BOSSABALL … ko sanje postanejo resničnost

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ste kdaj sanjali, da se lahko med igranjem odbojke odrinete tri metre visoko in zabijete žogo čez mrežo brez truda? Sanje se sedaj lahko uresničijo.

Pred kratkim sem našel nov šport, ki zadovoljuje mojo potrebo po zabavi, varnosti in timskem sodelovanju. Imenuje se bossaball. Beseda bossa se v portugalščini pogosto prevaja kot stil ali odnos. Povezujejo jo z glasbenim slogom bossa nova, ki ga je navdihnila samba. Pionirji bossa nove so bili v poznih 60-ih Antonio Carlos Jobim, Vinicius de Moraes in Joao Gilberto. Bossaball je igra, ki kombinira elemente odbojke, nogometa in gimnastike. Igra se odvija na velikem napihljivem igrišču s trampolinom na vsaki strani mreže. Cilj igre je enak kot pri klasični odbojki. Igralci imajo na voljo do 8 kontaktov, preden pošljejo žogo na nasprotnikovo polovico. Žogo lahko odbijajo z rokami (en dotik) ali z drugimi deli telesa (dovoljena sta dva zaporedna kontakta). V resnici je trik bossaballa v timingu. Visoko število dotikov je v primerjavi s klasično odbojko namenjeno pripravi kar najboljše podaje igralcu na trampolinu, ki skače in poskuša pridobiti višino za izvedbo atraktivnega napadalnega udarca. Pravzaprav je igralec na trampolinu ekipi nekakšen »joker«, saj je edini, ki lahko skoči tako visoko, da izvede učinkovit napadalni udarec. Ekipa se mora odločiti, kdaj ga uporabiti, in ga uporabiti dobro. To navidezno kljubovanje gravitaciji omogoča vrsto novih tehnik, taktike igre in doseganja točk. Medtem ko igralci in žoga letijo visoko nad igriščem, občinstvo vzklika in poplesuje po prizorišču na ritem glasbe, za katero skrbi t. i. samba sodnik. Ta je opremljen z mikrofonom, piščalko ter dj opremo in narekuje ritem igre ter doživetje dviguje na višji nivo. Dobri samba sodniki vložijo v sojenje skoraj toliko energije kot igralci sami.

Nori izumitelj

Bossaball je izumil belgijski podjetnik Filip Eyckmans, ki si je nov dom poiskal v vroči Španiji. Igro, za katero je dobil navdih na svojih popotovanjih po brazilskih plažah, je predstavil leta 2005. Sam pravi, da je bossaball njegova osebna kritika na klasično odbojko in odbojko na mivki (beach volley), saj sta slednji prehitri in še zdaleč ne tako zabavni kot njegova različica. Kot je znano, so pri klasični odbojki najboljši elementi igre rezervirani za majhen odstotek igralcev, saj lahko učinkovit napadalni udarec izvedejo samo zelo visoki odbojkaši ali igralci z odlično tehniko. Bossaball je tako bolj odprt za širšo množico, saj si lahko igralci pri doseganju visokih skokov za napadalni udarec in posledično tudi točk pomagajo kar s trampolini. Ker je igrišče sestavljeno iz kombinacije napihljivih delov in trampolinov na obeh straneh mreže, je pri bossaballu zagotovljena tudi visoka stopnja varnosti, tako da je možnost, da bi se igralci ob izvajanju atraktivnih napadov poškodovali, zelo majhna.

Igra za vse

Obstajata dve plati bossaballa. Prva, zabavna plat je pogostejša in jo doživi vsak, ki igra. Druga plat pa je tekmovalna in vsebuje ekstremne akrobatske poteze, ki se jih ne bi sramovali niti vrhunski telovadci. Pridružite se Zdravi zabavi in se prepričajte, katera plat je za vas!

Karmen Gec

Študij komuniciranja na Nizozemskem

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Nekje na polovici študija na FDV-ju sem ugotovila, da potrebujem nov izziv. Ena izmed zanimivih možnosti je bila izmenjava v okviru programa Socrates Erasmus. Izbirala sem med mnogimi evropskimi in celo še bolj oddaljenimi državami in se odločila za Nizozemsko, za program International Communication and Media, saj me je pritegnila njihova kultura, pa tudi predavanja v angleščini so prispevala svoje.

