ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Mitja Lešnik, dijak 4. letnika Biotehniške šole Maribor, je poln želja in načrtov. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu.

Kakšna je vaša funkcija in vaša strategija?

Funkcija predsednika DOS skupaj s člani predsedstva, varuhom dijakovih pravic, svetovalci in vodjo DOS, skrbi za izvajanje nalog Dijaške organizacije Slovenije. Največji poudarek dajemo na izobraževanje dijakov, socialne pravice in medsebojno povezovanje. V ta namen smo v preteklem letu dni izvedli ogromno projektov in aktivnosti za dijake, še posebno Dijaška nacionalna konferenca, ki je skozi izobraževalne delavnice povezala ne samo udeležence, ampak tudi več soorganizatorjev projekta. Aktivno državljanstvo v teh letih je za dijake zelo pomembno, saj na tak način pridobijo veliko znanja in spletejo nova poznanstva in prijateljstva. Skupaj z dobro izobrazbo in premišljeno karierno potjo pa to predstavlja ključ do uspeha. In to je naše poslanstvo, skrbeti za dijakove pravice, jih zastopati pred državnimi organi in jim priskrbeti svetlejšo prihodnost.

Ali se dijaki lahko obrnejo na vas, če imajo vprašanja?

Dijaki se lahko na nas obrnejo kadar koli. To lahko enostavno storijo s pomočjo elektronske pošte info@dijaska.org ali pa se obrnejo na varuha dijakovih pravic, ki je dosegljiv na varuh@dijaska.org ali na telefonski številki 051 247 777. Dijaki lahko tudi sami najdejo številne informacije na spletni strani Dijaške organizacije (www.dijaska.org), velikokrat pa smo prisotni na dogodkih za dijake, kjer postavimo stojnico in dijakom iz prve roke ponudimo pomoč, ki jo lahko kakovostno zagotovimo s svojim ugledom, strokovnimi službami in kontakti.

Kaj svetujete dijakom pred vpisom na fakulteto?

Pred vpisom na fakultete dijakom svetujemo, da dobro premislijo o svoji odločitvi. Ta je namreč ključna, da pridejo uspešno do svoje želene izobrazbe, kasneje do službe in kariere. Glede na stanje v državi in v svetu pa jim svetujemo, da se čim prej povežejo z lokalnim študentskim klubom ali študentsko organizacijo, ki jim bo skozi študentska leta priskrbela zanimive aktivnosti, ob tem pa bodo bodoči študentje prejeli tudi ogromno novih stikov, in tako gradili na svoji karierni poti. Prav tako je v okviru vsake univerze tudi karierni center, ki zelo kvalitetno in brezplačno študentom nudi usluge.

Kaj vam bo ostalo v najlepšem spominu na dijaška leta?

V največje zadovoljstvo in spomin na dijaška leta mi bo zagotovo ostalo aktivno vključevanje v aktivnosti za mlade, tako na lokalnem, državnem kot tudi mednarodnem prostoru. S tem sem pridobil ogromno poznanstev, spoznal različne sisteme delovanja družbe in se skozi vodstvene aktivnosti naučil veliko spretnosti. Ob tem pa ne smem pozabiti na veliko število novih prijateljev, ki sem jih spoznal skozi udejstvovanja za dijake. S tem mislim predvsem na složnost in povezanost v dobro in organizirano ekipo, ki je za dijake storila ogromno.  

Mojca Buh

Po obisku Cristiana Varele, Marca Baileya in junijski domačici bo kot osredni gost četrte etape serije F***in Techno v soboto, 8. septembra, v F clubu nastopil še en vrhunski trdobojec – The Advent.
Cisco Ferreira, v londonu živeči tehnomojster portugalskih korenin s 25-letnim pedigrejem, pionir živega nastopanja med tehno didžeji in zvočni inženir številnih znanih punk, rock in pop bendov, pa tudi detroitskih legend Derricka Maya, Adonisa in Marshalla Jeffersona, bo v tivolskem podzemju predstavil svoj novi album “Sonic Intervention”. Seveda tudi tokratno druženje ne bo minilo brez gostitelja serije LxS-a, kot poseben gost bo pred začetkom jesenske serije svojih simfoničnih žurov nastopil DJ Gumja, za primerno ogrevanje pa bo poskrbel F-ov rezident Kaanik Merokul. Vstopnice bodo na voljo le v klubu na večer prireditve, za F***in Memberje do polnoči s kar 50% popustom, zato se ne pozabite včlaniti, kajti F ‘ma vas rad!

