Izpit je preizkus znanja, ki je lahko v različnih oblikah – pisni, ustni, praktični. Na fakulteti se ga lahko opravi s pomočjo kolokvijev, a to že sami veste.
Verjetno vas mučijo druga vprašanja v povezavi z izpiti, na katera upam, da bomo odgovorili v nadaljevanju. Pri oblikovanju članka so nam pomagali profesorji, katerim se zahvaljujemo za sodelovanje, posebno doc. dr. Igorju Krambergerju.

Splošne informacije o izpitih in pravice, ki je dobro, da jih poznate

Vsak študent naj bi poznal vsaj osnovne pravice o izpitih. Več o njih si lahko prebereš v Zakonu o visokem šolstvu, Statutu Univerze in aktih posameznih fakultet, nekaj pa jih najdeš v nadaljevanju. Redni študentje lahko opravljate izpite v predpisanih izpitnih rokih, potem ko ste opravili vse obveznosti iz predmeta, ki jih določa študijski program. Izredni študenti imajo pravico opravljati izpite v rokih, ki so določeni v programih izrednega študija.

Izpiti se izvajajo, ko je neka snov predelana. Iz tega izhaja v največji meri, kdaj so lahko razpisani izpitni roki. Na drugi strani pa je pravilnik o preverjanju znanja, ki velja za celotno univerzo, določa niz stvari v zvezi z razpisovanjem izpitnih rokov: izpitna obdobja, število rokov v študijskem letu, razmik med dvema izpitnima rokoma, število opravljanj izpita pri posameznem predmetu.

Še bolj moramo biti pozorni na stari in novi sistem in novosti. V starih, torej predbolonjskih študijskih programih, se je večji del predmetov izvajalo dva semestra, tako je bilo smiselno, da je bila večina rokov v poletnem in jesenskem izpitnem obdobju. Z bolonjskim študijem se vsi predmeti izvajajo zgolj en semester, zato bi bilo smiselno, da se spremeni razmerje med roki po izpitnih obdobjih: za predmete, ki se jih izvaja v zimskem semestru, bi morali biti izpiti razpisani pravzaprav januarja/februarja in aprila, za predmete, ki se jih izvaja v spomladanskem semestru, pa junija/julija in avgusta/septembra – samo tako bi zagotovili primerno razporeditev obremenitev in olajšali sprotno opravljanje obvez. A to bi pomenilo hkrati spremembo minimalnega števila rokov, ki bi jih bilo treba razpisati.

Izpitni red
Končna ocena je lahko pridobljena na več različnih načinov. Vsaj v bolonjskih programih naj bi bila celo pretežno dosežena drugače kakor z izpitom po končanem izvajanju predmeta. Zato se mi zdi vprašanje preozko zastavljeno. Znanje namreč preverjam in razumevanje ali obvladovanje snovi presojam na več načinov, ki so točkovani: s pisnimi testi med semestrom; predstavitvami pri vajah, ki so kombinacija pisne priprave in ustnega nastopa, in z dodatnimi predstavitvami ali zagovori v izpitnih obdobjih, za katere si mora študent znova najprej nekaj pisno pripraviti, kar ustno predstavi.
Če je izpit pisni in ustni, se mora ustni po uspešno opravljenem pisnem delu začeti najkasneje peti delovni dan po opravljanju pisnega dela. Ustni del mora biti v roku dveh tednov po začetku ustnega dela izpitov. Če izpita ne opravite uspešno, ga lahko ponavljate, vendar največ štirikrat. Če pa ste izpit uspešno opravili, se ocena vpiše v uradno evidenco. Imate pa tudi pravico do vpogleda v pisni izdelek izpitne naloge v roku trideset dni, odkar je bila objavljena ocena. V primeru, da izpita niste opravili, ga lahko ponovno opravljate.

Izpitni roki
Ločimo redne in izredne izpitne roke. Redni so najmanj trije, v izrednih rokih pa lahko izpite opravljajo le absolventi, izredni študentje in tisti, ki nimajo statusa študenta, izjemoma po dogovoru s profesorjem tudi redni študenti, če so končali predavanja iz tega predmeta.

Prekrški študentov
Vsak študent si želi, da bi čim bolj uspešno opravil izpit in nekateri se poslužujejo oziroma pri pisnem izpitu uporabljajo nedovoljene pripomočke ali pa prepisujejo oziroma se pogovarjajo z drugimi študenti, in s tem kršijo izpitni red. V tem primeru študent ne sme nadaljevati izpita; izpita ni opravil in ga nima pravice ponavljati v naslednjem izpitnem roku. Tu naj dodamo še to, da študent, ki iz opravičenih razlogov ne pride na izpit ali pred izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem rednem roku. Študent lahko odjavi izpit najkasneje tri dni pred izpitom (oziroma odvisno od fakultete). Študent, ki pa brez opravičenega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita pravočasno ne odjavi, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.