Pred odhodom me je čakalo kar nekaj papirologije in logistike. Iskanje stanovanja v Utrechtu, ki je izrazito študentsko mesto (kar 40 % prebivalcev mesta je študentov), se je izkazalo za težavno nalogo – povpraševanje je večje od števila razpoložljivih stanovanj. Lastniki stanovanj imajo zato prakso, da vse kandidate povabijo na razgovor in se nato odločijo za tistega, ki se jim zdi glede na življenjski slog najbolj ustrezen. Če stanovanje iščeš še iz Slovenije, predstavlja udeleževanje teh razgovorov dodaten problem. Po nekaj tednih se mi je končno nasmehnila sreča in že sem se soočila z naslednjim izzivom – kako v dva kovčka spakirati stvari za več mesecev. Ne vprašajte kako, ker še zdaj ne vem …

Ob prihodu v verjetno najbolj liberalno evropsko državo sem se v mestu, le 20 minut z vlakom oddaljenim od Amsterdama, počutila precej izgubljeno. Na mojo srečo skoraj vsi Nizozemci govorijo angleško, večina pa ti tudi prijazno pomaga z napotki. Po uvodnem dnevu na univerzi sem spoznala, da sem tam edina Slovenka, kar se mi je še dodatno zdelo odlično zaradi spoznavanja drugih kultur. Materni jezik je bil tako za nekaj mesecev postavljen na stranski tir, edino s Poljakom in Litvanko smo bili občasno presenečeni nad kakšnim skupnim, zelo podobnim izrazom.

Študij je izgledal malo drugače kot pri nas. Vsak semester je razdeljen na dva dela, tako da sta v polovici leta dve izpitni obdobji. Tako smo intenzivno obdelovali manj področij hkrati, zaključili z izpiti (ki jih je bilo manj na kupu), nato pa po nekaj žurih in izletih začeli z novimi predmeti. Pozitivna stran njihovega študija so tudi seminarske naloge, ki temeljijo na praktičnih primerih – problemih naročnikov, ki so na koncu kritično ovrednotili naše delo in dali predloge za izboljšave. Medtem ko obstaja v Sloveniji le za peščico študijev, povezanih s komuniciranjem, je nabor takih smeri v Utrechtu bogatejši, smeri pa so bolj specifične kot pri nas: odločiš se lahko recimo za študij digitalnega komuniciranja, organizacije dogodkov, komunikacijski menedžment itd. Velik minus pa vidim v administraciji fakultete zaradi velikega števila študentov. Na rezultate izpitov smo čakali po več tednov, pogosto pa ti rezultati sploh niso bili točni.

Od vsega sem si izmenjavo najbolj zapomnila po medkulturnem učenju oziroma po druženju s študenti iz različnih držav. Razlike smo odkrivali recimo pri poslušanju božičnih pesmi: finske so bile veliko bolj turobne od španskih, ki so jih v veliki večini peli otroci. Ko smo že pri Špancih; nekako se je potrdil tisti stereotip o njihovi »ne sekiraj se, bo že« naravi, predvsem z njihovim zamujanjem in neobremenjevanjem s študijskimi obveznostmi.

Medkulturnega učenja sem bila deležna tudi zaradi manjšin, predvsem turške in maroške, ki so v Utrechtu močno prisotne. Z njimi sem imela samo pozitivne izkušnje (kljub temu, da nizozemske statistike trdijo, da je med njimi več kriminala kot med domačini, zaradi česar je v zadnjih mesecih v nizozemskih medijih mnogo polemik.

Po nekaj preživetih mesecih v tujini lahko zatrdim, da je to izkušnja, ki bo vsakemu študentu prišla v življenju še kako prav. Naučiš se biti bolj iznajdljiv, neodvisen in predvsem – pa naj se sliši še tako obrabljeno – razširiš svoja obzorja.

Nina Babnik,
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi

8.marec, dan…

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani bo 8. marec, mednarodni dan žena, obeležila z akcijo, s katero želi opozoriti na pomen medgeneracijske solidarnosti, ki študentom (pa tudi srednje- in osnovnošolcem) tudi prek ženskih delavskih rok omogoča brezplačen študij in nekatere socialne transferje. Študentje bodo svoje sporočilo izrazili na preprost način: s stiskom roke, voščilom in poklonom tradicionalnega slovenskega cveta – nageljna. Akcija bo potekala jutri, v torek, 8. marca 2011, od 9.00 do 11.00 na Prešernoven trgu, ljubljanski tržnici ter na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani.

Predstavniki Študentske organizacije Univerze v Mariboru, bodo ob jutrišnjem mednarodnem dnevu žena – 8. marcu, v znak spoštovanja do vseh žensk, ki so si v preteklem stoletju izborile enakopravnost, na frekvenčnih točkah v centru mesta Maribor in v študentskem kapusu, nežnejšemu spolu delili rožice. Za enakopraven položaj v družbi si prizadevajo tudi sedanje generacije mariborskih študentov v upanju, da bodo nekoč njihovi nasledniki praznovali dan, ko so postavili temelje za svetlo prihodnost slovenske družbe.

Predstavniki ŠOUM bodo ženskam delili rožice v študentskem kampusu (pred Štukom) med 10. in 14. uro, med 13. in 15. uro pred Zavodom za zaposlovanje RS, med 12. in 16. uro pa na ostalih frekventnih točkah v centru mesta Maribor. Zvečer pa so vabljene na brezplačen koncert Fešta band na Štuku.