THE ADVENT // UK

H-Production, Kombination Research, Drumcode 

www.the-advent.com  //  http://soundcloud.com/ciscoadvent

DJ GUMJA

Techsturbation Rec., //

http://www.facebook.com/pages/DJ-Gumja/143230835746011

LxS

Host of F***in Techno Series

www.facebook.com/lexisdj

KAANIK MEROKUL

F club Resident

Ne spreglejte tudi:

25/08 – Season Opening with ALEN MILIVOJEVIČ

07/09 – RITEM MLADOSTI Afterparty

08/09 – F***IN TECHNO #004 with THE ADVENT

14/09 – FATAL SOUND (dubstep)

22/09 – NIGHT ACTIVITIES: RTF VII – with DAVID MOLEON

29/09 – RAMPAGE: The Aurora Massacre (hardcore techno)

Skupina Evil Eve se je te dni vrnila z gostovanja v Srbiji. Prvo obletnico delovanja so tako izkoristili za ‘road trip', kot pravijo, in si poleg dveh odličnih koncertov privoščili še malo skupnih počitnic. Tokrat so imeli priložnost nastopiti na dveh popolnoma različnih odrih: najprej so poleg zmagovalcev FB natečaja, srbske skupine Aman Zaman, ogreli publiko v Beogradu na Beer Festu, kjer se dnevno zbere tudi do 100.000 ljudi. Navdušeni nad organizacijo, velikostjo samega festivala in pa gostoljubjem so odigrali del avtorskih pesmi v slovenščini, del pa so jih prevedli v angleški in srbski jezik ter za konec dodali še nekaj zanimivih priredb z novimi aranžmaji v rock maniri. 

Ob odlični odrski energiji je zanimivo sestavljen repertoar navdušil prisotne, Srbi pa so očitno opazili tudi trud, ki ga je bend vložil v prevode nekaterih besedil. ‘Tri single sem iz slovenščine v srbščino prevedla sama, potem pa mi je pri korekturah pomagala dolgoletna prijateljica Milena Terzić, sicer novinarka na TV Niš. Pri korekturah angleških različic mi je pomagala sestra, ki že 10 let živi v ZDA. Če bi igrali na primer v Nemčiji, bi se prav tako potrudila vsaj kakšno pesem ali dve odpeti v nemščini. Zanimivo je, kako lahko isti single v drugem jeziku zveni popolnoma drugače. Z užitkom raziskujem in ustvarjam,' je povedala Eva.

Evil Eve so v Srbiji poželi izjemno pozitivne kritike tako s stani organizatorjev kot s strani publike in glasbenih kolegov, česar so se še posebej razveselili. Zasedba se bo v Srbijo tako zagotovo še vračala, saj so že prejeli dve novi povabili za gostovanje.

Ta večer za njimi koncertirali še uveljavljeni Hladno Pivo, Vlatko Stefanovski in Rambo Amadeus. Slednja dva sta bila nad Evil Eve navdušena že na tonski vaji, s Stefanovskim pa sta se po koncertu na zabavi seveda še posebej ujela oba kitarista, Jure Golobič in Matej Pečaver. ‘Igranje na tako velikem festivalu in še v tujini je vsekakor nekaj posebnega. Da ti zagon in motivacijo za nove zmage in ob enem poplača trud, ki sem ga leta in leta vlagal vase in v bend,' je povedal Jure Golobič, ki je dan kasneje na Beer festu nastopil še z Zoranom Predinom in za svoje igranje kitare prejel pohvale tudi v srbskih medijih.