Kako se dobro pripraviti na izpit?
Najprej zberite potrebno gradivo in ga dobro selekcionirajte. Pri učenju izberite relevantne, prvič prikazane podatke in vse, kar temelji na razmišljanju in principih. Kvaliteta zapiskov igra ključno vlogo. Odlično sredstvo za ponavljanje so izvlečki. Uspeh na ustnem izpitu je vsota različnih dejavnikov. Pomembno vlogo igra osebnost. Ekstrovertni ljudje odgovarjajo bolje kot introvertni, ki se zanimajo bolj za svoj notranji svet. Profesorja boste prepričali v svoje znanje, če boste odgovarjali gladko brez kolebanja, dajali videz kompetentnosti in prepričanosti vase.

Mnenja študentov o izpitih

Doroteja Rot, 24 let, Zdravstvena fakulteta
Zdi se mi, da je vsak kdaj poskusil blefirati. Je pa res, da je pisanje plonkov tudi koristno, ker se vmes tudi ogromno naučiš, ko jih pišeš. Plonkci so plonkci, uporabljaš jih lahko na 1000 načinov, samo če jih znaš. Če jih pa ne, se je bolje naučiti. Včasih uspe, včasih pa ne. Kadar sem jih delala, sem jih najraje sama, da veš, kje imaš kaj. Naredi univerzalne plonke, a jih nikoli ne uporabi, ker ti lahko nekdo zaradi njih škoduje – in je škoda nepopravljiva! Delajte pa jih, ker se s tem veliko naučite.

Franci Polc, 22 let, Višja strokovna šola  Kmetijstvo
Izpite sem opravljal redno in se zmeraj prijavil na prvi rok. Na izpite sem se pripravljal zmeraj zadnje dneve in je skoraj malo “kuzla u rit skakala”, ampak mi je kar uspelo. Pri uspešnosti izpitov sem bil dober, povprečna ocena je bila 8,3. Glede plonkanja pa je bilo tako, da sem velikokrat napisal plonke in se s tem precej naučil, na koncu pa jih še uporabil nisem. Če pa sem onkal, sem uporabljal klasične metode. Seveda pa moraš imeti nekaj sreče in nekaj sposobnosti, spretnosti.

Urška Petek, 26 let, Visoka šola, smer varstvo okolja in komunala
Sem izredni študent in imamo po vsakih končanih predavanjih za predmet čez teden dni izpit. To je super sistem, ker se ti ne naberejo izpiti vsi naenkrat in se je dosti lažje pripraviti. Za vsak izpit posebej nimam določenega časa učenja, pač preberem tolikokrat, da nekaj znam. Seveda, če se da, tudi kaj preplonkam, kdo pa ne. Najlažje je seveda plonkati od genija, ki sedi poleg tebe.

Ines Ule, Visoka šola za turistične študije Portorož, izredni študij, 24 let
Izpite še opravljam, ker sem še študentka. Večinoma imamo pisne izpite, razen pri treh jezikih, kjer so tudi ustni izpiti. Koliko časa se pripravljam? Odvisno od predmeta in tem, ki jih obravnavamo. Vsekakor pa jeziki zahtevajo malo več priprav in učenja kot ostali izpiti. Blefiranje in plonkanje? Hmmm, zlagala bi se, če bi rekla, da ne. Plonkce “študentje” ponavadi naredimo sami, saj se s tem še dodatno učiš.

Profesorji in predstavniki študentskih organizacij o izpitih

Igor Jesih, sekretar za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM: – »Vsak profesor izpit prilagodi učni snovi, ki jo je tekom semestra predaval in ima pravico avtonomno sestaviti izpit. Menim, da je želja vsakega profesorja, da iz študentov izlušči tisti maksimum, ki je potreben, da študent osvoji znanje, ki mu bo ostalo tudi za nadaljnje življenje. Vsako kršitev izpitnega reda ali plagiatorstvo se študenta oceni z negativno oceno in referat za študijske zadeve obvesti tudi dekana fakultete. V primeru, da je študent prvič zaloten pri goljufanju, izvajalec izpita izreče študentu opomin in prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku. Z vsakim naslednjim goljufanjem se ustrezno stopnjuje tudi sankcioniranje, tako je ob naslednjem goljufanju prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh rokih.«

Kako prilagajate izpite študentom in ali upoštevate želje študentov?