 

Kako do zdravih zob

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Včasih se premalo zavedamo, kako pomembni so naši zobje. Pomembna je seveda ustrezna ustna higiena, vendar ne smemo pozabiti tudi na obisk zobozdravnika. Sedaj ga priporočajo celo na vsake pol leta. Če boste redno hodili na zobozdravstvene preglede se boste izognili nepotrebnemu vrtanju in podobnemu. Ne pozabite ščetkati zobe vsaj dvakrat na dan po 2 minuti in vsaj enkrat dnevno uporabite zobno nitko. Redno menjajte tudi zobno ščetko,na približno 3 mesece.

Najbolj pogoste nadloge, ki se pojavijo so karies, bolezni dlesni, zobne obloge, občutljivost zob, umazanija zob in suha usta. Te nadloge lahko preprečimo z rednimi ščetkanjem zob, uporabo zobne nitke, rednimi obiski zobozdravnika in žvečenjem žvečilnih gumijev brez sladkorja.

Hard Rock in Metal – z roko v roki

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ali tudi kje videti največ predstavnikov hard rocka in metala na enem mestu.
Letos sem s pregledom koncertov in festivalov, ki jih bom oz. bi jih obiskal sicer že malo pozen. Večina datumov in ‘line-upov’ je znanih že od februarja in tudi že kar nekaj vstopnic je bilo prodanih oz. razprodanih. Glede na ponudbo (ki jo je letos res ogromno), sem si našel nekaj svojih paradnih konjev oz. festivalov, na katere bo treba pod nujno iti! Eden izmed njih je že tradicionalen Nova Rock v sosednji Avstriji.

Festival se že od leta 2005 odvija blizu mesta Nickelsdorf blizu avtrijske meje s Slovaško in Madžarsko. Če bo lažje – Nickelsdorf se nahaja približno 40 km južneje od Bratislave (za vse tiste, ki ste tam silvestrovali, da si boste lažje predstavljali).
Letos bo festival potekal med 11. in 13. junijem, cena 3 dnevne vstopnice s prostorom za kampiranje pa se giblje od 122 EUR dalje. Dodatno vam znani slovenski ponudnik vstopnic za koncerte ponuja tudi aranžma (karta, vodenje + prevoz), ki pa vas bo stal 189,99 EUR.

Ta festival, mi je letos najbolj všeč predvsem zaradi (relativne) bližine in pa seveda zaradi glasbene zasedbe, ki so jo zbrali skupaj. Seveda vsakemu svoje, ampak za moj okus so izbrali res ogromno kvalitetnih bandov, ki garantirano ne bodo razočarali.

‘Headlinerji’ so tako prvi dan zastavonoše ‘nu metala’ Linkin Park, drugi dan eden izmed največjih heavy metal bandov vseh časov Iron Maiden, tretji dan za konec pa še vedno več kot glasni System of a Down.
Dodatno jim bodo ‘pomagali’ še irsko-ameriški kelti Flogging Molly, kot najvidnejši predstavniki podzvrsti keltskega rocka; danski metalci Volbeat, britanski klasični predstavniki heavy metala in hard rocka Motörhead, še eni ‘nu matalci’ Korn in seveda še mnogi drugi.

Med najbolj vidnimi in (vsaj meni znanih) ne smemo pozabiti na 30 seconds to Mars, Wolfmother, In Flames, Alter Bridge, Guano Apes (še pomnite Lords of the boards?), Pain, The Sounds, Duff McKagan’s Loaded (bivši GNR),…

Festival tako vsako leto pripelje v Avstrijo okoli 100.000 poslušalcev, s povprečjem 30.000 – 35.000 ljudi na dan. Absoluten rekord pa je padel v 2006, ko je festival obiskalo v 3 dneh več kot 150.000 ljudi (glede na line up, bi rekel, da so bili med glavnimi ‘krivci’ Guns n’ Rises).

Vsako leto festival obiščemo tudi slovenci, tako da upam da bomo tudi letos predstavljali naše barve in glasno kričali na največje hard rock in metal hite. Se vidimo v Avstriji.

Kje in kako iskati zaposlitev

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Končujete študij in razmišljate o prvi zaposlitvi? Kljub temu, da imate za sabo že veliko študentskih del je čas, da najdete prvo pravo zaposlitev. Da vam to uspe, se je treba že v štartu dobro pripraviti in narediti kar se da dober vtis. Pomembno je namreč, da imamo dobro pripravljen življenjepis in da se na razgovor pripravimo ter prepričamo mogoče delodajalce.