Dan kasneje so imeli Evil Eve še klubski koncert v Novem Sadu, kjer so v Route66 nastopili s polnim koncertnim programom in skupaj z domačima zasedbama Pry in Wolfram poskrbeli za rokenrol do jutranjih ur. Publika je šestčlanski rock kolektiv odlično sprejela. Evil Eve se v novosadski Route66 na povabilo organizatorja vrača že prihodnje poletje. ‘V Srbijo smo se odpravili s 13-člansko ekipo, ki se je odlično ujela in tako smo na najboljši možni način praznovali prvo obletnico delovanja benda. Zdaj pa se ponovno odpravljamo v studio, kjer bomo dokončali še preostale skladbe za album. Jeseni pa si seveda želimo čimveč koncertov na domačih tleh,' je vtise strnil bobnar Matej Selan Bib.

V okviru Sejma rabljenih učbenikov, ki bo v organizaciji Zveze ŠKIS potekal 7. in 8. septembra v ljubljanskih Križankah, bo potekala tudi dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin za Zavod Janeza Levca. Vsi, ki imate doma kakšen dodaten zvezek, šolsko torbo ali zgolj ravnilo, lepo vabljeni, da prinesete stvari na dogodek in tako pomagate mladim iz socialno ogroženih družin.

Zveza Študentskih klubov Slovenije organizira Sejem rabljenih učbenikov,  ki bo potekal v petek, 7. septembra, od 12:00 do 18:00, in v soboto, 8. septembra, od 10:00 do 16:00 v Križankah. Sejem je namenjen vsem mladim in njihovim staršem, katerih socialni položaj ne dopušča, da bi kupovali nove učbenike in druge šolske potrebščine ter vsem, ki se jim ne zdi smiselno vsako leto kupovati novih učbenikov.

V okviru sejma pa bo letos potekala tudi dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin za Zavod Janeza Levca, Delovne enote Dom, in sicer bodo zbrana sredstva podarjena otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami različnih starosti. Organizator naproša, da se akcije odzovemo v čim večjem številu, prinesemo in podarimo odvečne šolske potrebščine, pa naj bo to šolska torba, ravnilo ali zgolj šilček. Vsaka malenkost bo pomagala pri izboljšanju kakovosti šolanja socialno šibkejšim mladim.

Zveza ŠKIS se zaveda pomena solidarnosti, zato je z Zavodom Janeza Levca sodelovala že večkrat v obliki dobrodelne akcije zbiranja oblačil, letos pa so se odločili za pomoč predvsem mladim. Šolske potrebščine se bodo zbirale na samem Sejmu rabljenih učbenikov, torej 7. in 8. Septembra v Križankah, ter bodo nato podarjena Zavodu Janeza Levca v namen uporabe učencem s posebnimi potrebami.

Bivanje v dijaškem domu je nadzorovano

Za bivanje v dijaškem domu se odločijo starši in dijaki v primerih, ko dijak porabi za vožnjo od doma do šole preveč časa. S tem mu ostane več prostega časa in več časa za učenje.

Vendar učenje v domu ne pomeni le učenja šolske snovi, gre za pravo šolo življenja. Dijak se tu verjetno prvič v življenju na tak način uči prilagajati osebam, ki ga obkrožajo, kar je lahko za poznejše življenje zelo dragocena izkušnja.

Vzgojitelji dijaškega doma so dijakom nekakšen drugi oče in mama. Skrbijo za stik s starši, sodelujejo z razrednikom in se zanimajo za njihov učni uspeh, skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa, obveščajo jih o kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnostih. V domu deluje tudi posebna svetovalna služba, v kateri dobijo želene informacije, pomoč in podporo, ko jo potrebujejo.

V dijaškem domu je potrebno spoštovanje  t. i. „hore legalis“, zadnja dovoljena ura prihoda v dom, ki je večinoma 21.00. Dijaški domovi imajo organizirano tudi menzo, ki dijakom trikrat dnevno nudi topel obrok. Obiskovalci se morajo najprej javiti na recepciji. V času učnih ur in ponoči obiski niso dovoljeni, razen če se dijaki posebej ne dogovorijo z vzgojiteljem.

