Posušena zelišča se že stoletja oziroma tisočletja sušijo in prelivajo z vročo vodo kot zeliščni poparek oziroma čaj. Izvor zeliščnih čajev je časovno težko določljiv in zanj ni pisnih dokazov.

Fosilni ostanki šipka, najdeni v najdiščih iz obdobja mlajše kamene dobe – neolitika (4000 let pr. n. št.), nam dokazujejo, da je bil šipek zanimiv za človeka že v pradavnini. Najstarejši zapisi o zdravilnih zeliščnih napitkih prihajajo s Kitajske, starega Egipta, stare Grčije in iz časa rimskega imperija. Obenem z uradno medicinsko znanostjo je vseskozi obstajalo ljudsko zdravilstvo, ki je skozi generacije ohranjalo bogate izkušnje o uporabi zdravilnih rastlin.
Zeliščni čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja, okusa in barve, ki blagodejno delujejo na naš organizem. Hkrati so vir vitaminov in zdravilnih naravnih učinkovin, ki jih organizem sprejema v neškodljivih količinah.

Zeliščni čaji:
Osnova za zeliščne čaje so zdravilne rastline. Čaj lahko pripravljamo iz ene same rastline ali iz mešanice več zdravilnih rastlin. Pivci čaja na sončni strani Alp smo v primerjavi s sosedi veliko bolj naklonjeni zeliščnim kot pravim čajem. Po podatkih Slovenci popijemo največ planinskega, kamiličnega in šipkovega čaja.

Za kaj so dobri nekateri od njih?
-Poprova meta deluje proti slabosti,
-velikocvetni lučnik (papeževa sveča) pospeši izkašljevanje,
-kamilica lajša želodčne krče in pomirja razdražene živce,
-kordabenedikta deluje poživljajoče,
-baldrijan sprošča,
-šentjanževka izboljšuje razpoloženje in deluje proti depresiji,
-rožmarin se bori proti nizkemu krvnemu tlaku,
-bela omela znižuje visok krvni tlak.

Sadni čaji:
Sadni čaji so trendovska pijača 90-ih let, ki se je razvila iz zeliščnih čajev. Šipku in hibiskusu so dodali suho sadje, predvsem suha jabolka in ostale plodove – bezgove jagode, borovnice, limonine ali pomarančne lupinice. Zaradi zelo podobne osnovne sestave sadnih čajev dodajajo za raznolikost okusov in bogat, intenziven vonj sadne arome. Okusi jagode, divje češnje, borovnice in marelice najbolj privabljajo mlade med 15. in 30. letom. Sadni čaji so namenjeni za pitje ob vsaki priložnosti, za užitek, osvežitev in odžejanje. Pijemo jih lahko kadarkoli – pozimi ali poleti, tople ali ledeno hladne. Glede na nekatere raziskave sadni čaji odžejajo veliko bolj učinkovito, predvsem pa za dalj časa kot npr. gazirane pijače.

Pravi čaji:
Ko pravi čaj prelijemo z vrelo vodo, se sproščajo fenolne snovi, ki dajejo čaju vonj in okus, ter kofein, ki deluje kot poživilo. Med fenolnimi snovmi so najpomembnejše taninske snovi, ki delujejo pomirjevalno na prebavni trakt in katehini ter flavoni in flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti, ki kot taki organizmu pomagajo v boju proti raku in pri dietah ljudi, ki imajo upočasnjen metabolizem. Vsakodnevno pitje zelenega čaja je izjemno koristno. V toplejših dneh ga lahko pijete ohlajenega z limono. Pomaga pri izgubljanju kilogramov, ščiti organizem pred rakavimi obolenji, zmanjša nevarnost možganskih obolenj, ohranja zdrave zobne dlesni, zmanšuje utrujenost ter povečuje telesno zmogljivost. V zadnjem času ponovno poudarjajo koristnost pitja pravega zelenega čaja zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, katerim pripisujejo veliko vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj in pri upočasnjevanju procesa staranja. V novejših medicinskih člankih je pogosto omenjen vzpodbujajoč učinek na imunski sistem in antiradiacijski učinek zelenega čaja – uživanje čaja zmanjšuje škodljive posledice izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju.

