Kakšne službe se nam obetajo!?

Iz dneva v dan se veča število brezposelnih, mnoge tovarne zapirajo svoja vrata, plače so smešno nizke in vse več je revščine. Vsi se bojimo predvsem negotove prihodnosti, zato se danes večina odloča za nadaljnji študij. Če je bila včasih končana univerzitetna izobrazba redka in nadvse cenjena, je danes postala nuja. Toda ni vsaka diplomska oz. podiplomska izobrazba zagotovilo za dobro službo. Vas zanimajo poklici prihodnosti?

Zaželjeni bodo predvsem farmacevti, računalničarji ter tržniki, vsekakor pa bo s časom naraslo povpraševanje po gostincih, raznoraznih obrtnikih in strojnikih. Raziskave so pokazale, da bo kmalu občutiti največ povpraševanja po računalniških programerjih, strojnih inženirjih, takoj za njimi bodo iskani farmacevti in izobraženi iz področja trženja, povpraševanje pa bo tudi po kuharjih in gostincih.

Specializacija med študijem je nujna!
Večina delodajalcev študentom svetuje, naj se že med samim študijem specializirajo za določeno področje. Že s samim študentskim delom lahko pridete lažje do zaposlitve. Nikar ne glejte le na urne predpostavke, temveč iščite delo, ki vam bo v vašem bodočem poklicu koristilo. Torej, če študirate ekonomijo, potem se odločajte za bolj poslovno naravnana študijska dela, gostinci se odločite za delo v gostinstvu, računalničarji pa imate v ponudbi študentskih del velikokrat na izbiro že sedaj dobro plačana računalniška dela.
Primanjkovalo bo strojnih inženirjev, računalniških izobražencev in naravoslovcev!

Strokovnjaki svetujejo, naj se pred izbiro svojega poklica prihodnosti vsak bodoči bruc obrne nanje – strokovnjake, saj bodo le tako imeli možnost do popolnega izoblikovanja bodoče delavne podobe. Mlade pa je treba usmerjati tudi v obrtne poklice, saj bodo ti najbolj povpraševani na trgu delavne sile.

In kakšna so povpraševanja ta trenutek?!
Tujina, največ ponudb imajo:
– strojniki
– zdravniki
– medicinske sestre
– računalničarji

Vse bolj in bolj se kaže pomembnost obvladanja vsaj enega ali dveh tujih jezikov – v vseh poklicih!
Slovenija, največ povpraševanja za:
– kemike
– farmacevte

Poklici prihodnosti in EU!
Evropska komisija je prejšnji teden (15. 12. 2009) objavila osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2009. Poročilo navaja, da so v letu 2009 ukrepi za odzivanje na krizo in finančna podpora EU pripomogli k zajezitvi škodljivih vplivov recesije na trge dela v EU. Za uspešnejši izhod iz krize pa morajo biti ti ukrepi skladni z dolgoročnimi reformami zaposlovanja. Poročilo vsebuje analizo ukrepov iz vse EU, namenjenih ohranitvi delovnih mest in zaščiti ljudi v težavah, ter navaja izzive, s katerimi se je treba še spoprijeti. Ministri za zaposlovanje in socialne zadeve bodo marca prihodnje leto na zasedanju Sveta EU obravnavali osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, ki bo upoštevano v novi strategiji EU za rast in zaposlovanje do leta 2020. To strategijo, poimenovano tudi EU do leta 2020, naj bi voditelji EU sprejeli spomladi 2010.
Več informacij o skupnem poročilu o zaposlovanju je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/
Evropska komisija tudi sicer objavlja mesečna poročila o stanju zaposlenosti v EU (t. i. monthly report), kjer v središču izpostavlja posamezne države oz. sektorje. V decembrskem poročilu je izpostavila tudi razmere v Sloveniji.