Bivanje v študentskih domovih pa je čisto drugačno, predvsem bolj svobodno

V študentskih domovih navadno delite sobo (če ne izberete enoposteljne sobe, ki pa so redke) s popolnim neznancem, razen če se s kom vnaprej ne dogovorite, da si boste sobo delili z njim. To je lahko izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev in za vzgajanje vrlin strpnosti in potrpljenja. Hkrati je študentski dom priložnost za odličen žur, domske žurke so namreč  že pregovorno nepozabne.

Študentski domovi so naselja, kjer veljajo posebne zakonitosti življenja. Na enem mestu je zbranih veliko mladih ljudi, ki so z različnih koncev Slovenije in tudi tujine, govorijo različne jezike ali narečja, imajo različne navade in običaje. Temu primerna je tudi živahnost naselja.

Številni študentski domovi nudijo več kot le možnost bivanja. V njih se nahajajo menze za prehrano, študijski, družabni in rekreacijski prostori, v največjem sklopu študentskih domov v Rožni dolini v Ljubljani pa je pravo študentsko naselje, kjer je poleg naštetega tudi športni center, zdravstveni dom za študente, trgovine in še kaj.

V večini študentski domov ste nameščeni v dvoposteljno sobo ali apartma za štiri ljudi. Velikost sobe je odvisna od starosti študentskega doma, sobe pa so preprosto opremljene. Vsakemu študentu pripada lastna postelja, pisalna miza in omara. V sobi sta osebi istega spola. Kopalnica in WC ter kuhinja so skupni, največkrat v nadstropju. V primeru apartmaja je bivanje bolj razkošno in je običajno kombinacija dveh sob z lastno kopalnico in kuhinjo. V marsikaterih novejših sobah je že priključek za internet, nekatere pa imajo tudi telefon. Učenje v sobah je lahko problematično, ker motijo različni obiskovalci. Domovi imajo zato posebne učilnice, ki so namenjene izključno učenju.

Stanovalci morajo dosledno upoštevati pravila hišnega reda. Na vhodu v zgradbo je 24 ur na dan prisoten stanovalec doma, ki pazi, kdo vstopi v zgradbo.

Študentsko naselje nikoli ne spi. Zjutraj se ponočnjaki odpravljajo v posteljo, najbolj spočiti in vztrajni pa odhajajo na jutranji tek. V dopoldanskem času študentje odhajajo na predavanja in po drugih opravkih v mesto. Menza je mesto za srečanja od dvanajste ure dalje, od kosila do večernih ur, ko strežejo večerjo. Bolj se bliža večer, živahneje postaja. Začnejo se zabave: velike, po večjih prostorih, in majhne, lokalno po sobah. Življenje v študentskem naselju je lahko divje, z veliko zabavami, ali umirjeno z več študiranja. Za kar poskrbi in izbere vsak sam.

Ksenija Gider

V ljubljanskem klubu Cirkus želijo poskrbeti za dostojen, predvsem pa živahen zaključek vroče poletne sezone in tako bo ta petek, 24. avgusta, na sporedu zabava z zanimivim nazivom ‘Plastikfunktastik'.

Španec Rafael Ximenes in Japonec Mikio, ki sestavljata v nemškem Desseldorfu stacionirani producentski in DJ-tandem Plastik Funk, sta v zadnjem desetletju postala dobra znanca najboljših klubov od  San Francisca do Tokia, prestižnih festivalov, kot so Love Parade, Mayday in Sensation White, poletja pa preživljata na terasi ibiškega superkluba Space. Ustvarjata tudi radijsko oddajo Plastikfunktastik in istoimenske zabave, s katerim se potepata po vsem svetu. 24. avgusta bosta prvič zavila tudi v najbolj vroči klubu v Ljubljani, kjer vas bodo ob popolnem Plastikfunktastic dekorju zabavali sedaj že vsem dobro znane seksi plesalke, akrobati, cirkuški artisti in najbolj spretni barmani sončno od Karavank. Življenje je Cirkus in spodobi se, da nepozabni poletni razvrat zaokrožite v najboljšem stilu in v družbi nepopravljivih žurerjev!