Ko začnete iskati zaposlitev se pojavi kopica delovnih mest. Nekatera delovna mesta zahtevajo točno določeno izobrazbo, med tek ko so za nekatera delovna mesta primerne različne izobrazbe. Sami morate vdeti kaj vas zanima in kaj si želite delati. Če že imate izkušnje lahko kmalu ugotovite kakšno delo je primerno za vas.

Ko začnete iskati zaposlitev dnevno spremljajte portale na katerih objavljajo prosta delovna mesta. Če iščete službo v javnem sektorju spremljajte spletno stran Ministrstva za javno upravo ( http://www.mju.gov.si/si/delovna razmerja in stipendiranje/objave prostih delovnih mest/). Nekateri delodajlaci ponujajo možnost, da se prijavite v bazo iskalcev zaposlitev. S tem omogočite, da delodajalci poiščejo vas. Če si želite delati v določenem podjetju je najbolje, da spremljate njihove spletne strani in izpolnite njihove zaposlitvene obrazce. Obstajajo pa tudi kadrovske agencije, ki iščejo kadre (www.profil.si, www.hill-int.si).

Portali, ki vam bodo v pomoč pri iskanju so ( www.mojedelo.com, www.zaposlitev.net, www.ess.gov.si, www.mojasluzba.si). Če pa si želite delati v tujini spremljajte tudi tuje portale (www.careerbuilder.com, www.monster.com, www.stepstone.com, www.totaljobs.com).

Predvsem skrbite za dobre medsebojne odnose, zveze in poznanstva nikoli namreč ne vestekdaj boste ta poznanstva potrebovali. V poslovnem svetu ima namreč mreženje velik pomen. Udeležujte se raznih zaposlitvenih sejmov in imejte vedno pripravljen življenjepis, saj nikoli ne veste na kakšnega delodajalca naletite na sejmu. Redno tudi spremljajte objave v medijih, raznih časopisih, kjer objavljajo prosta delovna mesta. Po informacije se lahko tudi odpravite na Center za informiranje in poklicno svetovanje. Predsvem je najbolj pomembno, da se o delodajalcu, ki vas zanima dobro informirate saj boste tako delovali resno in tudi oni vas bodo vzeli kot resnega kandidata.

Podjetja pa se danes vedno bolj poslužujejo e-kadrovanja, saj vedno bolj pogosto objavljajo zaposlitvene oglase na zaposlitvenih portalih. Bodite pazljivi, da bosta vaša prošnja in življenjepis brez slovničnih napak in da ga boste poslali na pravo mesto, da ne boste na koncu na slabšem vi. S spletnim življenjepisom in z e-obveščevalcem o izbranih in želenih delih si lahko bistveno povečate možnosti, da vas delodajalci odkrijejo.

Intervju – as. dr. Vasilka Sancin, mentorica ekipe Pravne fakultete

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

As. dr. Vasilka Sancin je bila mentorica ekipe Pravne fakultete, ki je dosegla vrhunski dosežek na tekmovanju iz mednarodnega prava.
1. Uspeh vaših tekmovalcev na ‘moot courtu’ glede na informacije v medijih deluje kot izjemen, zgodovinski. Kako ga kot mentorica ocenjujete sami?

Dejansko gre za najboljši dosežek Pravne fakultete na tem tekmovanju v zgodovini. Še več – na tem tekmovanju še nikoli nobena skupina iz tega dela Evrope ni dosegla tako dobre uvrstitve; doseči tretje mesto na svetu na največjem in najprestižnejšem tekmovanju z najdaljšo tradicijo, ki se ga letno udeležuje okoli 600 ekip z vsega sveta, nedvomno pomeni res odličen dosežek tudi v svetovnem merilu.
Gre torej za enkraten rezultat, ki je posledica trdega dela, za eno izmed tekmovalk celo večletnega, saj se je tega tekmovanja udeležila drugič. Rezultat je doživel veliko odmevnost tako v Sloveniji kot tudi v tujini; čestitke so prihajale že na tekmovanju pa tudi po njem. Zadnjič sem izvedela, da je mojega kolega na nekem srečanju nagovoril dekan pravne fakultete iz Washingtona in ga takoj vprašal, če se zaveda, kakšen uspeh je dosegla naša fakulteta.

2. Kaj lahko pomeni udeležba in uspeh na takšnem tekmovanju za samega študenta v okviru strokovnih kompetenc in nadaljnje poklicne kariere?