Poklici, ki naj bi krojili našo prihodnost, in letni zaslužek:
POKLIC LETNA PLAČA V eur PLAČA PO 10 LETIH
– zdravnik ok. 39.000 ok. 53.000
– skladiščnik ok. 25.000 ok. 33.000
– informatik ok. 25.000 ok. 40.000 (po 3 letih)
– programer ok. 33.000 ok. 60.000 (po 5. letih)
– elektronik ok. 33.000 ok. 35.000 (po 5. letih)
– učitelj ok. 30.000

Vsak dan se spreminjajo naše potrebe, želje in interesi, zato lahko enako pričakujemo tudi na področju ponudbe zaposlovanja v prihodnosti. Če danes primanjkuje predvsem gradbenikov, strojnikov, delavcev v kovinarstvu in zdravstvu, lahko v naslednjih letih pričakujemo pomanjkanje ljudi v zdravstvu, gradbenikov in strojnikov s tehnično izobrazbo ter informatikov. Vsekakor so te informacije dobrodošle pri življenjskih, poklicnih vprašanjih, toda odločite se na podlagi vaših osebnih ciljev, interesov in želja, saj je le to velikokrat ključ do uspeha!

Tjaša Kržišnik

Včasih je le malo dovolj, da zaradi birokratskih nejasnosti ostanete brez tako potrebne štipendije!
Nekateri ljudje se ne zavedajo, kaj za nekoga pomeni štipendija, pa ne le štipendija, temveč tudi tista razlika v nekaj deset evrih. Zakaj pravimo nekaj deset evrih? Višina štipendij se namreč razlikuje od posameznika do posameznika ter je odvisna tudi od vrste. Študentje smo že tako finančno nestabilni, zato moramo pri birokratskih stvareh še posebej paziti. Paziti? Seveda, nekaj napačno izpolnjenih podatkov v prošnji ali en sam nesporazum lahko povzroči veliko izgubo. In kaj se bo zgodilo, če boste v upanju na najboljše oddali dve prošnji za dve različni štipendiji?

Osupljiva zgodba študentke prava!
V dobri veri, da bo odobrena vsaj ena vrsta štipendije, ki jo je tako nujno potrebovala, je študentka oddala dve prošnji – za Državno in Zoisovo štipendijo. Toda na koncu je bila močno razočarana. Njeni prošnji sta bili sicer odobreni, celo obe, za kateri je zaprosila. Toda, študentka letošnje študijsko leto prejema le Republiško. Zakaj? Po zakonu lahko študent prejema le eno obliko pomoči. O Državni štipendiji odločajo na Centru za socialno delo, o Zoisovi pa Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. V tem primeru so bili na Centru za socialno delo hitrejši ter odločbo odobrili pred Javnim skladom, zato študentki pripada Republiška štipendija. Na veliko žalost je tako študentka ostala brez Zoisove štipendije in tako izgubila kar nekaj evrov mesečno.
Veliko študentov, največkrat bruci, zaradi nevednosti oz. neosveščenosti naredi trajno zaznamujoče napake. Letošnje leto je bila kar nekaj manj kot 400 študentov prikrajšanih za Zoisovo štipendijo zaradi prejemanja druge štipendije. In kako lahko ukrepamo? Nažalost s pritožbo ne boste ničesar rešili, tako da najbolje, da odnehate in se iz tega nekaj naučite – naslednje študijsko leto pa nikar ne ponovite enake napake!
Denarna razlika med eno in drugo štipendijo!
Osnovna višina Zoisove štipendije brez dodatkov znaša nekaj več kot 100 eur/mesec, Državna štipendija brez dodatkov pa komaj nekaj več kot 57 eur. Z dodatki se lahko obe štipendiji dvigneta na 270 eur.
Katero vlogo oddati najprej in zakaj?
Seveda se vam bolj izplača oddati prošnjo za Zoisovo štipendijo, le ko boste v rokah že imeli zavrnitev te, lahko oddate še vlogo za republiško obliko pomoči. Nikakor pa to ne velja za vse, temveč je smiselno oddati še drugo prošnjo le, če državne štipendije še niste prejemali, saj bo v nasprotnem primeru vaša prošnja avtomatsko zavrnjena.

Torej nikoli ne oddajajte obeh prošenj hkrati, izbira, katero boste oddali, je vaša osebna odločitev in presoja, s katero si boste sami žačrtali svojo prihodnost.

