Katere filme nam prinaša leto 2010?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Vsi oboževalci akcijskih junakov se bodo zagotovo razveselili še tretjega dela Univerzalnega vojaka (Universal Soldier 3). Teroristi ponovno grozijo z jedrsko katastrofo in edino upanje za rešitev je Luc Deveraux (Claude Van Damme).

Po dvajsetih letih bo svoje nadaljevanje dobila tudi drama Wall Street
Michael Doughlas kot Gordon Gekko je po dvajsetih letih izpuščen iz zapora, poskuša posvariti borzni trg pred kolapsom, vendar mu nihče ne verjame. Skuša se ponovno zbližati s hčerjo Winnie (Carey Mulligan), ki se mu izogiba in ga krivi za samomor njenega sina. Medtem pa njen zaročenec, mladi trgovec Jacob (Shia LaBeouf) poskuša ugotoviti, kdo je odgovoren za smrt njegovega mentorja.

Tudi Jekleni mož (Iron man) bo dobil svoje nadaljevanje. Dogaja se šest mesecev po tem, ko se je Tony Stark (Robert Downey Jr.) razkril za Jeklenega moža.

Vsi ljubitelji animacije se bodo razveselili še četrtega in hkrati zadnjega dela zelenca Shreka, ki si ga bodo lahko ogledali tudi v 3D-tehniki.
Ženska populacija se bo verjetno razveselila nadaljevanja nanizanke in filma Seksa v mestu (Sex and the City), vsi oboževalci Sage somraka pa že nestrpno pričakujejo tretji del – Mrk (Eclipse). Roberta Pattisona pa si bomo lahko ogledali tudi v drami Remember me, v kateri igra z Emilie de Ravin in Pierceom Brosnanom. Film je osredotočen na ljubimca, katerih svež odnos je ogrožen zaradi družinskih tragedij. Daybreakers je še en film o vampirjih, ki so zmagali in zavladali svetu; nekaj ljudi ohranjajo pri življenju samo za hrano.

Tudi Harry Potter bo ponovno na filmskih platnih, po zadnji knjigi kar v dveh delih, prvi pride v kina novembra 2010.
Sledilo bo tudi nadaljevanje Žage (Saw 7), ki si ga bo mogoče ogledati tudi v 3D-tehniki, po uspehu Paranormalnega (Paranormal Activity) bo v tem letu strašilo še njeno nadaljevanje, ravno tako kot bo Kiefer Sutherland spet nastopil v grozljivki Mirror 2. Vrača se tudi Nicholas Cage v tretjem Zakladu pozabljenih (National Treasure 3), ki nam kot Benjamin Gates v drugem delu še ni uspel razkriti vseh skrivnosti. Season of the Witch je še en film s Cageom, tokrat igra srednjeveškega viteza, ki ujetnico, osumljeno čarovništva (in tega, da je kriva za črno kugo), spremlja na sojenje. Za ljubitelje brutalne akcije bodo poskrbeli Stallone, Bruce Willis in Jet Li v filmu The Expendables. Inception, znanstvenofantastični triler, spremlja poslovneža Leonarda DiCapria, ki ga izsiljuje Saito (Ken Watanabi). DiCaprio igra tudi v Shutter Islandu, film predstavlja dva policista, ki med raziskovanjem izginotja morilke, ki je pobegnila iz bolnišnice za kriminalno nore na otoku Shutter, ugotovita, da sta na sledi zelo zlovešči zaroti. Russel Crowe in Sienna Miller sodelujeta pri revizionistični različici klasične angleške legende, Robinu Hoodu. Denzel Washington in Mila Kunis bosta skupaj zaigrala v akcijski pustolovski drami Knjigi odrešitve (The Book of Eli). V svetu, ki ga je opustošila apokalipsa, se samotni bojevnik Eli poda na pot odrešitve človeštva. Prenovo bo doživel tudi slavni Karate kid, tokrat z Jackiem Chanom in sinom Willa Smitha Jadenom.

Seveda bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji komedije. Michaela Chero (Arrested Development, Juno) bomo lahko gledali v Youth in Revolt, Tim Allen in Ray Liotta bosta nastopila v Crazy on the Outside, Jim Carrey in Ewan McGregor bosta zaigrala v I Love You Phillip Morris!, Jennifer Lopez in Alex O’Loughlin bosta načrtovala Back-up Plan, Robert De Niro, Ben Stiller, Barbra Streisand, Dustin Hoffman, Teri Polo in Owen Wilson se vračajo v filmu Little Fockers.

Tjaša Kržišnik

 

Grenivka in njene skrivnosti

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Pink grapefruit and rosemary gin cocktail served in prepared gin cocktail glass on a tropical beach bar
Foto: fortyforks iz iStock

Grenivko ali grapefruit so v 18. stoletju odkrili na Barbadosu, kjer so jo poznali kot »prepovedani sadež«, je rezultat naravnega križanja pomaranče in pomela, poznani sta sorti z rumenim mesom in rožnatim do rdečim mesom.

Izvlečki iz pečk so cenjena kozmetična sestavina, sadež in sok pa sta priljubljeno osvežilo in krepilo.
Grenivka ima kar nekaj učinkovin, ki pomagajo pri boju s prehladnimi obolenji, preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka.