Zato si le privoščite skodelico čaja, primeren je prav za vsak čas. Popijte ga pred učenjem, da se boste lažje zbrali in skoncentrirali, popijte ga zjutraj za poživitev, popijte ga zvečer za sprostitev …

Darin Geržina

Tako kot mi, tudi naši možgani (kot del nas) za svoje dobro in pravilno delovanje potrebujejo čim boljše gorivo, prehrano. Katera pa je ta prehrana, ki je najboljša za možgane? Vprašanje je vmesno predvsem zato, ker lahko z boljšo prehrano povečamo efektivnost in uspešnost svojega študija.

Primarni odgovor ne prinaša velikih presenečenj – čudežna hrana oz. dieta za možgane ne obstaja. Vendar pa lahko svojim ‘sivim celicam’ s pravilno prehrano pri njihovem dobrem delovanju vseeno precej pomagamo. V nadaljevanju bo naštetih deset ‘top’ živil po neki razvrstitvi, glede na koristnost za naše možgane.

Na vrhu najboljših hranil za možgane je treba postaviti vodo. Vodo, ja – čisto navaden H2O. Dnevno je priporočljivo piti vsaj 2 litra vode, najbolje brez vseh dodatkov. Seveda pa ne smemo ‘požlempati’ vse te količine naenkrat, ampak jo je najbolje piti med študijem v razmakih po občutku, in sicer po 2dcl naenkrat, saj jo le tako naše telo lahko sploh izkoristi. Voda je res elementarna našemu telesu, saj predstavlja kar njegovih 65%, že majhno pomanjkanje pa mu resno škodi – krči, omedlevica ipd.. Če vemo te podatke, se nam njeno prvo mesto morda zdi kaj bolj zasluženo.

Drugo uvrščeni so polnozrnati izdelki, torej izdelki iz neoluščenih žit (najboljša izmed njih pa oves in pira). V njih je moč najti zelo dobro mešanico ogljikovih hidratov (za energijo), beljakovin (za gradnjo in obnovo tkiva), maščobnih kislin (predvsem za zaščito), vitaminov in mineralnih snovi (kot podpornike najrazličnejšim kemijskim procesom v telesu). Ti izdelki so polnozrnati kruh (tudi toast!), polnozrnate testenine, ki so presenetljivo dobre, polnozrnati riž in tako dalje.

Tretja je soja in njeni proizvodi. Soja je bogata z beljakovinami, z zdravju prijaznimi maščobnimi kislinami in pa lecitinom (vitaminu podobna snov), ki je zelo pomemben za izmenjavo snovi v možganih.

Četrto je sadje. Sadje naj bo čim bolj naravno in dobro oprano. Tako postane za naše telo naravnost vrhunski vir vitaminov in vlaknin. Različne vrste sadja imajo zelo različno prehransko sestavo in vsebnosti koristnih snovi. Prav zato je zelo pomembno, da uživamo čim več različnih vrst sadja in to vsak dan. Znan je pregovor ‘Eno jabolko na dan spravi zdravnika stran!’. Upoštevajte ga!

Peta je zelenjava, ki je s skupaj s sadjem izjemno pomemben vir mineralnih snovi. Tudi za zelenjavo velja podobno kot za sadje – različne vrste zelenjave prinašajo našemu telesu različne koristi, zato je tudi tu pomembna čim večja pestrost.

Šesti so oreščki, npr. v obliki t.i. ‘študentskega futra’. Polni so mineralnih snovi, beljakovin in koristnih maščob.

Sedme so ribe. Denimo slanik, skuša, losos in tuna so naravnost izjemen vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za naše telo izjemnega pomena. Sicer so ribe bolj ali manj mastne, tako da so primerna in zdrava hrana za vsako obliko diete in za na vsak študentski krožnik!

Osmi so mlečni izdelki, najbolje vsaj polposneti, saj mlečne maščobe na telo nimajo ravno blagodejnega učinka. Vendar pa – kljub morda ne največji estetski privlačnosti najboljše mleko prihaja direktno izpod Liske, torej krav. Kasnejši procesi uničijo dobršno mero telesu koristnih snovi.

Deveto naj bo pusto meso, pomemben vir železa in beljakovin, deseto pa rastlinsko olje.

Osebno bi priporočil še pivski kvas. Sicer ne ravno prijetnega okusa (ki pa se ga sčasoma navadiš) ponuja neverjetno kombinacijo hranil. 100g pivskega kvasa vsebuje 45g beljakovin, 30g ogljikovih hidratov in 3,5g maščob. Poleg tega vsebuje še precejšnje količine natrija, vitaminov B1, B2 in B6, pa niacin, pantotensko kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Vredno malce nakremženih ust!

Članek je delno povzet po vsebinah, dostopnih na www.fit-on.net

Blaž Božnar