Tjaša Kržišnik

Po finančno napornem mesecu decembru so nas takoj po novem letu skušali privabiti trgovci še z visokimi popusti na posezonskih razprodajah. Pred leti so bile v tem času pred trgovinami dolge vrste, nekateri so čakali na odprtje trgovin ure in ure. Danes so razprodaje po obilici ugodnosti in popustov v decembru postale čisto nekaj drugega. Zato tudi obisk iz leta v leto upada. Večja gneča je le prvi dan in to bolj v trgovinah z zimsko športno opremo in oblačili. Največja ovira je pomanjkanje oblačil in obutve standardne velikosti.

Kaj pravi zakonodaja
Pri izvajanju posezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve morajo trgovci spoštovati 28. člen Zakona o varstvu potrošnikov in Pravila Trgovske zbornice Slovenije. Zimska razprodaja se ne sme začeti prej kot prvi delovni ponedeljek v mesecu januarju, torej 4. januarja 2010, trajanje razprodaje pa določi vsak trgovec sam, vendar ne sme trajati več kot 60 dni. Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pa se lahko začne drugi delovni ponedeljek v mesecu juliju. Po zakonu trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje ne smejo dvigniti cen izdelkov in jih nato znižati. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.

V primeru, da se trgovec ne odloči za sezonsko razprodajo, pa lahko ponuja popuste skozi daljše časovno obdobje. To so razne akcije, gotovinski popusti, popusti pri plačilu s karticami itd.

Kaj pa če z izdelkom nismo zadovoljni?
Kljub znižani ceni mora biti blago na razprodaji brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako. V primeru, da se izkaže, da ima izdelek stvarno napako, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo, ne glede na to, ali je izdelek kupil v redni prodaji ali v času posezonskih razprodaj. Če ste na razprodaji kupili izdelek, s katerim ni nič narobe, pa ga kljub temu ne želite imeti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval vašo zahtevo. Če trgovec takšen izdelek zamenja ali izstavi dobropis, se to šteje za dober poslovni običaj.

Na koga se lahko obrnem, če imam probleme z nakupom
Za nadzor nad upoštevanjem pravil, ki veljajo za sezonske razprodaje, so pristojne lokalne izpostave Tržnega inšpektorata. Tržni inšpektorji kontrolirajo spoštovanje zakonskih določil, ki urejajo to področje.

Vsako leto so poletne temperature višje in zato vedno bolj vroča poletja. Čeprav, ko zapade sneg, se jezimo nanj, ker ga je treba kidati, pa po drugi strani starejši ljudje vedno znova ponavljajo, da so bile včasih zime bolj mrzle kot danes.

EKO ŠOU je ekipa aktivnih študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani, ki želi izboljšati kakovost študentskega življenja za danes in jutri. Špela Kotar, vodja projekta EKO ŠOU, nam je odgovorila na vprašanja o delovanju EKO ŠOU-a.

Kdaj je bil ustanovljen EKO ŠOU in kdo ga sestavlja?
Ideja o ustanovitvi ekipe, ki bi v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (UL) skrbela za organizacijo okoljskih dogodkov za vse študente Univerze v Ljubljani, se je pojavila že ob koncu leta 2008. Njena idejna pobudnica sem bila jaz, ki sem kasneje tudi v celoti prevzela izvedbo projekta, od priprave projektnega načrta do sestave ekipe. Ekipa, imenovana EKO ŠOU, je aktivno začela delovati novembra 2009. Ustanovni člani ekipe smo bili trije, in sicer Aleksandra Stanković, Klemen Keravica in jaz. Od prvega dne, ko smo med študente poslali obvestilo o delovanju ekipe in jih povabili k sodelovanju, prejemamo pohvale, pobude in s tem tudi nove pridružene člane. Trenutno nas je aktivnih nekaj več kot 10.