Grenivka vsebuje veliko vitamina C, folno kislino, vitamine skupine B, veliko kalija, železo, kalcij, druge minerale, roza in rdeče sorte vsebujejo betakaroten, prekurzor vitamina A, bioflavonoide, vlaknine in druge učinkovine, ki ščitijo pred rakom ter boleznimi srca in ožilja.

Ena grenivka zadostuje dnevni potrebi odraslega človeka po vitaminu C, ki je neločljivo povezan z imunskim sistemom, zato grenivka zmanjša in omili simptome prehlada.

Vitamin C kot antioksidant preprečuje poškodbe, ki nastanejo zaradi prostih radikalov pri vnetnih stanjih (astma, osteoartritis, revmatoidni artritis). Prosti radikali sodelujejo tudi pri nastanku ateroskleroze, katere pozni zapleti so bolezni srca – infarkt. Vse dobre lastnosti vitamina C, ki ga uživamo z zelenjavo in sadjem, zmanjšajo umrljivost zaradi kardiovaskularnih obolenj in raka.

Raziskave kažejo, da se pri ljudeh, ki popijejo tri kozarce soka grenivke dnevno, zmanjša aktivnost encima, ki aktivira raka povzročajoče kemikalije iz tobačnega dima. Nekatere učinkovine iz grenivk ne samo povečajo samomor rakavih celic, ampak vzpodbudijo tudi rast normalnih črevesnih celic. Fenolna kislina preprečuje nastanek raka povzročajočih nitrozaminov. Roza ali rdeča barva nekaterih sort grenivk je posledica likopena, redno uživanje hrane, bogate z likopenom, pa dokazano zmanjša tveganje za nastanek raka prostate. Limonoidi, terpeni in monoterpeni pospešujejo nastanek encimov, ki pomagajo preprečevati raka. Bioflavonoidi pa inhibirajo hormone, ki vzpodbujajo rast tumorjev.

Grenivka vsebuje veliko pektina, topne vlaknine, ki pomaga pri zniževanju povišanega holesterola v krvi. Pol litra grenivkinega, pomarančnega ali jabolčnega soka na dan naj bi z zvišanjem pH urina in izločanjem citronske kisline zmanjšal tveganje za nastanek kalcijevih oksalatnih ledvičnih kamnov. Trije ali več obrokov sadja dnevno naj bi zmanjšali tveganje za starostno pešanje vida.

Popularna shujševalna dieta predpisuje uživanje velikih količin grenivke ali grenivkinega soka. Teorija te diete, da naj bi grenivka vsebovala encim, ki bi pomagal pri izgorevanju maščob v telesu, ni bila nikoli potrjena. Čeprav spada grenivka med zdrava živila, dieta, ki temelji primarno na uživanju enolične hrane, ni uravnotežena in je zato nezdrava. Vseeno pa lahko grenivko vključimo v uravnoteženo shujševalno dieto, saj porcija vsebuje manj kot 100 kcal, pri čemer z visoko vsebnostjo vlaknin potešimo lakoto. Če želite shujšati, pojejte za predjed grenivko, ker bo preprečila prenajedanje. Idealna je tudi za malico.
Uživanje grenivk ali njihovega soka hkrati z nekaterimi zdravili lahko, zaradi interakcije kemičnih sestavin, ki so zelo specifične za grenivko, privede do resnih zdravstvenih zapletov ali celo do smrti, saj pride do velikega povečanja plazemskih koncentracij učinkovin in s tem do povečanja kliničnega učinka zdravil (npr. velikega padca krvnega tlaka, težave s prebavili, bolečine v mišicah, razgradnja mišic, odpoved ledvic, aritmija) in povečanja možnosti za neželene učinke zdravil. Ostali na našem trgu dostopni citrusi (pomaranče, limone) teh spojin ne vsebujejo.
Vseh grenivkinih skrivnosti niti ne poznamo, že od prej pa vemo, da je zmožen izzvati preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži, zato ni priporočljivo uživati grenivko in se hkrati izpostavljati soncu.

Sanda Gajsar

 

Nega in skrb za lepe in zdrave nohte

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Lepe ženske roke in nohti so bili že od nekdaj občudovani. Morda se niti ne zavedamo, kako zelo so negovane roke pomembne, saj za nobeno žensko ne moremo reči, da je urejena, če vidimo, da si grize nohte ali ima odrgnjen lak na nohtih.

Večina ljudi sogovornika najprej pogleda v oči, nato pa se jim pogled ustavi na rokah. Ker so roke izraz nas samih, si vzemimo nekaj časa tudi za nego nohtov.

Pogosto so vzrok nezdravih nohtov tudi zunanji dejavniki, kot so suh in hladen zrak, delo s čistili, kemikalijami itd. Vsi ti dejavniki vplivajo na zdravje nohtov, obenem pa povzročajo prve in trajne znake staranja kože. Žal na dejavnike pogosto ne moremo vplivati, lahko pa roke ustrezno zaščitimo z rokavicami ter jih negujemo z negovalnimi kremami.

Veliko žensk dela pri negi precej napak, zato se pogosto zgodi, da lakiranje ali piljenje nohtov celo škoduje. Suho povrhnjico na rokah odstranimo s peelingom in jih navlažimo z vlažilnimi maskami. Pri negi nohtov je najpomembnejše piljenje in lakiranje ter pravilna izbira podlaka, saj vsak problematičen noht potrebuje poseben podlak.

