Vse se je začelo v nedeljo, 15. julija, ko smo udeleženci poletne šole prispeli v hostel, kjer smo bili nastanjeni skozi celotno poletno šolo.
Shanghai Institute of Foreign Trade ali krajše SIFT je poskrbel, da je bila naša namestitev skozi poletno šolo urejena ter nam priskrbel prostore, kjer smo se 5 krat na teden zjutraj od 9. do 12. ure zbrali po predavalnicah ter pričeli z učnimi urami kitajskega jezika. Naslednji dan, v ponedeljek, smo ob 9. uri začeli z otvoritvenim delom poletne šole. Celotna ceremonija je bila kar na visokem nivoju, saj so se jo udeležili tudi predstavniki SIFT-a, ambasadorka republike Slovenije v Beijingu, H.E. Mrs. Marija Adanja, glavni organizator poletne šole Mr. Dejan Roljič ter ostali pomembni gostje. Seveda na sami predstavi nismo manjkali tudi udeleženci, ki pa smo prišli ne le iz Slovenije, temveč so se nam pridružili tudi slovenski ter hrvaški študentje iz konfucijskih inštitutov v Ljubljani ter Zagrebu. Prireditev je bila zame posebnega pomena, saj sem imel čast odplesati tradicionalno slovensko folkloro v narodnih nošah z soplesalko, med mojim nastopom pa sem imel priložnost tudi zaplesati z ambasadorko ter pomembnimi kitajskimi predstavniki prisotnimi na prireditvi. Po predstavi je sledila še okrogla miza, kjer smo debatirali o priložnostih mladih v poslovnem svetu ter si zatem privoščili prvo kitajsko kosilo ter krajši ogled Šanghaja. V torek, 17.7., smo začeli s prvimi lekcijami poslovne kitajščine. To ni bila moja prva izkušnja s kitajščino, saj smo se srečali z njo že na pripravljanih tečajih pred poletno šolo, a mi je bila vseeno velik izziv. Prvi stik s kitajskimi pismenkami me je že takoj skoraj malo zmedel, a smo se kar hitro z njimi spoprijeli ter počasi postali “prijatelji”. Po učenju kitajskega jezika, smo nato imeli vsak dan čas za kosilo, od 13:30 – 15:00 pa smo imeli različne delavnice, predavanja in oglede, ki so zajemali okolico Šanghaja. Na sporedu je bil ogled borze v Šanghaju, ki pa me je malo presenetila, saj je bila bolj ali manj prazna. Sama stavba me je fascinirala, kot tudi veliko preostalih Šanghajskih nebotičnikov, a vendar je bilo notri komajda opaziti živo dušo. Sledila je sreda, 18.7., kjer smo v popoldanskem predavanju poslušali o logističnih procesih na Kitajskem. Izvedel sem kar nekaj informacij iz prakse, saj sem bil seznanjen s temi procesi že na sami fakulteti, kar mi je naredilo predavanje mogoče na trenutke malo dolgočasno, a vseeno mi je bilo všeč podajanje znanja iz prve roke ter dejanske prakse, ki se tukaj izvaja dnevno. Prav tako mi je bilo izredno zanimivo, ko je bilo govora o tem, koliko tukaj pomenijo poznanstva, saj brez njih ne moreš uspeti oz. je pot do uspeha toliko daljša. Spoznali smo se na tem predavanju tudi z izrazom “money under the table”, ki pa je v poslovnem svetu tukaj vsakdanji. Sam pomen si lahko predstavljate sami, sicer pa velja nekakšno nenapisano pravilo – več kot daš, več dobiš. A koliko in komu, je vprašanje, s katerim se vsi soočajo. V četrtek, 19.7., smo imeli predavanje o kitajski kaligrafiji, kjer smo spoznali različna dejstva o razvoju kaligrafije ter različnih načinih le-te. Po predavanju smo se lahko poizkusili tudi sami in tako