Zakaj je prišlo do ustanovitve, kakšen je namen delovanja EKO ŠOU-a?
Dejstvo je, da ima dandanes vsak študent na voljo ogromno različnih projektov, s katerimi si lahko brezplačno ali po zelo ugodni ceni popestri svoje obštudijsko življenje, za kar gre velika zasluga predvsem ŠOU v Ljubljani, ki med drugim skrbi za pestro in raznoliko obštudijsko življenje študentov UL. ŠOU v Ljubljani projektom s področja varovanja okolja in narave v preteklih letih ni posvečal posebne pozornosti. In ker smo prav študenti tisti, ki imamo čas, voljo, znanje in priložnosti, da aktivno skrbimo za okolje in naredimo korenite spremembe za čistejšo in lepšo prihodnost, se je pojavila ideja, da bi prav v okviru ŠOU v Ljubljani ustanovili ekipo študentov vseh članic UL in bi organizirali raznovrstne okoljske projekte, namenjene prav tako vsem študentom UL. Z njimi si želimo razširiti okoljevarstveno miselnost med študenti, jih obveščati o aktualnih novicah s tega področja ter jim omogočiti aktivno udejstvovanje v skrbi za naravo in okolje.

Na katerih področjih delujete?
Prvenstveno delujemo na področju okoljevarstva, tudi naravovarstva, posredno pa še ekologije, čeprav je treba tukaj jasno poudariti razliko v terminologiji. Ekologija pomeni na splošno odnos med bitji in okoljem. Ne zajema le varovalnega vidika, ampak bivanje, sobivanje, porazdelitev osebkov v prostoru. Pri drugih dveh pojmih pa je v ospredju skrb za sonaravno bivanje: naravovarstveni vidiki opredeljujejo ohranjanje biotske pestrosti in varovanje okoljskih vrednot, okoljevarstveni pa ožje obravnavajo problematiko onesnaževanja in degradacije okolja. Mi smo torej v prvi vrsti okolje in naravovarstveniki.

Kakšne akcije, predavanja potekajo znotraj EKO ŠOU-a?
Ker smo študentje zelo raznoliki tako v svojih interesih, kot tudi po izobrazbi, želimo organizirati vsebinsko čim bolj raznolike dogodke. V letu 2009 smo že izvedli nekaj okoljskih predavanj (Vid Pečjak o trajnostni rabi energije in trajnostnem transportu, Lučka Kajfež Bogataj in Vida Ogorelec Wagner o podnebnih spremembah), namenjenih bolj vedoželjnim študentom, in ustvarjalne RE-use delavnice za ustvarjalno in praznično razpoložene študente, saj smo iz odpadne embalaže ustvarjali darilne škatlice. V novem letu bomo začeli z okoljevarstvenimi ekskurzijami in izleti, nadaljevali s postavljanjem notranjih ločevalnih otočkov po vseh članicah UL, organizirali bomo tudi nagradni natečaj in se pridružili slovenskim in evropskim okoljskim akcijam civilno-družbene iniciative – CDI. Točni termini naštetih dogodkov bodo znani še v januarju 2010.

Kdo se lahko pridruži EKO ŠOU-u?
EKO ŠOU je namenjen vsem študentom UL in je zato odprt za vse, ki si želijo sodelovati in pomagati pri organizaciji okoljskih projektov. Naše delo temelji na veselju do dela in dobrem počutju v ekipi, zato vsak pomaga glede na lastne želje, ideje in časovne zmožnosti. Za vsakogar se najde delo, pa četudi ima le malo časa in bi morda delal nekaj, kar ni neposredno povezano z okoljevarstvom (na primer pomagal pri lepljenju plakatov, izdelavi tiskovin …). Veseli bomo torej vsakega nadobudnega okoljevarstvenika, novih idej, predlogov in seveda tudi konstruktivnih kritik, ki bodo služile k temu, da bo vsak naš projekt boljši od prejšnjega.