Na začetku nege si vedno temeljito odstranimo lak z nežnimi krožnimi gibi proti konici nohta z odstranjevalcem laka za nohte, ki ne vsebuje acetona ali olja. S kremo ali oljem za obnohtno kožico navlažimo obnohtno kožico, da se omehča, in jo z leseno manikirno paličico nežno potisnemo nazaj. Potem nohte popilimo, pri čemer jih nikoli ne pilimo v obe smeri, saj lahko s tem povzročimo cepljenje.

Enkrat tedensko je treba za izboljšanje cirkulacije nohte polirati. Za to lahko uporabimo ščetko za roke, po poliranju nanesemo na nohte olje, da bodo zdravi in močnejši. Pred lakiranjem mora biti noht seveda popolnoma čist in suh, izogibamo se tudi stiku z vodo, namakanje rok lahko povzroči, da nohtova struktura absorbira preveliko količino vode in se pozneje pojavijo težave, saj se v tem primeru lak hitreje lušči. Laka nikoli ne pretresemo, saj s tem ustvarimo mehurčke, temveč ga samo povaljamo med dlanmi. Pri lakiranju potrebujejo roke oporo. Na nohte nanesemo dva sloja podlaka. Pri tem moramo paziti, da je nalakirana vsa površina nohta in da so robovi nohta popolnoma zaprti s podlakom. Podlak nanašamo na spodnjo in zgornjo stran nohtne ploščice, tako popolnoma zaščitimo noht pred zunanjimi dejavniki. Nato nanesemo dva sloja želenega barvnega laka. Lakiranje zaključimo z nadlakom za lesk in daljši obstoj. Če želimo lak obdržati na nohtih čim dlje, si jih vsak drugi dan ponovno premažimo z nadlakom.

Za lepe in zdrave nohte je pomembna tudi pravilna prehrana. Treba je uživati kalcij, dovolj proteinov in mineralov, ki gradijo nohte: železo, silicij, cink, esencialne mastne kisline in vitamine D, A in E. Pomanjkanje vitamina A in kalcija se lahko kaže preko suhih in lomljivih nohtov, nohti, obrnjeni navzdol, so znak pomanjkanja proteinov, folne kisline in vitamina C, vertikalne linije na nohtih kažejo na slabo prebavo, absorbcijo mineralov, proteinov in pomanjkanje vitamina B12, železa, pomanjkanje vitamina B12 lahko privede do suhih, zelo zaobljenih robov nohta ali temnejše barve, bele pikice na nohtih kažejo na pomanjkanje kalcija in cinka, temnordeča barva indicira slab metabolizem zaradi težke, slane in mastne hrane, rumenkasti nohti kažejo na nepravilno delo jeter, modri nohti so lahko posledica nepravilnega dela pljuč in srca, anemija, slaba cirkulacija in slab energetski nivo v jetrih in ledvicah se lahko kažejo skozi blede nohte.

Pomembni so dodatki z biotinom. Že nekaj miligramov vitaminov B na dan, cinka in železa okrepi nohte oziroma pozdravi suhe in skrhane nohte. Zato uživajmo polnovredna žita in žitne izdelke, meso (perutnino), rumenjak, kvas, stročnice, listnato zelenjavo, ribe, orehe. Če so nohti krhki, polomljeni in večino časa suhi, vključimo v svojo prehrano več jedi, ki so bogate s kalcijem: mlečni izdelki z nizkim odstotkom maščob, stročnice, brokoli, blitva, soja.

Sanda Gajsar

Prvo srečanje študentov in predstavnikov Vlade v letu 2010

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Na 5. redni seji Sveta Vlade za študentska vprašanja (Sveta), ki je potekala v prostorih Vlade RS, so predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) izpostavili odprta vprašanja na področjih visokega šolstva, sociale in zdravstva.

Predsednica ŠOS Katja Šoba je ob začetku prve letošnje seje ministru Gregorju Golobiču in vsem prisotnim zaželela srečno novo leto ter jim v branje podarila študentski časopis Tribuna, ki po 11 letih znova predstavlja kritičen glas študentov v družbi. V novi Tribuni bodo svoje mesto našli poglobljeni članki o aktualnih družbenih problemih in premikih. Ena izmed osnovnih nalog Tribune pa bo študente spodbuditi, da v javnosti zavzamejo svojo vlogo, pa ne samo do svojih, ampak tudi do problemov širše družbe.

Na seji so študenti izpostavili, da se s predlogi sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki so ga obravnavali na 4. delovni skupini Sveta, ne strinjajo, saj ne gredo v smeri dogovora, da se zakon vrne v obliko pred spremembo, ki zdravstveno zavarovanje veže na status študenta (in ne starost, kot to narekuje nova dikcija). Prav tako so znova predstavili kronologijo dogodkov in danih obljub ter zahtevali, da se ZZVZZ povrne v prvotno stanje, kot je že bilo obljubljeno in dogovorjeno z Ministrstvom za zdravje. Ob tem je tudi predsedujoči Svetu, minister Gregor Golobič, znova izrazil željo, da se zakon začasno vrne v stanje pred spremembo in poudaril, da bi bila širša obravnava področja zdravstvenega zavarovanja in sprememb za študente možna v sklopu celostnih sprememb področja študentskih socialnih tematik.