Udeležba implicira dolge priprave; ekipa se namreč zbere že pred poletjem in pripravlja pisne memorandume, ki se oddajo januarja, potem pa potekajo še priprave na ustni del tekmovanja, ki poteka konec marca. Priprave potekajo celodnevno in tudi ponoči. Te priprave marsikomu omogočijo, da pravo prvič uporabi v praksi. Po zaključku tekmovanja je študent sposoben reševati zelo zahtevna, kompleksna vprašanja – ta so namreč vedno predmet tega tekmovanja, namišljenega spora med dvema državama; gre namreč za najbolj aktualne in zahtevne teme, ki v mednarodnem pravu še niso dokončno razrešene. Študenti postanejo sposobni kvalificirano reševati pravne probleme in jih celovito analizirati in rešiti, to pa jim omogoča, da si kasneje zaupajo, da so sposobni reševati primere, ki so pred njimi. Spoznajo, katere stvari so pomembne, kako argumentirati, kateri so najmočnejši in kateri alternativni argumenti. Naučijo pa se tudi ustnega nastopanja na način, da v čim bolj jedrnatem, prepričljivem nastopu (čas je namreč odmerjen) na najbolj učinkovit način prepričajo sodnike, da je njihova pravna argumentacija kvalitetna in da si zaslužijo zmago; tako je kasneje tudi v realnem življenju pravnega strokovnjaka.
Na samem tekmovanju so študente opazile tudi prisotne odvetniške pisarne, zlasti glavni sponzor, to je odvetniška pisarna White & Case, in jih vprašale, če bi bili zainteresirani za delo pri njih. Tudi v Sloveniji me je klicalo nekaj predstavnikov odvetniških pisarn, ki so povabili študente tekmovalce na razgovor, kasneje so se nekateri pri njih tudi zaposlili.

3. Kolikšne priprave terja udeležba na tovrstnem tekmovanju? Kaj mora upoštevati študent, preden se odloči za udeležbo na tovrstnem tekmovanju?

Predvsem mora študenta zelo zanimati mednarodno pravo, saj bo nadaljnjih nekaj mesecev živel s tem, pripravljen mora biti tudi na skupinsko delo, ki je izjemno pomembno, z individualističnim pristopom se namreč tu ne uspe. Ekipa se mora med sabo tudi zelo dobro spoznati; tako vejo, kje je kdo močan, da se potem na ta način razporedijo vloge. Seveda je potrebnega tudi veliko trdega dela; v tem letu je potrebno dati ostale aktivnosti na stran, saj študent resnično živi s tem primerom cele dneve, noči in vikende. Na koncu pa ponavadi študentje rečejo, da je bila to njihova najboljša izkušnja v času študija. Taka izkušnja jim namreč da ogromno znanja; redkokdaj se namreč kdo tako zelo poglobi v kak primer, celo profesorji ne, na način, da bi poznal vso prakso, vse konkretne primere. Poleg znanja pridobijo tudi veliko mednarodnih kontaktov – pogovarjajo se o možnosti podiplomskega študija, kasnejših zaposlitev, praks. Gre torej za celovito izkušnjo.

4. Verjetno mentorstvo tekmovalcem na tekmovanju tako visoke ravni tudi za vas pomeni precej dodatnega dela. Kaj vam uspeh osebno pomeni kot mentorici?

Prinaša mi zadovoljstvo, da se študentje z navdušenjem ukvarjajo z mednarodnim pravom in da jim to da dobro popotnico za kasnejšo prakso. Seveda je lepo doseči dober rezultat, vendar je za študenta in tudi zame pomembno že samo sodelovanje, pridobitev tovrstne izkušnje. Zato se vsa ta leta ukvarjam s temi ekipami.
Gre za željo po vzgajanju novih rodov mednarodnih pravnikov v Sloveniji. Marsikateri tekmovalec se kasneje namreč tudi zaposli na področju, kjer se še naprej ukvarja z mednarodnim pravom.

Blaž Božnar

There’s no place like London

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

‘There’s no place like London’ prepeva Johnny Depp v filmu Sweeney Todd, ko pripluje z ladjo pod Tower bridge. Prav ta stavek sem si v mislih prepevala, ko sem prečkala ta znameniti most, le da je bila moja pesem za razliko od njegove polna veselja.

Konec februarja se je sprva zdel nepravi čas za mojo fotografsko potovanje v deževni London, izkazalo pa se je, da je tam trenutno celo lepše vreme kot pri nas. Tu in tam so moj objektiv res poškropile dežne kapljice in mi otežile delo, a tudi sonce je posijalo, kar mi je prav prijalo po celem mesecu učenja za izpite v deževni, snežni Ljubljani.

Ustrezno vodstvo…
Na srečo mesta nisem raziskovala sama, saj sem imela ob sebi najboljšega vodiča, slovenskega študenta, ki študira v Londonu. Kljub zimskemu času je London poln ljudi, poleg tega je pa tako ogromen, da bi se sama verjetno že prvi dan izgubila.
V dvanajstih dneh sem videla veliko stvari, en teden bi bil zagotovo premalo. Pa še v teh dvanajstih dneh sem v primerjavi z vsem, kar ponuja to čudovito mesto, videla razmeroma malo. Naokrog sem se prevažala s podzemno železnico in tudi z rdečimi ‘double deckerji’, seveda v zgornjem nadstropju.
Sprva se mi je zdela celotna mreža podzemne železnice zelo komplicirana, a sem se po nekaj dneh že navadila na sistem. Všeč mi je, ker imajo vse jasno napisano, označeno, zemljevidi so povsod in že na samem vlaku je za vsako postajo posebno opozorilo. Tako lahko v Sloveniji prej zgrešiš vlak ali avtobus kot v Londonu!