Red. prof. dr. Majda Pšunder: »Pri najavi izpitnih rokov upoštevam najprej veljavni Pravilnik, ki določa, koliko in kdaj naj bodo izpitni roki, po tem upoštevam napotke, da se izpitni roki ne morejo prekrivati. Če študenti izrazijo željo po premaknitvi izpitnega roka ali po dodatnem roku, to upoštevam, kolikor je le mogoče.«

Dr. Tatjana Petek, izredna profesorica: »V opisu predmeta je natančno določeno, iz katerih sestavin je sestavljen izpit in tako nimam veliko manevrskega prostora. Tudi izpitni roki so znani že od začetka študijskega leta, tako študenti že takoj na začetku vedo, kaj jih čaka in kakšne so njihove obveznosti. Zaradi velikega števila študijskih programov, ki jih na naši fakulteti izvajamo, praviloma ni možno prestavljanje pisnih izpitnih rokov, medtem ko se je za ustni izpit mogoče dogovoriti za termin po želji. Posebej pa se prilagodim študentom s posebnimi potrebami, npr. podaljšam čas opravljanja izpita.«

Dr. Miro Gradišar: »Študentom skušam ustreči pri določitvi časa izpita in deloma pri izbiri vrste vprašanj. Izbirna vprašanja imajo v splošnem raje, čeprav z njimi ne dosežejo boljšega izida kot z drugimi vrstami.«

Dr. Makovec Brenčič Maja, izredna profesorica: »Izpiti so sestavljeni v odvisnosti od tipa, vsebine in stopnje zahtevnosti predmeta. Če gre za izpit na dodiplomski ravni pri enem od temeljnih predmetov, potem je sestavljen drugače kot npr. na podiplomski ravni v izbirnem in mnogo bolj specializiranem predmetu. Kar se tiče evalvacije znanja študentov pri predmetih, ki jih izvajam skupaj s svojimi asistenti in predavatelji iz prakse ali drugimi, tudi tujimi predavatelji iz partnerski šol, vedno uporabljam celovit pristop – torej sestavljenko različnih metod in pristopov ocenjevanja znanja glede na vsebino in zahtevnost predmeta.«

Ali se študentje poslužujejo tudi plonkanja, blefiranja na izpitih? Kaj naredite v primeru, da zalotite študenta pri plonkanju?

Red. prof. dr. Majda Pšunder: »Ves čas našega druženja in soustvarjanja ugotavljamo, da je znanje tisto, kar nekaj velja in glede na to, da izobražujemo bodoče učitelje, moji študenti prav gotovo vedo, kaj pomeni intencionalna in funkcionalna vzgoja. Tukaj ni prostora za nečednosti, kar plonkanje gotovo je. Plonkanje me zelo prizadene, ni ga veliko, je pa. Ko študenta ujamem pri plonkanju, mu vzamem izpitni list, v katerega vstavim “dokazno gradivo” in vse predam v referat za študentske zadeve z zahtevo po sankcioniranju. Študent pa si s tem prisluži negativno oceno.«

Dr. Tatjana Petek, izredna profesorica: »Na vprašanje, ali študentje tudi »plonkajo«, bi rada odgovorila z ne, pa žal ne morem. Do neke mere lahko moji študentje »plonkajo« legalno, saj imajo (vsaj za pisni del) lahko pri sebi en A4 list, na katerega lastnoročno napišejo kar koli. Če pri popravljanju ugotovim, da so deli izdelkov preveč identični (to je najbolj očitno pri napačnih rešitvah), študente pokličem in skušam ugotoviti, kdo je avtor. Tistemu, ki je prepisoval, se izpit razveljavi. To storim tudi, če na samem izpitu opazim prepisovanje. Mislim pa, da mi pravilnik o študijski dejavnosti omogoča tudi strožje sankcije, ki pa jih doslej še nisem uporabljala. Z razsedanjem študentov čim bolj narazen in pisanjem v več skupinah skušam prepisovanje kar se da omejiti. Z blefiranjem pa tu in tam poskusi kdo na ustnem izpitu, vendar to praktično ni mogoče zaradi narave predmeta. V matematiki so izjave pravilne ali pa ne in tu se ne da kaj dosti blefirati.«