Na seji so se seznanili tudi s postopkom priprave aktov, ki urejajo področje mladinskega dela in mladinskih organizacij, a ta Svet ni organ, ki bi bil pristojen za obravnavo teh tem. ŠOS v tem primeru predlaga tudi jasno razmejitev in razdelitev pristojnosti med Svetom za študentska vprašanja in Svetom za mladino.

V nadaljevanju so se na Svetu pogovarjali o aktu o ustanovitvi Nacionalne javne agencije za kakovost visokega šolstva (NAKVIS), ki je bil sprejet 30. decembra 2009. Akt med drugim opredeljuje odgovornost direktorja agencije Svetu agencije in ustanovitelju, torej vladi. Tukaj so študenti izpostavili, da si želijo politično in od vsake oblasti neodvisno javno agencijo za kakovost visokega šolstva ter da se s predlagano dikcijo, kot je zabeležena v aktu o ustanovitvi, ne morejo strinjati. Zato si želijo, da bi se dikcija preoblikovala tako, da se jasno zabeleži, da je direktor odgovoren vladi le za področje rabe javnih sredstev in oddajo letnega poročila o delu. Na seji so potrdili tudi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v dodiplomske študijske programe.

Ob poročanju 1. delovne skupine Sveta je ŠOS ponovno poudaril, da so izhodišča Zakona o malem delu že zavrnili in da sami že pripravljajo izhodišča, ki bodo celostno analizirala področje socialnega stanja študentov. ŠOS je tudi povedal, da želi ta izhodišča najprej predstaviti predsedniku vlade, Borutu Pahorju, ki je prvi odgovoren za njeno delovanje v dobrobit državljanov. Kot pomembna skupina se kažejo študenti, zato ŠOS upa, da bo predsednik Vlade prepoznal širšo problematiko študentov, ki jo je potrebno reševati na več ravneh kot tudi resorjih. ŠOS znova opozarja na nujno previdnost pri kakršnemkoli spreminjanju sistema študentskega dela. ŠOS zato še vedno čaka na obljubljeni sestanek z g. Pahorjem, kjer mu bodo predstavili celovito področje študentske socialne problematike in izhodišča morebitnih sprememb.

 

Čiščenje snega

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Mariborski študentje so ponovno pomagali pri čiščenju snega invalidom in ostarelim občanom mesta Maribor.

Prostovoljno in brezplačno čiščenje snega občanom, ki sami niso zmožni odstraniti zapadli sneg, koordinira Center za pomoč na domu.

V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru so študentje v začetku januarja 2010 brezplačno odstranjevali zapadli sneg izpred domov invalidov ter ostarelih občanov univerzitetnega mesta Maribor. Projekt izvajajo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Pri odstranjevanju snega prostovoljno pomagajo predvsem sodelavci ŠOUM in tudi ostali študentje.

»Občani univerzitetnega mesta Maribor so se na to akcijo Študentske organizacije Univerze v Mariboru že zelo navadili, saj nas že sami pokličejo, ko potrebujejo pomoč pri čiščenju snega. Študentje smo del univerzitetnega mesta Maribor in naša prijetna dolžnost je, da pomagamo, predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni«, je povedal sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja Matic Ber.

Marketing ali PR?

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-
Post information alert from hand with megaphone or loudspeaker on a phone with pin like. Flat cartoon announce notification banner sign on a yellow background. 3d render
Foto: spfdigital iz iStock

Marketing in odnosi z javnostmi (ang. public relations – PR) sta dva družboslovna termina, ki sta interpretirana zelo različno in ostajata polemika tako v stroki kot v splošni javnosti. Vsekakor pa pojma opredeljujeta različne aktivnosti v organizaciji.
Napačna predstava o marketingu je pogosta, saj pride do enačenja marketinga s prodajo in oglaševanjem, kar je najverjetneje posledica vsakdanjih TV oglasov, oglasnih pasic na spletu, letakov, ki nam polnijo nabiralnike, e-mailov, ki jih dobivamo neprostovoljno, časopisnih oglasov in jumbo plakatov, mimo katerih se vozimo vsakodnevno. Ampak elementi pospeševanja prodaje in oglaševanja so le vrh ledene gore.

Marketing
… se začne v podjetju že takrat, ko izdelek sploh še ne obstaja. Obsega raziskovanje trga, identificiranje potrošnikovih potreb, razvijanje novih izdelkov, njihovo distribucijo in posledično dobro komuniciranje izdelkov in storitev (Armstrong in Kotler 1990). Cilj in hkrati izziv je poiskati in razumeti potrošnikove želje in potrebe. Če podjetje to doseže, se izdelek prodaja skoraj sam. To ne pomeni, da sta pospeševanje prodaje in oglaševanje nepomembna, ampak da predstavljata le en, javnosti najbolj viden del delovanja marketinga. Kot primer lahko navedem vsakemu poznan PlayStation podjetja Sony, tudi Nokio s svojimi modernimi mobilnimi telefoni in kozmetično podjetje Body Shop, ki je začelo z izdelki, ki niso bili testirani na živalih. Vsi trije primeri predstavljajo »vroče« izdelke z neko novo koristjo za potrošnika, ponujajo nekaj novega in so zato privlačni za potrošnike in se posledično dobro prodajajo (Armstrong in drugi 2005).