Starbucks rules
S prijateljem sva si privoščila dolge sprehode po mestu. Letni čas še ni bil najbolj primeren za sprehode, saj je bilo kljub občasnemu soncu dokaj hladno. Zato sva se vmes vedno ustavila na kavi v Starbucksu. Mislim, da mi ni treba posebej razlagati o tem, kako noro dobra kava se dobi tam. In najboljše je to, da to super kavo lahko dobiš na vsaki tretji ulici. London je poln Starbucksov in podobnih kavarn. No, Starbucksova prednost je v tem, da lahko v kavo po želji dodaš čokolado, cimet, vanilijo in si pričaraš prav poseben okus.
Med ure dolgimi sprehodi sem obšla parlament in mogočni Big Ben, občudovala ogromni London Eye, se ustavila na prisrčnem Piccadillyu, prehodila Oxford street, v kitajski četrti sem jedla najboljšo sojino piščančjo juho, ki po vrhu vsega sploh ni bila draga.

Subkultura
Posebej všeč mi je bil Camden town, ki je zanimiv zato, ker se tam stikajo vse možne subkulture, kot si jih je možno zamisliti. Je prava mavrica stilov in najrazličnejših trgovin in, če bi bila tipična zapravljivka, bi lahko tam zapravila ves denar, ki sem ga imela s sabo. A zgodilo se mi je prav nasprotno. Ko sem prišla domov in prijateljem izročila spominke, sem ugotovila, da si nisem privoščila niti enega spominčka. Morda zato, ker mi je bil London tako všeč, da sem prepričana, da se tja še vrnem.

V muzeje
Ob slabšem vremenu se je najbolje skriti v muzeje. Sama sem jih v vsem času videla okrog štiri ali pet. ‘Tehnični in naravni’ muzej sta praktično skupaj, tako da sem si en dan vzela posebej zanju. Natural history museum me je še posebej navdušil z okostji dinozavrov in prav realnim modelom tiranozavra, ki se je celo gibal in oglašal in nasploh izgledal kot živ.
Še bolj kot ta dva me je navdušil British museum z ogromno zbirko spomenikov in predmetov starih Egipčanov, Kitajcev, Grkov, Mezopotamcev in nasploh kateregakoli naroda, ki si si ga mogel zamisliti. Dediščina sveta na enem mestu!
Tate modern art gallery je pa najbolj ‘odštekana’ galerija, kar sem jih videla. V pritličju je bila nekoč glavni razstavni eksponat razpoka, ki se je vila po celi dolžini hodnika. Zdaj so jo na žalost že prekrili, kar pa ne pomeni, da ni več možno naleteti na kakšno drugo banalnost. Recimo sončnična semena, ki so bila nametana na površini okrog deset kvadratnih metrov. Takšna umetnost ni po mojem okusu, ima pa ta galerija na vrhu prijetno kavarno s pogledom na celotno obrežje reke.

Zadnja stvar, ki jo osebno priporočam v ogled, je Windsor castle
Nahaja se izven mesta, do tja se da priti z vlakom. In zagotovo se splača en dan narediti izlet tja. Grad je prav pravljičen že od zunaj, notri pa je izjemno čudovit. V bistvu je bil ogled notranjosti gradu edina stvar v vseh dneh, za katero sem plačala vstopnino. Pričakovala sem, da bom za oglede dala celo premoženje, pa sploh ni tako. Veliko se da videti zastonj! Ampak za ogled notranjosti gradu se splača plačati teh 20 funtov. Na žalost je notri prepovedano fotografiranje, torej vam ne morem postreči z nobeno fotografijo. Lahko vas pa ravno s tem motiviram, da si ga greste ogledat sami. Meni se zdi čaroben in vreden ogleda in, če se kdaj odpravite v London, naj bo to ena izmed prvih lokacij na vašem seznamu!

Ah, saj res, še en nasvet: pazite se mamic z vozički, so bolj nevarne kot avti. Cesto lahko mirne duše prečkaš pri rdeči, a bog ne daj, da prekrižaš pot mamicam z vozički. In če se to že zgodi, tudi če v gneči naključno trčite v neznanca, recite ‘sorry’; tudi če niste krivi, tudi če opravičilo sploh ni potrebno. Je ena izmed avtomatičnih reakcij Angležev. ‘Keep in mind: Just to be polite!’ To je velika ‘angleška vrednota’.