Kje vas najdejo tisti, ki bi se vam radi pridružili?
Vsak, ki bi se nam želel pridružiti ali pa nam kar koli sporočiti, nam lahko piše na elektronski naslov eko@sou-lj.si, pokliče na telefon 051 381 819 (Špela) in spremlja aktualne objave na Facebook fun page EKO ŠOU. Želimo si vzpostaviti tudi aktivno spletno stran, ki pa naj bo presenečenje v letu 2010, ko bomo še naprej in še bolj aktivno delovali. Kar smo izvedli do sedaj, je bil šele začetek.
Mojca Buh

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je prvič izbralo mentorja leta in to je prof. dr. Janko Kos. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu in življenju.
Kako bi sami sebe predstavili?
Sem redni profesor farmacevtske biokemije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delam tudi na Institutu Jožef Stefan, kjer vodim Odsek za biotehnologijo. Na Univerzi v Ljubljani sem leta 1983 diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kot mladi raziskovalec sem se zaposlil na IJS, kjer sem tudi opravil magistrsko in doktorsko delo s področja biokemije. Leta 1995 sem odšel v Krko, d. d., kjer sem skoraj deset let vodil raziskovalno delo na Oddelku za biokemijske raziskave. Od leta 2005 sem zaposlen na Fakulteti za farmacijo kot profesor. Poleg pedagoškega se veliko ukvarjam z raziskovalnim delom, mentorstvom mladim raziskovalcem, sodelovanjem s kolegi doma in v tujini, včasih najdem čas tudi za kak moj hobi.

Na kateri svoj dosežek ste najbolj ponosni?
Poleg družine in mojih treh otrok sem najbolj ponosen na raziskovalne rezultate, predvsem članke, ki sem jih s sodelavci objavil v uglednih revijah in so vzbudili pozornost pri kolegih.

Usposabljali ste se v tujini, v Moskvi, kako bi lahko primerjali naše in tuje izobraževanje?
Bil sem na usposabljanjih v kar nekaj institucijah po svetu, tudi v Moskvi, kjer sem bil v letu 1986 kmalu po černobilski nesreči. Tistih časov se ne da primerjati z današnjimi, so pa bili pomembna izkušnja v mojem življenju. Na splošno pa mislim, da naš visokošolski sistem na dodiplomski ali pa po novem na prvi in drugi bolonjski stopnji ne zaostaja kaj dosti za uglednimi institucijami v razvitem svetu. Nekoliko drugače je z doktorskim študijem, kjer igra zelo pomembno vlogo raziskovalna oprema in usposobljenost raziskovalne skupine, kjer se opravlja doktorat. Tu se na nekaterih področjih lahko primerjamo z razvitim svetom, marsikje pa zaostajamo.

Kakšno je slovensko izobraževanje?
Z ustanovitvijo množice novih visokošolskih organizacij se je naš izobraževalni sistem začel močno razlikovati glede kvalitete študija. Sam zagovarjam kvaliteto študija pred vsem drugim, pa čeprav fakultete na ta način dobijo manj študentov in posledično manj sredstev.

So slovenski študentje pridni?
Študenti, katerim predavam, so v veliki večini zelo delavni in uspešni pri študiju. Imajo motivacijo uspeti? Motivacija je odvisna od vsakega posameznika. Mislim, da je večina študentov motivirana, da zaključi študij, saj je to pogoj za uspešno zaposlitev. Včasih pogrešam pri študentih željo, da uspejo tudi v svojem poklicu in da se prebijejo v sam vrh. Brez te želje ni vrhunskih rezultatov.

Katera so vaša področja raziskav in dela?
Pri raziskavah se že kar nekaj časa ukvarjam s preučevanjem vloge proteoliznih encimov pri procesih nastanka in napredovanja raka in pri imunskem odzivu. Področje je zelo zanimivo in aktualno, poleg rezultatov bazičnih raziskav je zelo pomembna uporabnost tega znanja za razvoj novih diagnostičnih ali terapevtskih sredstev.

Kako se počutite kot mentor, vam je to delo všeč?
Kot mentor sem se vedno dobro počutil, čeprav je to delo tudi zahtevno in odgovorno.