Odnosi z javnostmi
… pa so oblika komunikacije določene organizacije (profitne ali neprofitne, tako javne kot zasebne), ki izhaja iz njene korporativne identitete. Slednja predstavlja realnost entitete in se nanaša na njene razpoznavne in edinstvene značilnosti. PR podpira komunikacijo organizacij z različnimi javnostmi (mediji, zaposlenimi, lastniki, deležniki, investitorji in splošno javnostjo) (Jefkins 1998). Med ključna orodja delovanja prakse PR sodijo tiskovne konference, ki so organizirane ob visoki novičarski vrednosti, medijski dogodki, piarovci podajajo tekoče aktualne informacije novinarjem, sporočila za javnost na spletni strani ali po televiziji, oglasni prispevki (tekstovni oglasi), izjave, intervjuji piarovcev v primeru novosti in sprememb idr. Vse te aktivnosti so navadno del načrtovane komunikacijske kampanje, ki pa poleg strateškega načrtovanja in raziskovanja ter kriznega upravljanja predstavlja ključne dejavnosti prakse odnosov z javnostmi. V vsakodnevnih izzivih in primeru naravnih katastrof, tehnoloških in menedžerskih kriz idr. je PR oddelek zadolžen za komunikacijo podjetja z vsemi udeleženci (Heath 2001).

Ključna razlika …
… med marketingom in odnosi z javnostmi je v plačljivosti medijskega prispevka s strani organizacije (podjetja). Del marketinga je namreč oglaševanje, ki predstavlja plačano obliko komunikacije podjetja (npr. zakup medijskega prostora), medtem ko prispevki, ki so posledica dela piarovcev, predvsem informirajo, predstavljajo in obveščajo. So neplačana oblika, saj novinar oz. uredništvo samo odloči, kateri dogodek ali novica jih zanima, katero novinarsko konferenco bodo obiskali in o novostih katerega podjetja bodo poročali – ter na kakšen način. Naloga piarovcev je torej, da te informacije naredijo zanimive in dostopne novinarjem, da z njimi sodelujejo in jim pripravijo ključna medijska sporočila o podjetju.

Živimo v vedno bolj informacijsko zasičenem svetu, kjer smo deležni poplave oglaševalskega materiala. Če želimo postati kritični potrošniki, se moramo seznaniti z aktivnostmi tako marketinga kot odnosov z javnostmi ter tako aktivno sodelovati v procesu menjave.

Linda Madarasi
Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi

Literatura:
Armstrong, Gary in Philip Kotler. 1990. Marketing – An intruduction. New Jersey: Prentice Hall International.
Armstrong, Gary, Philip Kotler, John Saunders in Veronica Wong. 2005. Principles of Marketing. Velika Britanija: Prentice Hall.
Jefkins, Frank. 1992. Public Relations. Velika Britanija: Prentice Hall.
Heath, Robert. 2001. Handbook of Public Relations. Kalifornia: Sage Publications.

 

Dejstva o kajenju

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Po statističnih podatkih kadi skoraj četrtina odrasle populacije. Število kadilcev res upada, vendar žal ne med mladimi, kjer je položaj ravno obraten. Kadi skoraj tretjina deklet. Ti podatki nas uvrščajo na sedmo mesto med vsemi državami članicami EU.

Ob svetovnem dnevu brez cigarete želimo, da bi bilo prenehanje kajenja najpomembnejši korak, ki ga lahko posameznik naredi na poti do daljšega in kakovostnejšega življenja, zato vam na srce polagamo nekaj dejstev o kajenju. Ali ste morda vedeli, da …

• 1 cigareta skrajša življenje za 5 minut, 20 cigaret za uro in pol, 1 mesec kajenja za dva dneva, 40 let kajenja skrajša življenje za 2,7 let.
• Na svetu vsakih 13 sekund umre človek zaradi kajenja.
• Cigaretni dim vsebuje vsaj 4000 kemičnih strupov.
• 75 % odraslih kadilcev si želi prenehati kaditi in vsaj 60 % jih je že kdaj v življenju poskusilo prenehati. Okoli 20 % kadilcev to uspe.
• V razvitih državah kadi 42% moških in 24% žensk, v razvijajočih pa približno 48% moških in 7% žensk.
• Starost, pri kateri ljudje pokadijo svojo prvo cigareto, iz leta v leto pada, mnogi poskusijo že pred 10. letom
• Kadilec v svetovnem povprečju pokadi 15 cigaret na dan.
• 22,8 % slovenskih kadilcev še ni polnoletnih
• 70% 15- oziroma 16-letnikov je vsaj enkrat kadilo, 30 % pa jih že kadi
• Nikotin – poleg tega, da zaradi vpliva na avtonomni živčni sistem vzbuja občutek užitka – slabi vid, škodljivo vpliva na srce in obtočila, se razgraja v jetrih, draži sluznico želodca in črevesja, hromi funkcijo spolnih žlez

Uspešno zaključena akcija zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru (UM FOV) je v mesecu decembru aktivno pristopila k humanitarni akciji zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin in s tem pripomogla, da je bil praznični čas še bolj obarvan z darili in otroš
Humanitarna akcija zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin je potekala v času od 10. do 29. decembra 2009. Igrače so se zbirale v avli UM FOV in v Kranjski hiši, odzivi pa so bili nadvse spodbudni. K zbiranju so se tako odzvali profesorji, študenti in mnogi diplomanti Fakultete za organizacijske vede, ki so zbrali preko 750 igrač, od skupnega zbranega števila 2.500. Prevzem zbranih igrač je potekal v okviru Sprevoda Dedka Mraza, ki je potekal 29. decembra 2009 na Glavnem trgu v Kranju, zbrane udeležence dogodka pa je nagovoril tudi g. Marjan Gantar, predsednik OZ RK Kranj.