Maja Orešnik

Dieta: da ali ne?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Po dolgih zimskih dneh se nam je nabral kakšen kilogram preveč. Če na spletu v iskalnik vtipkaš dieta, ti izpiše tisoče strani. Ločevalna, jabolčna, celo vinska, pa z eksotičnim sadjem, diet je skoraj res več vrst kot ljudi s prekomerno težo. Kako se torej lotiti izgube kilogramov?

Za vse je kriva glukoza
Glavna napaka, ki jo delamo, je, da se hujšanja lotimo na nepravilen način. Glavni razlog za probleme s težo in nastanek telesnih maščob je glukoza v krvi. Ta je gorivo, ki ga telo uporablja za delovanje. Nahaja se v krvnem obtoku, kot vir energije pa jo uporabljajo številni telesni organi. Pri povprečnem človeku je v krvnem obtoku shranjene 1 g glukoze na liter krvi. Organizem ta nivo ohranja z zunanjim vnosom živil, telo ga lahko proizvede iz maščobnih zalog v telesu ali pa iz glikogena, ki ga črpa iz jeter in mišic, v skrajnem primeru tudi iz telesnih beljakovin (beljakovine v mišicah).
Ogljikovi hidrati se med prebavo spremenijo v glukozo, kri jo po telesu prenaša do organov. Višek glukoze se spremeni v glikogen in shrani v jetrih in mišicah. Vrednost glukoze v krvi se torej zviša.
Živila z nizkim glikemičnim indeksom povzročijo majhen dvig glukoze, tista z višjim pa večjega. S prehrano, ki vsebuje visok glikemični indeks, pride do močne obremenitve trebušne slinavke in izločanja večjih količin inzulina, ki je krivec za odvečne kilograme. Dokler je v krvi prisoten inzulin, je blokiran encim za razgradnjo maščob. Inzulin maščobo najraje skladišči na boke, trebuh in stegna. Ko pojemo živilo z nizkim glikemičnim indeksom, se v kri sprosti majhna količina inzulina, hitro se aktivirajo encimi za razgradnjo maščob.

Kaj in zakaj jem?
Pri dietah se vse vrti okoli številk. Štejemo kilograme, ki nočejo iti dol, štejemo kalorije itd. Na koncu obupamo, posežemo po hrani in začarani krog se vrti.
Prekomerna telesna teža je velikokrat rezultat drugih težav in ne njihov vzrok. Dieta v tem primeru pomaga, vendar so to večinoma le začasne spremembe. Ko enkrat dosežemo želeno težo, tehnike, s katerimi smo jo dosegli, ne potrebujemo več in navade se začnejo počasi vračati na stare tire. Enako se zgodi z težo. In seveda so vsi problemi, za katere ste upali, da jih bo izguba telesne teže rešila, še vedno prisotni.
Zato se je treba po mnenju strokovnjakov vprašati, kako in zakaj jemo. Velikokrat izkoriščamo hrano za obvladovanje čustev, da se zamotimo pred neprijetnimi mislimi. Hkrati pa moramo ohraniti nadzor nad tem, koliko in kaj pojemo.
Namesto diete tako strokovnjaki priporočajo spremembo življenjskega sloga.

Ksenija Gider

Ponosen sem na to, da sem Egipčan!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Pred dobrim mesecem dni je v Egiptu izbruhnila prava »mala vojna«. Ljudje, predvsem študentje in komaj izšolana mladina brez zaposlitve, so stopili na ulice v upanju, da si bodo z demonstracijami izborili boljšo in lepšo prihodnost. Njihov cilj je bil predvsem doseči spremembe v vladi ter omogočiti lepše življenje brez revščine in brezposelnosti. Večina je bila enotnega mnenja: »Naš sistem je popolnoma zgrešen.«


In kaj nam je povedal 25-letni Egipčan Mahmoud Khalefa, ekonomist in trgovec z dvema svojima trgovinama v Sharm el Sheiku? Kako je on doživljal Egipt v času demonstracij?

1. Kdaj so se začeli protesti v Egiptu in kdo je sploh začel z njimi?
Proteste, ki so se začeli 25. 1. 2011, so organizirali mladi, študentje, izobražena mladina z diplomami v rokah, ki ni uspela dobiti zaposlitve ter je zato ves čas živela v revščini in pomanjkanju. Ljudem je preprosto prekipelo zaradi nevzdržnega stanja v državi. Odločili so se, da si na svoj način izborijo pravice, tako da so se organizirali preko sms sporočil, Facebooka, Twitterja in drugih internetnih strani ter množično začeli s protesti proti vladi z željo po spremembah. Tudi sam sem vedel, da se ljudje pripravljajo na demonstracije, o tem sem bil obveščen preko Facebooka ter sms sporočil.