so nastale številne “umetnije” izpod rok udeležencev. Večina nas je bila nad tem navdušena, saj s tem poprej še nismo imeli izkušenj. Nekateri umetniki se izpopolnjujejo v tem tudi do 20 let izkušenj. Petek, 20.7., je bil za mene še posebej zanimiv, kajti na sporedu je bilo popoldansko predavanje – kako poslovati na Kitajskem; primer slovenskega podjetja. Predavali so nam predstavniki podjetja Gorenje, ki so se začeli širiti na Kitajski trg šele pred nekaj leti. Všeč mi je bil pristop samih predstavnikov, saj so povedali točno kako stvari stojijo brez olepševanja situacij, s kakšnimi problemi se ubadajo, ter kakšni so vsi celotni procesi poslovanja. Tudi tukaj smo se naučili malo več o njihovi poslovalni kulturi, saj je zelo drugačna v primerjavi z našo slovensko politiko poslovanja. V soboto, 21.7., je sledilo celodnevno potovanje v dve uri oddaljen Wuxi. Obiskali smo “Three kingdoms city” ter “Lingshan Buddho”, ki velja za eno izmed največjih na celem svetu z 88 metri višine in težo več kot 700 ton. Tam so nas zaradi lažjega vodenja razdelili po skupinah ter smo si tako ogledali zanimivosti Wuxi-ja. Bilo je zelo vroče, a smo se do takrat že navadili dnevnih 35 stopinj celzija, ki so nas spremljala skoraj skozi celotno nastanitev. Vseeno pa mi je bilo zanimivo, kako imajo po vseh prostorih nato klimatske naprave nastavljene na zelo nizke temperature, tako da smo doživljali kar šoke, ko smo vstopali in izstopali iz prostorov. Po buddhi smo si ogledali še manjše mestece, ki zelo spominja na Benetke, kjer smo malo poslikali, ogledali naokoli ter pojedli kosilo. V večernih urah je sledila prva zabava v enem izmed številnih Šanghajskih klubov, kjer smo se med seboj udeleženci bolje spoznali ter navezali nove stike ter poznanstva. Zelo sem bil presenečen nad celotno ekipo vseh udeležencev, saj se vsi med seboj razumeli odlično in praktično nismo imeli nobenih konfliktov med seboj.
Sledila je nedelja, katere smo imeli prosti čas za svoje aktivnosti. Nekateri izmed nas smo se odpravili na tržnice, drugi v trgovine, tretji spet na različne destinacije ter oglede po Šanghaju. V ponedeljek, 23.7., smo si šli ogledati tovarno ter proizvodnjo avtomobilov Volkswagen v Šanghaju. Sama proizvodnja me ni navdušila, vendar smo spoznali celoten proces sestavljanja avta. Preostanek dneva je bil namenjen učenju, saj je v torek sledil prvi preizkus znanja kitajskega jezika. Vsi smo preizkus opravili in smo bili tudi z rezultati zelo zadovoljnji. Po zaužitem kosilu smo se odpravili na popoldnasko delavnico izrezovanja različnih kitajskih vzorcev, ki veljajo za tradicionalne. Ta večer je bil na nek večer zame tudi poseben, saj sem imel prejšni dan rojstni dan, katerega pa smo zaradi preizkusa praznovali šele na ta dan. Klubsko nočno življenje v Šanghaju ni razočaralo. Namreč, tujci v Šanghaju – seveda ob dobrih poznanstvih z lokalnimi ljudje, v nočnih klubih dobimo tudi zastojn pijačo in to celo noč. Tako smo žurali dolgo v noč, ki je bila polna nastopov različnih nastopajočih umetnikov – od živo odpetih popularnih klubskih pesmi, do samega “runwaya” modelov po odru, pa do vročega salsa nastopa enega izmed parov. Sledila je sreda, ko smo imeli predavnje o trženju na kitajskem trgu. Seveda smo bili vsi na predavanjih pravočasno, a čeprav se ne bi nihče branil kakšne ure spanca več. v četrtek je sledilo predavanje o kitajskih opernih maskah. Zanimiva mi je bila izkušnja, kako izvajajo opero tukaj ter koliko imajo različnih mask. Na delavnici smo si lahko poslikali tudi svojo masko, vsaka maska pa ima svoj globlji pomen, ki opisujejo različne lastnosti oseb. V petek, 27.7., je sledilo še eno predavanje slovenskega podjetja Iskra zaščite, ki so predstavili še njihov vidik poslovanja slovenskega podjetja na Kitajskem. Nekatere stvari smo že spoznali s predavanja podjetja Gorenje, tako da je tukaj sledila le potrditev o načinu poslovanja ter kako so pomembna poznanstva. Prav tako, so omenili, da so kitajci pri komunikaciji kar malo nervozni, če hitro ne dobijo odgovora, ter je potrebno biti na voljo skoraj 24 ur na dan. Bodisi skype, mail ali kakšna druga oblika komunikacije. V soboto, 28.7., smo se ponovno odpravili na enodnevni izlet na “West lake” in “Lingyin Temple”. Ogled jezera je spominjal malo na našo domačo Slovenijo, saj je bilo obdano z veliko zelenja, kar ne vidiš tako pogosto v Šanghaju. Sam izlet mi je bil zelo prijeten, saj smo si malo oddahnili od predavanj in si tako nabrali novih moči. Sledila je prosta nedelja, ko so se nekateri odpravili na “silk market”, ker so si dali izdelati po meri obleke, srajce, plašče itd. Tudi sam se si dal narediti par srajc in sem izredno zadovoljen, saj ti že za 13 eur izdelojo srajco, ki si jo “spedenaš” sam. Isto velja za katerkoli izdelek, ki ga želiš narediti po naročilu. V ponedeljek, 30.7., smo se seznanili še s kitajskim taičijem, ki nam ga je predsatvila ena izmed mojstric te veščine na Kitajskem. Povedala nam še nekaj osnovih informacij ter pokazala nekaj osnovnih figur, nakar smo se lahko v tem preizkusili tudi sami udeleženci po celotni predavalnci, po tem pa kar zunaj v območju kampusa. V torek, 31.7., je sledilo še zadnje predavanje, in sicer o razvoju Šanghajske ekonomije ter investicij. Za tem smo se zatekli vsi v svoje sobe učiti, saj je v sredo sledil zaključni test o kitajskem jeziku. Počutil sem se malo žalostno, saj sem se začel zavedati, da gre vse že h koncu, vendar se že veselim nadalnjevalnega tečaja kitajščine v Sloveniji, saj prispejo v Slovenijo tudi nekatere učiteljice kitajščine, ki so vodila naša predavanja skozi poletno šolo. Zadnji dan je nato potekala še zaključna ceremonija podelitve priznanj ter certifikatov o uspešno opravljenem tečaju kitajskega jezika. V večernih urah smo se odpravili še na zaključno večerjo, kjer smo lahko poizkusili kar nekaj – meni še sedaj nepoznanih – jedi. Med drugimi, naj bi bila tudi meduza in vrsto drugih različnih mesnih jedi. Sam občutek med zaužitjem le teh je bil kar zabaven, saj nismo imeli pojma kaj jemo. Sledil je še zadnji dan, ko pa smo se morali žal posloviti. Nekateri so se odpravili v Hong Kong, drugi v Peking, spet tretji v druge države, sam pa sem ostal še par dni v Šanghaju in nato odšel 7. avgusta domov. Seveda sem bil najbolj vesel spet domače goveje župce in pa dobrega sočnega zrezka! Do prihodnjič pa upam, da se slišimo iz kakšne druge prestolnice kulture. Lep pozdrav!