Mojca Buh

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je na spletnih straneh www.sklad-kadri.si in v Uradnem listu objavil spremembo javnega razpisa študijskih posojil, ki jih lahko kandidati po novem pridobijo ne le za študij v tujini, ampak tudi za študij v Slo
»Možnost pridobitve posojila za plačilo šolnine je prvenstveno namenjena izrednim študentom, ki plačujejo študij in v ta namen najemajo kredite pri drugih poslovnih bankah po višjih obrestnih merah in drugih stroških posojila, kot je naš kredit. Pridobitev kredita tudi v ničemer ne izničuje prizadevanj ŠOS-a o sistemskih rešitvah financiranja študija v Sloveniji. Kredit, ki ga podeljuje sklad v sodelovanju z Deželno banko Slovenije, je del prizadevanj, da pomagamo študentom, ki morajo svoj študij plačati tudi v Sloveniji. Projekt, ki smo ga začeli v letu 2004, je bil namenjen študentom, ki študirajo v tujini zaradi visokih stroškov bivanja, v zadnjem času pa se je pokazala potreba po tovrstnem financiranju tudi v Sloveniji, saj je čedalje več mladih vpisanih na izredni študij, ki je plačljiv.« Metka Novak, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

Kandidati za posojilo se lahko prijavijo na skladov razpis do 2. julija 2010 oziroma do porabe sredstev. Študijska posojila so izjemno ugodna, saj se v skladu z razpisom podeljujejo v primeru zavarovanja s kreditno sposobnimi poroki brez stroškov odobritve v višini od 4.000 do 21.000 evrov s fiksno letno obrestno mero 4,9 odstotka, po koncu študija pa imajo kreditojemalci možnost enoletnega odloga vračanja, dodajajo pri skladu. Če kandidat ne more zagotoviti kreditno sposobnih porokov, je zavarovanje možno tudi z drugimi načini zavarovanja v skladu s poslovno politiko banke.

Kako do posojila?
Za pridobitev posojila se je treba prijaviti na razpis. Vsa dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu http://www.sklad-kadri.si. Ko sklad ugotovi, da je dokumentacija popolna, jo posreduje Deželni banki Slovenije, ki v največ desetih delovnih dneh odloči o višini kredita. Ta je odvisna od višine šolnine in življenjskih stroškov. Kandidat mora priložiti še dokazila o vpisu oziroma sprejemu na izobraževalno institucijo ter potrdilo o višini letne šolnine in drugih stroških študija.

Ali lahko študent dobi posojilo za študij? Kakšna posojila za študente poznamo?
Blaž Jamšek, Študentska svetovalnica, pravno svetovanje: »Posojila za študij obstajajo. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je na primer 4. decembra 2009 na svojih spletnih straneh www.sklad-kadri.si in v Uradnem listu RS št. 98/09 objavil spremembo javnega razpisa študijskih kreditov, ki jih lahko kandidati po novem pridobijo ne le za študij v tujini, ampak tudi za študij v Republiki Sloveniji. V Študentski svetovalnici sicer že pripravljamo manjšo analizo o tem, koliko je ta kredit za študenta v resnici sploh ugoden. Prepričani smo namreč, da so štipendije in študentsko delo še vedno boljša možnost od kreditov, vendar pa pri nekaterih študentih:
• ta (dva) vir(a) ne zadošča(ta) ali
• študent ni upravičen do štipendije in nima toliko časa/možnosti delati prek študentskega servisa, da bi zadosti zaslužil.

Ker so krediti za študij zelo občutljiva tema, velja o njej zapisati tudi stališče Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Jelena Štrbac, resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani: »V ŠOU v Ljubljani opozarjamo, da kredit za študij ni rešitev, lahko je le zares skrajni izhod v sili. Prav tako smo presenečeni, ko država kot ”rešitev” navaja kredite, medtem ko je obljubila več in višje štipendije. Krediti za študente gotovo niso in ne smejo biti sistemska rešitev. V študentski organizaciji še vedno zagovarjamo idejo, da mora biti študij dostopen vsem, stroški, ki nastanejo ob študiju, pa zmerni. Za pokritje teh stroškov morajo dobiti vsi socialno najšibkejši študentje dovolj visoke štipendije, razliko pa lahko prislužijo s pomočjo študentskega dela. To sta nujna socialna korektiva, ki omogočata dostopnost študija vsem družbenim slojem. Vsakršno poseganje v te socialne korektive, ki bi posledično pomenilo poslabšanje socialnega položaja študentov, je v posmeh ”socialni državi”.«

In še to – kredit, ki ga je možno pridobiti preko sklada, je pripomoček za tiste, ki morajo študij plačevati in v ničemer ne posega v financiranje rednega študija in prizadevanj ŠOS-a in ostalih, da se sistem študija uredi na primeren način – od štipendij in ostalih pomoči. Prav tako je pomembno povedati, da kreditov ne podeljuje država, ampak banka.

Mojca Buh