2. Za kaj so se protestniki borili? Ste se strinjali z njihovimi zahtevami? Kakšne so bile vaše želje?
Vsi ljudje so šli na ulice z enim samim razlogom – z željo po boljšem življenju. Tudi sam sem se strinjal s protestniki, vsi smo si želeli biti predvsem svobodni in se v lastni državi počutiti varne. V preteklosti so nam zagotavljali stabilno državo, v kateri pa ni bilo svobode. Nismo se smeli svobodno izražati, brez da bi nas zato kdo preganjal ali nam grozil z zaporom. Bili smo omejeni v mnogo stvareh.

3. Protesti so trajali 3 tedne. Kako je izgledal Egipt v tem času? Kako je bilo v Kairu?
Če sem popolnoma odkrit, na lasni koži nisem okusil demonstracij in Egipta v tem času. Kot sem že omenil, imam v Sharm el Sheiku 2 trgovini in sem ves ta čas ostal tam, da ne bi ogrozil svojega posla. Seveda tiste dni iz varnostnih razlogov niti ni bilo pametno potovati v Kairo. Kljub temu pa nas je bilo vseeno strah, saj nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Iz zaporov je pobegnilo več tisoč zapornikov, zločincev vseh vrst. Te dni ni bilo pomembno, kakšne vere smo – ali smo muslimani ali kopti -, v vsem tem smo bili skupaj in skupaj smo se borili za svoja življenja, življenja domačih in sosedov. Vsekakor pa je bil občutek v tem času kljub protestom boljši kot v času Mubarakovega vladanja.

4. Ali je bilo proteste občutiti tudi v Sharm el Sheiku, kjer ste zaposleni?
V Sharm el Sheiku smo proteste občutili le zaradi pomanjkanja turistov. V mestu je bilo res nekoliko več policije, sicer pa je življenje tam potekalo popolnoma običajno. Sedaj je bolje, ljudje prihajajo, predvsem Rusi in Angleži znova in znova prihajajo. Predvsem pa želim poudariti, da je nekaj Egipt, nekaj povsem dugega pa je Sinaj. Nas tukaj demonstracije sploh niso dosegle. Sharm je varen in mislim oz. vem, da bo tako tudi ostalo. Sam se tu počutim varnega, vedno sem se in tudi sedaj nisem spremenil svojega mnenja.

5. Po treh tednih protestov je predsednik Hosni Mubarak odstopil. So bile zahteve protestnikov uslišane? So bile vaše osebne želje uslišane?
Nekatere stvari so se uredile, toda ni zadosti le Mubarakov odstop, želimo več, želimo si spremembe in menim, da bodo prišle v pravem času. Seveda izboljšanja ne moremo pričakovati v nekaj dneh, 30 let napačnega vladanja in režima zahteva svoj čas. Pa vendar verjamem v boljšo prihodnost, sedaj imamo dostojanstvo, uspelo nam je nekaj neverjetnega in danes sem ponosen na to, da sem Egipčan.

6. Kaj pričakujete v naslednjih dneh in tednih? So od 11. 2., ko je predsednik odstopil, že vidne kakšne spremembe?
Pričakujemo spremembe na vseh področjih. Menim, da bomo vsi skrbeli za to, da bo naša država čim bolj čista in varna. Egipčani se v tem času počutimo, kot bi se na znova rodili. Ljudje po svetu nas bodo sedaj spoštovali in bodo vedeli, da smo Egipčani in naša vojska eno. Še vedno smo dovolj močni, da v državi vzpostavimo dober režim, ki bo v prid ljudstvu.

7. Se po končani revoluciji sedaj počutite svobodne? Varne? Verjamete obljubam vlade? Mislite, da bodo septembrske volitve prinesle spremembe?
Seveda se počutimo veliko svobodnejše, to, kar čutimo danes, je nepopisno. Ampak ne le zato, ker je konec revolucije, temveč predvsem zato, ker smo dobili, kar smo iskali. Ljudje smo spremenili Egipt in za to se bomo še naprej trudili. Želimo, da postane naša država ena boljših na svetu v vseh stvareh – gospodarstvu, politiki, šolstvu, v vsem. Imamo moč, da to uresničimo, in danes verjamemo obljubam vlade. Videli so, kaj zmoremo, zato nam ne morejo več lagati. Septembrske volitve bodo prinesle spremembe, toda verjamem, da le pozitivne.

Mesec dni po demonstracijah je Egipt zopet varna turistična destinacija. Ljudje že prihajajo, prav vsi pa se moramo zavedati, da Egipt potrebuje turiste. Prav turizem bo ljudem in državi po teh težkih dneh pomagal, da se lažje »postavijo na noge«.

Tjaša Kržišnik

1...1.9401.9411.942...2.186Stran 1.941 od 2.186