SMUČANJE 2010, CENE, NOVOSTI

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Ljubitelji smučanja in deskanja smo končno prišli na svoj račun. Temperature so padle krepko pod ničlo, tako je možno zasneževanje s topovi, tudi naravnega snega je povsod dovolj … “Kam greš smučat?“ je vprašanje, ki ga boste nekateri slišali in morda z

Ljubitelji smučanja in deskanja smo končno prišli na svoj račun. Temperature so padle krepko pod ničlo, tako je možno zasneževanje s topovi, tudi naravnega snega je povsod dovolj … “Kam greš smučat?” je vprašanje, ki ga boste nekateri slišali in morda zastavljali tudi sami.

Najbolj zagrizeni smučarji začnejo čakati na snežno oddejo že konec oktobra. Ko ga ni, preklinjajo vreme in podnebne spremembe, dočakajo pa ga po navadi meseca decembra. V tem mesecu pa ga je že kar na pretek, kar je izvabilo nasmeške na obraz smučarskim navdušencem.
Smučanje je na žalost postal drag šport ter vedno težje dostopen vsem. Najdražja so vedno večja smučarska središča, zato se odpravljajte na manjša smučišča, kjer je smuka prav tako odlična, vozovnice pa bistveno cenejše. Poslužujte se študentskih vozovnic, kjer je to mogoče …
Od slovenskih in nekaterih priljubljenih smučišč v tujini spodaj podajamo cene smučarskih vozovnic, prav tako nekaj drugih novosti …

Smučarski center Redna cena dnevne vozovnice
odrasli otroci
Mariborsko Pohorje 28, 16
Kranjska Gora 28, 18
Rogla 28, 16
Krvavec 28, 16
Kope 26, 16
Cerkno 28, 17
Golte 26, 16
Velika planina 16 , 20 (vikend) 11 , 16 (vikend)
Celjska koča 17, 11
Vogel 26, 17
Kanin 28, 18
Javornik 16, 11
Soriška planina 20, 14

TUJINA
Bad Kleinkirchheim, Avstrija 39, 19,5
Gerlitzen, Avstrija 34,5, 16,5
Nassfeld, Avstrija 39, 20
Zell Am See; Avstrija 41, 20
Katschberg, Avstrija 34,5, 29,5
Saalbach-Hinterglemm, Avstrija 41,7, 20,9
Tignes, Francija 38, 30,5
Val Thorens, Francija 37,5, 26
Kronplatz, Italija 41, 29
Cortina d,Ampezzo, Italija 41, 29

Pri nas je za dnevno vozovnico treba odšteti od 22 do 28 evrov, medtem ko so v tujini vozovnice bistveno dražje. Kjub temu, da so vozovnice v sosednji Avstriji drage, ostajajo avstrijska smučišča zelo priljubljena med Slovenci, saj vedno izpolnijo želje obiskovalcev in obljube, s katerimi novačijo smučarje. Če vreme zataji, smučišča skoraj povsod pobelijo z umetnim snegom.

Novosti v sezoni 09/10
Na mariborskem Pohorju ponujajo novo krožno kabinsko žičnico Pohorska vzpenjača, smučišče Uršankovo I šestsedežnico Pisker II in novo smučarsko teraso pri zgornji postaji šestsedežnice Pisker II.
Na Krvavcu so pripravili nov poligon za začetnike in otroke ter posodobili dvosedežnico Zvoh.
V Kranjski Gori so dopolnili Fun park z razsvetljavo in možnostjo nočne zabave.
V Cerknem so postavili nov snežni park za deskarje in smučarje.
Kanin je v letošnji sezoni končno povezan z italijanskim smučiščem Nevejsko sedlo (Sella Nevea), velja enotna smučarska vozovnica, s katero bo mogoč dostop na smučišče tako s slovenske kot tudi z italijanske strani. Povezano smučišče je tudi najvišje daleč naokoli, premore 30 kilometrov prog in ponuja dolgo smučarsko sezono vse tja do prvomajskih praznikov.

Darin Geržina

 

