kino, ampak opcij je veliko več in svetujem vam, da jih izkoristite. Nikoli več v življenju ne boste šli tako poceni v gledališče ali na kakšno kulturno predstavo kot v času s statusom.
10. Naredi prvi letnik: Pri vsem alkoholu je ustrezno omeniti tudi najbolj formalen razlog od vseh. Študent, ki je tretjič v prvem letniku, je za moje pojme še vedno bruc … Ne glede na razlog, zakaj je še vedno tam.
11. Spi z brucko/brucom: Za konec seveda najboljše in najslajše. Pri toliko potenciala v študentskih vrstah nasprotnega spola bo slej ko prej padla tudi ta zastava. Ampak pazite – ne velja, če je, npr. ženska že „polnopravna študentka“. Šteje brucka – naivna kot vi oz. bruc – še bolj naiven kot vi!
In to je vse … Teh enajst pravil in postali boste pravi polnokrvni in polnopravni študent. In to v dobrem in slabem. Da se lahko ob koncu faksa najdeš in postaneš produktivni člen družbe (beri: redno zaposlen davkoplačevalec), se moraš najprej izgubiti. Izgubite se v prihajajočih izkušnjah, zabavah in traparijah. Ne pozabite pa se seveda spet najti po kakšni olimpijadi in pol. Vsega sladkega bo enkrat konec …
Mitja Urbanček
Bomba na FDV? Bila je lažna!
Na Fakulteti za družbene vede so danes zgodaj popoldne dobili anonimni klic, da je na fakulteti podtaknjena bomba. Okoli 14.30 evakuirali poslopje fakultete.
S PU Ljubljana so sporočili, da so bili o domnevni bombi obveščeni ob 14.15. Dodali so, da so kraj zavarovali in izvajajo ukrepe, ki so predvideni v takšnih primerih. Zaprli so celotno območje v okolici fakultete in izpraznili tudi Dom FDV, ki stoji ob fakulteti.
Policisti so zvečer sporočili, da je bil preplah lažen, bodo pa s preiskavo nadaljevali, saj ima dogodek znake kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost.
Časti ½ litra tudi ti!
„Študentska krvodajalska akcija je eden najpomembnejših in najuspešnejših projektov resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je tudi že tradicionalen, saj študentje Univerze v Ljubljani darujemo kri že več kot dve desetletji. Naš cilj je z vsakokratno akcijo h krvodajalstvu pritegniti več študentov. Seveda si želimo, da bi ostali redni krvodajalci tudi po končanem študiju,“ pravi Aleksandra Pekošak, vodja študentske krvodajalske akcije v ŠOU v Ljubljani.
Ljubljanski študentje boste lahko kri darovali v torek, 9. oktobra 2012, od 7.00 do 14.30 in v sredo, 10. oktobra 2012, od 7.00 do 16.30, oba dneva na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana.
Vsak študent krvodajalec bo po odvzemu krvi dobil malico in simbolično darilo. Več o študentski krvodajalski akciji preberite na www.castimkri.si ter na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.
Študentje, ki se boste na krvodajalsko akcijo pripeljali sami, lahko v času odvzema krvi brezplačno parkirate v parkirni hiši Šentpeter ali Meksiko. Parkirna kartica bo potrjena ob vpisu na Zavodu za transfuzijsko medicino, ponovno pa jo morate potrditi fizično na blagajni v parkirni hiši Šentpeter ali Meksiko. Organiziran bo tudi brezplačen povratni avtobusni prevoz z različnih lokacij, predvidoma iz študentskih naselij – točne informacije o voznih redih bodo objavljene na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.
Študentske krvodajalske akcije v Ljubljani potekajo že več kot dve desetletji. Najprej jih je organiziral Študentski svet stanovalcev, kasneje se mu je pridružil ŠOU v Ljubljani, ki so se mu leta 2008 v akciji pod geslom „Častim ½ litra“ pridružile vse študentske organizacije in klubi v Sloveniji. ŠOU v Ljubljani študentsko krvodajalsko akcijo izvaja dvakrat letno, meseca aprila in meseca oktobra, na podlagi Dogovora o medsebojnem sodelovanju pri spodbujanju in razvijanju krvodajalstva, ki ga je podpisal z Rdečim križem Slovenije.