Se tudi sami kdaj kaj od študentov lahko naučite?
Za študente pravimo, da so kisik univerze, ker s svojimi novimi idejami in poletom omogočajo, da univerza diha. Izmenjava znanja na univerzi ni enostranska, le s strani profesorja na študente. Od študentov dostikrat izvem kaj novega na strokovnem področju, posebej seminarji so lahko zelo zanimivi. Trudim se, da vzpodbujam interaktivnost med profesorjem in študenti in med samimi študenti.

Kakšni so načrti za prihodnost, kaj želite še doseči?
Ne mislim še odnehati. Mentor mladim raziskovalcem bom tudi še v prihodnje, upam, da uspešen. Predvsem na raziskovalnem področju imam še dosti idej, ki bi jih skupaj s sodelavci rad dokazal in raziskal. Želim si tudi, da bomo v prihodnje obdržali področje raziskav, kjer smo uspešni, kar pa je predvsem odvisno od zadostnih sredstev. Upam, da nam jih bo uspelo zagotoviti.

Imate radi sneg in zimske radosti?
Na sneg pa sem prav nor že od otroških let in vedno se ga zelo razveselim. Od zimskih športov se rekreativno ukvarjam s smučanjem, pozimi in poleti tudi rad hodim v gore, le časa za to je vedno premalo. V študentskih letih sem se ukvarjal tudi z alpinizmom in prav zimske ture so mi bile najljubše.

Mojca Buh

Pripravništvo pomeni pripravo na delovno mesto. Kako se to opravlja, je bržkone odvisno od posameznega delodajalca in delovnega procesa. V grobem ločimo pripravništvo na redno (če je sklenjena pogodba o zaposlitvi) in voluntersko (brez pogodbe o zaposlitv

Kaj je pripravništvo, kdo je pripravnik, delo pripravnika, razpis …
Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja).

Pripravnik je, kdor začne v vrtcu oziroma šoli opravljati delo z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravnik opravlja pripravništvo na pripravniškem mestu v vrtcih, ki so vpisani v razvid za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v programih za predšolske otroke, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, srednjih šolah, dijaških domovih, ki so vpisani v razvid kot izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, na katero ga na podlagi razpisa pripravniških mest razporedi ministrstvo.

Na razpis se lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnega delavca v vrtcu oziroma šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi. Pripravnik je lahko tudi oseba, ki nima pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če ima ustrezno stopnjo in smer izobrazbe, vendar pa mora ta kandidat pred opravljanjem strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja pridobiti pedagoško-andragoško znanje po ustreznem javno veljavnem študijskem programu izpopolnjevanja.

Ali je pripravništvo obvezno?
V skladu z ureditvijo veljavnega ZDR opravljanje pripravništva ni obvezno, nasprotno, samo z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Iz navedenega izhaja, da morata stranki delovnega razmerja za opravljanje pripravništva skleniti pogodbo o zaposlitvi, izjema od tega je volontersko pripravništvo, ki se lahko opravlja samo, če tako določa posebni zakon.

Trajanje pripravništva
Pripravništvo v skladu z ZDR traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Skupni čas trajanja pripravništva (če pripravnik dela s krajšim časom od polnega) torej ne more preseči 18 mesecev, razen če področni zakon ne določa drugače. Trajanje pripravništva pa se lahko podaljša v primeru opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
Na področju vzgoje in izobraževanja pripravništvo traja:
– za pripravnike s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev,
– za pripravnike z višješolsko izobrazbo 8 mesecev,
– za pripravnike z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.

Ali lahko hkrati redno ali izredno študiraš in opravljaš pripravništvo? Ali se lahko opravlja obvezno pripravništvo pred diplomo?
Na področju vzgoje in izobraževanja je namen pripravništva usposobiti diplomante pedagoških študijskih programov, ki se prvič srečajo z delom v šoli za samostojno opravljanje dela. Z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

Pripravništvo – prostovoljno ali plačano?
Glede plačila pripravnikom ZDR določa v 140. členu, da ima delavec pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70 % osnovne plače za delovno mesto oz. vrsto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov (regres za letni dopust, povračilo stroškov v zvezi z delom ipd.). Plača pripravnika ne sme biti v nobenem primeru nižja od minimalne plače, določene z zakonom.

Mojca Buh