NAPOVEDNIK

Avtor:
Nevtron & Company, d. o. o.
-

Klub Gromka
18. 01. ob 21h: Defonija; GOOD FOR COWS (Oakland, Kalifornija, ZDA), Ches Smith (Trevor Dunn’s Trio-Convulsant; Mr. Bungle; Secret Chiefs 3; Marc Ribot’s Ceramic Dog) – bobni Devin Hoff (The Nels Cline Singers; Xiu Xiu; Evangelista; Plays Monk; Slings and Arrows) – kontrabas, crust-jazz/thrash/drum&bass; vstopnina: 6 eur
19. 01. ob 00h: Rešetanje, prvo pravljično rešetanje v 2010.
20. 01. ob 20h: Stand up komedija; SPEAK ENGLISH MAN! Vid Valič in Ivan Šarić predstavljata stand up comedy šov v angleščini, vstopnina: 5 eur
21. 01. ob 18h: Delavsko-punkerska univerza; Magdalena Stanimirović: Homo Academicus; ob 22h: GipsyJungle
22. 01. ob 22h: Klubska Gromka; Dj Nešo, prost vstop
23. 01. ob 22h: Koncertna Gromka; WIREMAYER AND THE CABLEHEADS (Avstrija); Live drum’n’bass freak show! support: DJ Mixxxle – vibe department.
28. 01. ob 18h: Delovsko-punkerska univerza; Katja Kolšek: Problemi teorije ideoloških aparatov države II
29. 01. ob 22h: Klubska Gromka; R1 suka zimzelene melodije bendov The Bangles, Young Gods, Duran Duran, Erasure, Skinny Puppy, Bauhaus, Laibach, Depeche Mode, Joy Division, Ministry, Spandau Ballet, Bill Idol, Paul Young, Eurythmics, The Cure, U2, David Bowie, Yello, Queen, Madonna, Talking Heads, The Police, A-Ha, INXS …
30. 01. ob 22h: Twotonebinas; ATI EDGE & THE SHADOWBIRDS (rockabilly, Madžarska); Ati Edge je eden najbolj dejavnih akterjev madžarske psychobilly/rockabilly scene. V naših krajih se je pred meseci ustavil s svojim glavnim projektom – psychobilly zasedbo The Silver Shine, sedaj pa prihaja še s Shadowbirds.

Channel Zero
18. 01. ob 22h: DubLab predstavlja: DJ R-1 in YANOOSH, Januš Aleš Luznar a.k.a. Yanoosh se je s svojim nekonvencionalnim pristopom, mešanjem zvrsti downtempa, s klubskim zvokom dubstepom in pridihom filmske dinamike uveljavil kot avtor več aranžmajev za različne avtorje in založbe, s svojim širokim spektrom glasbenega ustvarjanja pa se je predstavljal na različnih prireditvah, če omenimo samo nekatere Meet Me, Sof, Golden drum, K4, Festival Utrip, Terminal 00 … Danes je svoje eksperimentiranje z elektro akustičnimi zvoki, ki jih bogati pridih rockerskih elementov ter zvestoba downempu, zapakiral v ducat komadov v albumu Hibernate 1000 miles from the earth, prvencu pri avantgardni založbi rx:tx.; vstopnine ni.
23. 01. ob 22h: Re:Match, Hardstyle, Hardcore Re: Match DJs: KRYMINALA & FISSO TEK (Italija), MICHAEL van DEMON, PAYMON, VIRUS, TERROR KITTEN
KRISTIANO PRIME, ROUND HOUSE 2 HOUSE => powered by MC GRADO.
Posebnosti: laser, smoke machine, strobo show; vstopnina: 6 eur
25. 01. ob 22h: Dub Lab; BAKTO, ZHE, BAYO, NÄZIM, vstopnine ni.

Gala Hala
23. 01. ob 22h: Društvo KAPA predstavlja: SOLE & THE SKYRIDER BAND
@ Menza pri Koritu + DJ Esco (Rapetek), po dveh triumfalnih ljubljanskih nastopih se ustanovitelj kultne new-wave avantgardne založbe “Anticon” Tim Holland alias Sole še enkrat vrača na mesto zločina – tokrat z najnovejšim albumom “Plastique”. Vstopnina: 10 € z rezervacijo, 13 € na dan koncerta!
29. 01. ob 22h: RAPETEK 55: WESTCOAST/WESTSIDE PARTY; DJ: CHILL (Sinestet) vs NINJA (Madness); zabava, kjer se bosta DJ NINJA (Madness) ter DJ CHILL (Sinestet) bolj ali manj resno poigrala z raznoraznimi raperskimi ritmi zahodne obale. Zavrtela bosta komade iz različnih obdobij zahodnoobalne raperske estetike, ki so povečini sloneli in še slonijo na debelih basih, močnih melodičnih zaslombah ter raznovrstni besedilni in flowerski telovadbi.Večer bosta tokrat prevzela dva stara znanca Rapetkovih večerov, in sicer DJ NINJA, še vedno edina domača ženska raperska DJ sila v domačiji, ter standardni hrvaški gost Dj Chill (Sinestet), ki vas kanita z različnimi formami zahodnoobalnega rapa zabavati do zgodnjih jutranjih ur … Vstopnina: 5 €