Everybody Dance Now (video)

Ready Or Not (video)

What Love Can Do (ft. FRAGMA) (video)

Upside Down (video)

www.plastikfunktastik.com  //  www.facebook.com/plastikfunk

– – – – – –

KLUB CIRKUS

Trg Mladinskih delovskih brigad 7

lokacija bivšega Kina Vič, Ljubljana

www.cirkusklub.si  //  www.facebook.com/cirkus.klub

STAROSTNA OMEJITEV = 18+ // VIP = 25+

Posameznika v življenju čaka kar nekaj prelomnic. Ena izmed pomembnejših je tudi zaključek srednje šole, ko smo postavljeni pred odločitev, kako in kam v življenju.

Ključno vprašanje je tudi, ali se bomo odločili za študij ali za delo. Večina dijakov se po zaključku srednje šole odloči za študij. Dejstvo pa je, da podjetja potrebujejo tudi kadre s končano poklicno šolo. Današnji čas prinaša negotovo situacijo, v kateri je odločitev med študijem in službo še toliko pomembnejša, saj je služb čedalje manj. Zato je odločitev med tema dvema možnostma toliko težja in je treba dobro razmisliti, katera priložnost prinaša boljšo prihodnost. Imamo več možnosti, ali se s trenutno izobrazbo zaposlimo in začnemo služiti denar ali pa se odločimo za nekaj let študija, ki bo prinesel višjo izobrazbo, dodatno znanje in morda še kakšno dodatno delovno izkušnjo, ki jo bomo pridobili preko študentskih ali prostovoljnih del.

Gledati moramo v prihodnost

Katera izbira nam prinaša varnejšo prihodnost, boljši zaslužek in večje zadovoljstvo v življenju čez pet, deset ali dvajset let? Študij prinaša dodatna znanja, veščine in spretnosti za specifično usmeritev. S študijem pridobimo višjo izobrazbo, kar lahko posledično prinese tudi višji dohodek. Če se odločimo za študij, si lahko v tem času še vedno nabiramo dodatne delovne izkušnje preko različnih priložnostnih študentskih del, ki prinašajo še kako potreben zaslužek za vsakdanje življenje ali dodaten finančni vir za dopuste in počitnice. Lahko se odločimo tudi za bolj dobrodelne vsebine in se pridružimo prostovoljnemu delu, ki ravno tako prinaša bogate izkušnje in nova poznanstva.

Če pa nas po srednji šoli čaka relativno dobra služba, je treba tehtno razmisliti, kaj nam več pomeni in kakšne možnosti zaposlitve nas čakajo po zaključku študija. Služba pomeni finančno neodvisnost, nabiranje delovnih izkušenj, teče nam delovna doba in imamo plačana zavarovanja. Pripada nam plačan dopust in bolniška. Če se nam po končani srednji šoli pokaže priložnost za redno zaposlitev, in se odločimo za to možnost, še ne pomeni, da smo za vedno zaključili šolanje, saj se lahko tudi kasneje, vzporedno z delom, odločimo za študij. Imamo možnost izrednega študija ob delu, ki največkrat poteka ob vikendih, vendar je plačljiv, kar pa prinaša dodaten strošek. Poleg tega imamo na voljo tudi različna dodatna izobraževanja, tečaje in kvalifikacije, ki prav tako bogatijo naše znanje in odpirajo nove karierne priložnosti. Moramo pa opozoriti, da se je pri tem treba vprašati, če smo pripravljeni delati osemurni delavnik in poleg tega še hoditi na predavanja in več ur dnevno sedeti za knjigami ter se učiti za izpite.

Vsaka od možnosti prinaša svoje pozitivne kot tudi negativne stvari. Vsak posameznik se mora pri sebi odločiti, katera rešitev mu najbolj ustreza in katera prinaša zanj boljše priložnosti.

Sanda Gajsar