KLUB K4 (www.klubk4.org)
22. 01. ob 23h: “GREAT LENGTHS” z MARTYNOM; gostovanje enega najbolj izpostavljenih protagonistov podzemne “bass” godbe; veliki floor: MARTYN (3024, Niz), Fedja (IntoSomeThinG?), Freeverse (Krunch It!!, Synaptic), Bar room: Borka (CodeEp), IntoSomeThinG? Family & Friends, Video: Fšk (Multipraktik); vstopnina: do 24h: 8 €, po 24h: 11 €
23. 01. ob 22h: ROZA SOBOTA 2010! Veliki: Alen Herceg (Cro), Rydel , Audio Molesters (Seba & Frko)+ Special Warm-up:, Pero Mirman & Janko (Cro), Mali: Billy, video: Delta Nu; vstopnina: do 23h: 7 €, ostali: 10 €
26. 01. ob 22h: ASTRODISCO, get-a-live, Veliki: Flooder (Pollux / MK), Electrosaurus, Bizzy; Mali: Dojaja, Benjamin Begović, video: Rasta, vstopnina: 4 €
27. 01. ob 23h: AUDIORAMA; Večer elektra, rocka, indieja, disca … Muzika: Housewife, Jambreaker & ostali, video: BLINK (Trajna); kot po navadi, se bomo imeli odlično vsi ljubitelji elektro-rocka, elektra, rocka, indieja, disca … Glasba je topla, melodična, ritmično raznolika, z vokali, kitarskimi rifi, distorziranimi synth bas linijami in disco vložki, kot vedno … Vstopnina: 3 €
29. 01. ob 23h: 10 years of beats in space; Tim Sweeney, Mique, Duli&Malalavka, Ozo, Udo Brenner, Woo-d; vstop: do 24h: 8 €; po 24h: 10 €
30. 01. 23h: TABASSCO – JOHN B (Beta), Veliki:JOHN B (Beta; VB), Dora (Bass Invaders, DrumWise, HR), Sunneh (Krunch.It!!), Lunic (DrumWise Mali [Nu.jazz, breakz]:, Borka (Code.EP), Danaja (DrumWise), Marvin (p4b.nu), video:
Rex (Code.EP, Zek), vstopnina: do 23ih: 8 €, letak, študent: 10 €, ostali: 12 €

 
ORTO BAR (www.orto-bar.com)
16. 01. ob 22h: Koncert; KONCERT, posvečen filmu DISTORZIJA,
SMOKIN’ BLUE (SLO) rock + WHITE STAIN (SLO) punk + THE FAPPERS,
med nastopi bodo projekcije filma Distorzija, v katerem nastopajo člani skupin.
+ Po koncertu ” ORTO SUPER HITS 70’S-00’S ” – DJ program; VRTELI SE BODO ZNANI KOMADI ROCK ‘N’ ROLLA, ROCKABILLYJA, DOO-WOPA, SURFA IN SWINGA. MENJAVALO SE BO ŠEST RAZLIČNIH D.J.-JEV IN VSAK VAS BO ZABAVAL NA MALO DRUGAČEN NAČIN!; vstop prost
21. 01. ob 22h: EGO MALFUNCTION (SLO), elektični funk rock; po koncertu ”OSEMDESETA!!!” prost vstop
22. 01. ob 22h: BOR ZULJAN (SLO), rock kitarist, bo predstavil novo zgoščenko FUNKY ROCKER. Vstopnina: 10 eur; po koncertu; Dj program; ”ORTO SUPER HITS 70’S-00’S DjZi
23. 01. ob 22h: pesnik, modni oblikovalec in potujoči trubadur JACK STAFFORD (VB),
po koncertu ORTO SUPER HITS 70’S-00’S – D.J. program; vstop prost
28. 01. ob 22h: KUZLE, (SLO) punk; Po tridesetih letih izdajajo svoj ”prvi album” (Še pomnite, tovariši), po koncertu ”OSEMDESETA!!!”, prost vstop
29. 01. ob 22h: Rock; Wild Child in Broken Arrow (SLO); po koncertu ORTO SUPER HITS 70’S-00’S – D.J. program; vstop prost
30. 01. ob 22h: ORTO SUPER HITS 70’S-00’S – D.J. program; vstop prost

KMŠ
18. 01. ob 21h: Si že kdaj v ponedeljek?; vstop prost
19. 01. ob 21h: Študentska čaga – v ritmu ŠKISA Žur v organizaciji Zveze ŠKIS, na katerem boste spoznali zabavno stran aktivnega študentskega udejstvovanja, na študentski čagi pa se boste zibali pod taktirko DJ Yoca.
20. 01. ob 21h: Študentska čaga – v ritmu ŠKISA Party v duhu znanega zeliščnega »koktejla«, ki se bo pretakal v simpatičnih in praktičnih epruvetkah. Na isti večer bo potekal tudi KMŠ Travel party, za odlično glasbo bo poskrbel DJ Marino
21. 01. ob 21h: ANTI RECESIJA PARTY – Borimo se proti recesiji! Negativni učinki finančne krize: slaba volja, tanka denarnica, bolečine v križu, glavobol. Kako jih preprečiti? Z Anti recesija partijem! Kako deluje? Za osušene denarnice poskrbijo prijazno nizke študentske cene, za slabo voljo party glasba pod taktirko DJ Mattea, ples do jutra pa prežene še tako trdovratne bolečine v križu. Glavobole prav tako premagamo, ne odgovarjamo pa za naslednje jutro … 😉
22. 01. ob 21h: H.B.D.J.K.V. V spodnjem nadstropju bomo praznovali vikend na H.B.D.J.V. žuru z DJ Joshem!
23. 01. ob 21h: Sobotna noč! Z DJ. Kolarjem; vstop prost
25. 01. ob 21h: Si že kdaj v ponedeljek? prost vstop
26. 01. ob 21h: Fuzl party; študentska čaga v znamenju najbolj slavne pijače Kluba KMŠ! Za dobro glasbo bo poskrbel DJ Yoco
27. 01. ob 21h: Športni klub Kmš; šport združuje …
28. 01. ob 21h: Electronic Thursday
29. 01. ob 21h: H.B.D.J.K.V.
30. 01. ob 21h: Sobotna noč!

 

1...1.9361.9371.938...2.062Stran 1.937 od 2.062
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance