ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Pot od plodu kavovca do skodelice kave je dolga in zapletena. V Evropi je kavo prvi opisal leta 1583 nemški zdravnik Rauwolf po vrnitvi s potovanja po Bližnjem Vzhodu. Prinesli pa so jo beneški trgovci v 17. stoletju. Prve kavarne so bile odprte okoli leta 1654 na ozemlju današnje Italije.

Postopek pridelave kavovca
Kavovec je zimzelen grm, ki zraste do 15 metrov visoko in doseže starost do 50 let. Plodovi dozorijo v približno sedmih mesecih. Ker ne zorijo vsi istočasno, jih je treba obirati ročno. Plodovom najprej odstranijo mesnat ovoj. Način odstranitve vpliva na kakovost kavnih zrn. Mokri način je zahtevnejši in dražji, vendar daje kakovostnejša zrna. Suhi način je cenejši, zrna pa nižje kakovosti. Pri slednjem zrele plodove dva do tri tedne sušijo na soncu in strojno oluščijo. Pri mokrem načinu plodove v koritih z vodo strojno zmečkajo med dvema valjema. Nato semena operejo, posušijo in sortirajo. Fermentacija vpliva na aromo. Dežele pridelovalke izvažajo surova kavna zrna, pražijo pa jih pražarne v državah uvoznicah. Praženje je različno močno glede na vrsto in sorto kave. Najodličnejšo kavo pripravimo iz sveže praženih in zmletih zrn.

Vsebnost kavnih zrn
Po legendi je nek pastir, ki je pasel v Jemnu kamele oziroma koze, potožil menihom, da njegove črede večkrat prebedijo vso noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je obnašanje povezano z njihovo hrano. Odkrili so čudežne rdeče plodove, katero se prekuhali in prevreli. Tekočina jih je držala pokonci vso noč. Od takrat so kavo pili pred molitvijo.
Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7 do 3 odstotke kofeina, sledi teofilina in teobromina, do 9 odstotkov beljakovin, 25 odstotkov ogljikovih hidratov, 13 odstotkov maščob, 5 odstotkov organskih kislin, sledi nikotinske kisline, vodo, polifenole, rudnine, celulozo, aromatične in druge sestavine. Aromatičnih snovi je več sto vrst in zavzemajo 0,1 odstotek sestavin kavnega zrna. Kofein je bel kristalni prah brez vonja, ki deluje kot psihoaktivni stimulant z blažjimi diuretičnimi učinki.
V zadnjih letih so odkrili, da kava vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki učinkujejo antioksidativno. Danes je splošno znano, da zmerno uživanje kave zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in kožnega raka, Alzheimerjeve bolezni, Parkisonove bolezni, srčnih obolenj, diabetesa tipa 2, ciroze jeter, vpliva na kratkoročni spomin itd. Pretiravanje lahko povzroči težave z želodčno kislino, pomanjkanje magnezija, tveganje pri srčnih boleznih.

Več razlag imena
Obstaja več razlag imena kava. Povezujejo ga z arabsko besedo qahwa, ki je eden izmed izrazov za vino, kasneje so ga prenesli tudi na kavo. Tako ime je dobila, ker podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani, odpravlja potrebo po spanju. Da bi jo ločili od vina, ki je v islamskem svetu prepovedano, so besedo spremenili v qihwa. Po drugih razlagah pa je ime povezano z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi rastlina izvirala. Po tretji različici se navezuje na besedo quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala njene učinke.

Vrste in okusi
Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža v okusu kave. Na razlike v okusu vplivajo klimatske razmere ter podlaga, na kateri kavovec raste, način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in transporta itd. Najbolj cenjene so kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Nezaželeni pa so divji, travnat in blatni okus.
Obstaja veliko vrst kavovcev, najpomembnejše osnovne skupine pa so tri, ki imajo podvrste. Coffea arabica izvira iz Etiopije in predstavlja 90 odstotkov svetovne proizvodnje. Daje najkvalitetnejša zrna, najbolj cenjena zrna so pridelana v Keniji in Tanzaniji. Coffea canephora ali robusta izvira iz Konga in je najmanj občutljiva vrsta. Vsebuje 40 do 50 odstotkov več kofeina od arabice, zaradi grenkega okusa in manj izrazite arome je manj cenjena in cenejša od arabice. Najbolj je prisotna v mešanicah za espresso. Coffea liberica izvira iz Liberije in predstavlja najmanjši delež kave. Kavna zrna niso semena le ene vrste ampak jih trgovci mešajo v točno določenih razmerjih.

Zelo priljubljena po celem svetu
Kavo so po svetu razširili italijanski trgovci, ki so v 17. stoletju potovali proti vzhodu. V Evropi ji radi dodajamo mleko in sladkor, česar se je prvi domislil dunajski kavarnar Kolschitzky konec 17. stoletja. Po odstranitvi kofeina iz kavni zrna pa je nastala brezkofeinska kava. Po drugi svetovni vojni je nastal priljubljeni espresso, ki ga je izumil Italijan Gaggia.

Babice in dedki nam velikokrat rečejo, tega včasih nismo imeli. Danes imamo vsega preveč. Ljudje bomo sami sebe uničili. Vedno več bolezni, velikokrat pa je krivec tudi hrana, ki jo zaužijemo.

Polne police hrane, ki se ji ne moremo upreti, poleg pretiravanja z nažiranjem pa še premalo gibanje (pa ne samo to – onesnažen zrak, pesticidi, kemikalije, ..), kar skupaj vodi v oslabljen imunski sistem in s tem nastanek različnih bolezni. Moramo se ustaviti in svoje telo očistiti vseh strupov, ki jih zaužijemo, vsaj dvakrat letno. Z razstrupljanjem telo obnovimo in mu damo nove energije.

Post
Ena najpogostejših in hkrati tudi najhitrejših oblik razstrupljanja je post, ki lahko enodneven ali več dneven. Namen čiščenja oziroma raztrupljanja telesa je, da iz telesa odstranimo čim več strupov.

Hrana, ki ima učinke razstrupljanja:
– česen vsebuje alicin, ki pomaga vezati strupene snovi in jih izločati iz telesa
– artičoke povečujejo nastajanje žolča, le ta pa prenaša strup v črevesje
– avokado veže nase strupe in razoroži proste radikale
– jabolko vsebuje antioksidante, ki znižujejo raven holesterola v krvi
– kivi vsebuje veliko C-vitamina, ki je močan antioksidant, telesu pomaga pri proizvodnji nujno potrebne snovi za razstrupljanje
– ingver čisti telo
– rdeča pesa vsebuje snovi, ki nase vežejo težke kovine
– zelje, ohrovt, brstični ohrovt, špinača, brokoli in cvetača imajo veliko moč razstrupljanja
– voda odplakne strupene snovi iz telesa
– suhe slive vsebujejo snovi, ki so naravna odvajala in spodbujajo naravno krčenje črevesja

Ne pozabite pa, da poleg razstrupljanja telesa je pomembna vsakodnevna vadba, in uranotežena prehrana.

Mojca Buh

V Grand hotelu Union v Ljubljani bodo na pepelnično sredo, 9. marca, pripravili že 86. tradicionalno slanikovo pojedino. Povezana je s štiridesetdnevnim postom, ki traja po krščanski tradiciji med pepelnico in veliko nočjo. V preteklosti so v tem času mestne gostilne in nekateri hoteli ponujale t.i. slanikove pojedine. Hotel Union je to tradicijo začel leta 1905, ko je bil zgrajen.
Poleg razstave morskih in sladkovodnih dobrot se obeta še kulinarično tekmovanje kuharskih mojstrov iz celotne Slovenije, ki navdušujejo z domiselno, izvirno in vrhunsko kulinariko. Seveda pa bodo obiskovalci lahko sladkovodne in morske specialitet ter široko ponudbo sladic in vin tudi poskusili.

Kratica IAESTE pomeni The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience. IAESTE je neprofitna mednarodna organizacija, razširjena po vsem svetu, v kateri delujejo prostovoljci.

Izmenjava naravoslovnih in tehniških praks
V sistem IAESTE je včlanjenih okoli 80 držav širom sveta (izmenjava ni omejena samo na Evropsko unijo (seznam držav: http://www.iaeste.org/countries). Društvo se ukvarja z izmenjavo samo naravoslovnih in tehniških praks. »Sodelovanje med IAESTE društvi deluje po pravilu vzajemnosti – če hoče študent npr. v Brazilijo, potem moramo mi (aktivni člani v društvu) pridobiti podjetje v Mariboru, ki bo sprejelo na prakso študenta iz Brazilije. IAESTE v Mariboru ima že 15-letno tradicijo, mednarodna mreža pa obstaja že 60 let. Z nami sodelujejo tudi največja podjetja v industriji, kot so Microsoft, IBM, Apple, National instruments, BMW, Volkswagen ipd.,« Uroš Orešič, podpredsednik IAESTE LC Maribor. Razlika med IAESTE in Erasmus je v tem, da pri IAESTE študentu prakso poiščejo organizatorji in vse prakse so plačane glede na standard v tistem mestu (npr. v Mariboru 500 €, v Ljubljani 600 €, na Dunaju 1000 € na mesec).
Uroš Orešič, podpredsednik IAESTE LC Maribor, nam je povedal zanimivost lokalnega komiteja (LC) Maribor: »IAESTE v Mariboru zadnja leta neverjetno raste tako v številu članov kot v številu praks na voljo (leta 2010 smo pridobili 4-krat več praks kot v 2009, letos jih imamo skoraj 3-krat več kot preteklo leto.«

Trenutne izmenjave
V društvu IAESTE imajo dva programa izmenjave: redni in izredni (unused) program. Za v redni program se morajo študenti prijaviti v društvo do 1. 1. tekočega leta – izpolnijo prijavnico (svoje želje in sposobnosti) in plačajo članarino (letos le-ta znaša 45 €). Potem se napravi test tujega jezika in glede na poseben kriterij (povprečna ocena, letnik študija, …) se ustvari rangirna lestvica. Izredni (unused) program je za tiste študente, ki so zamudili rok za prijavo v reden vpis. V tej skupini so na voljo prakse, katerih podjetja niso pravi čas oddala pogodbe ali pa se je kaj zalomilo z dodeljevanjem prakse študentu. Unused prakse so skupne za več držav. Sistem unused deluje na principu “kdor prvi pride, prvi melje”. Tako študent, ko se odloči za eno prakso, svojo odločitev javi lokalnemu IAESTE društvu, ki takoj rezervira prakso.

Kaj načrtujete za prihodnje mesece?
»Glede konkretnih letošnjih praks pa vam žal ne morem pomagati, saj je to poslovna skrivnost. Načrtujemo delavnice za izdelavo CV in motivacijskega pisma, vzpostavitev kontakta med študenti in izbranimi podjetji ter nov projekt: IAESTE FirmenShuttle,« Uroš Orešič nadaljuje: »IAESTE FirmenShuttle je projekt, financiran s strani podjetij v Avstriji, in je na voljo samo študentom avstrijskih univerz in od letos dalje tudi študentom Univerze v Mariboru. Osnovna ideja IAESTE FirmenShuttle je izbrati najboljše študente (po mnenju podjetja, maksimalno 30) in jih odpeljati na poseben ogled podjetja. Tam je organiziran poseben sprejem, predstavitev, ogled in čas za pogovor z zaposlenimi. Izkazalo se je, da je ta projekt (v Avstriji delujoč komaj tretje leto) nadvse uspešen, saj so številni študentje bili kot rezultat srečanja povabljeni še na dodatne razgovore za delo. Sodelovanje na projektu je za študente brezplačno, zahtevano je le dobro znanje nemščine.«

Mojca Buh

Če še ne veste kam peljati vašo najdražjo ob današnjem 8. marcu vam Študent ponuja nasvet. Slovensko mladinsko gledališče ravno na dan žena pripravlja premierno uprizoritev projekta Maruše Geymayer-Oblak z naslovom Diva svetnica mati prasica.

Avtorica se v svojem delu sprašuje kaj danes igralka v svojem bistvu sploh je. Dotakne se biografije slovenske igralke z umetniškim imenom Matildalina, ki je bistvo svojega poslanstva iskala po vsem svetu. Sled za njo se je izgubila v budističnem templju, njene raziskave pa so pustile neizbrisen pečat. Toda igralka na odru ne raziskuje zgolj resnice o igralski poti neke druge igralke, temveč sebe in gledalca izziva k dialogu.

Hudomušno išče in razkriva vzorce, tabuje, predsodke, zvijače in samoomejevanja, gledalcu pa ponuja necenzuriran vpogled v ustvarjalno intimnost tistega umetniškega poklica, ki je najbolj vezan na kolektiv in na »kupce«, gledalce.

Dance Republic Open Air, 24. junij, stadion Ilirija, Ljubljana

Dance Republic, ki nadaljuje po poti uspešnih zabav s Tiëstom, Paul van Dykom in Arminom van Buurenom, s ponosom razkriva prvega zvezdnika prihajajočega open air festivala!

Oči kot zanzibarsko morje. Vizija, ki klubsko kulturo združuje s senzacionalnostjo MTV blišča. In talent, kateremu sta zaupala tudi Madonna in Robbie Williams.

Nizozemski elektronski vunderkind nas prevzame – udarni bit, ki zakliče Put Your Hands Up 4 Detroit, odrezan šus elektronskega hurikana, ki v spremstvu Camille Jones okrca čudake, The Creeps in žametna poslastica tehno diska, v kateri nas Ida Corr vzpodbudi k razmišljanju … Hm, ja! Let Me Think About It!

Fedde Le Grand ne govori veliko, namesto njega spregovorijo melodije. O najlepših ženskah. O najboljših zabavah. O strastnem stiku z glasbo. O ljubečem Fedde Le Grandu, ki vedno preveri, kako se njegove nove melodije slišijo v avtomobilu. Z iztegnjenim kazalcem in kimajočo glavo v temnem studiju sledi ritmu, prevzet, zaljubljen, ustvarjalen in vedno v iskanju še boljšega bita za najnovejši hit Autosave s Patricom La Funkom.

24. junij, stadion Ilirija v Ljubljani. Iz studija v avtomobil. Iz avtomobila na ploščo. S plošče do občinstva, z dvignjenimi rokami, v sprejemanju tega izjemnega daru. Dvignite roke za Slovenijo in njen 20. rojstni dan. Z vami jih bo dvignil tudi Fedde Le Grand.

Študentski svet Univerze v Mariboru že drugo leto zapored organizira največje študentsko pustovanje »Fašenk fest«, in sicer v torek, 8. marca 2011. Posebnost letošnjega mega pustovanja je tudi to, da bo mednarodno obarvano, saj se ga bodo udeležili Erasmus študentje. Poskrbljeno bo tako za nepozabno zabavo v maskah v dvorani UŠC Leona Štuklja kot tudi za študentski pustni karneval pred njo. Lansko leto se je zbralo okrog 3000 pustnih mask, ki so napolnile dvorano UŠC Leona Štuklja, zato letos pričakujemo še večji odziv najrazličnejših mask.

Danijel Vuk, prorektor za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, je na novinarski konferenci povedal, da je vesel, da lahko po lanskoletni premieri največjega študentskega pustovanja tudi letos napovejo še glasnejši pustni mega žur. »Ob tem nismo pozabili tudi na študentke, ki na ta dan praznujejo svoj praznik, saj za njih študentski sveti tehniških fakultet prirejajo bowling večer v Planetu Tuš, po katerem se nam bodo potem pridružili na pustovanju,« dodaja Vuk.

Joži Vuk, vodja projekta Fašenk Fest in predsednik Komisije za obštudijske zadeve ŠS UM, meni, da si študentje želijo odlično zabavo, zato so jim pripravili dober glasbeni izbor za nepozabno druženje. »Ob 23.30 uri pričakujemo veliko presenečenje, ki predstavlja novost v Sloveniji in bo zagotovo navdušila vse prisotne, vendar zaenkrat naj ostane še skrivnost,« zaključuje Vuk.

Študentski svet UM ob pripravi Fašenk Festa sodeluje tudi z društvom ESN (Erasmus Student Network), ki so poskrbeli za pripravo predprograma, Jure Šafner, predsednik ESN: »Pripravili smo program, ki je podoben lanskemu, vendar je še nadgrajen z zabavnimi igrami in večjimi nagradami za posamezne in skupinske maske ter najboljše tekmovalce na igrah. Na predstavitvi mask bodo sodelovali tudi tuji študentje, ki bodo zastopali svoje države in dali vsej prireditvi tudi mednarodno noto. Organiziran bo tudi mini cirkus, ob vsem tem pa se bomo sladkali s krofi, kuhanim vinom in čajem.«

V okviru projekta Z ROKO V ROKI, ki je skupni projekt Kluba prekmurskih študentov, Pomurskega društva za krepitev socialnega dela in DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, smo študentje prostovoljci izvedli dogodek Pustovanje v DOSOR-ju, ki je potekal v nedeljo, 6. marca 2011 , ob 15. uri v DOSOR-jevi jedilnici. Po koncu pustnega rajanja smo v sobah obiskali tudi tiste, ki se pustnega rajanja niso mogli udeležiti.
Prostovoljci smo ustvarili lepši svet tistim, ki nas potrebujejo ter jim z nasmehom, pogovorom in skupnim druženjem podarili lep dan.
V domovih za starejše je osamljenost največja tegoba, s katero se sooča starostnik. Sodelavci Dosor-ja, se tega zavedajo, zato so pripravljeni in usposobljeni, da se z mrežo toplih, pristnih medsebojnih odnosov in paleto aktivnosti vključijo v starostnikovo zgodbo življenja ter svoje delo prilagodijo dihu njihovih dni. Zelo pomembni in dobrodošli pri ustvarjanju teh odnosov pa smo tudi prostovoljci, posebej mladi.
Naslednji dogodek v okviru projekta Z roko v roki bo spomladanski sprehod z »vozičkarji«, ki bo potekal aprila.

Študentsko naselje v Rožni dolini je od januarja 2011 bogatejše za še eno pridobitev in sicer vrtec, ki je namenjen otrokom študentov.

Vrtec je svoja vrata odprl 6. decembra 2010. Vrtec je pomembna pridobitev za starše študente, ki se sedaj lahko posvetijo študiju.

Gre za prvi tovrstni vrtec, ki je skupni projekt Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za šolstvo in šport ter Mestne občine Ljubljana. »Vrtec je namenjen otrokom, katerih starši bivajo v domovih Študentskih domov v Ljubljani. V vrtec je bilo sprejetih 12 otrok, sedaj jih ga obiskuje 11. Vrtec je pričel z delovanjem 6. decembra 2010, uradna otvoritev je bila 24. 1. 2011. Vrtec Študentskih domov je nova enota Viških vrtcev, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana. Zagotovljeno varstvo otrok pomeni za študente starše možnost normalnega izpolnjevanja študijskih obveznosti,« so povedali pri Študentskih domovih v Ljubljani. Vedeti moramo, da so imeli starši študentje zdaj težave zaradi stalnega bivališča, ki je zunaj kraja študija, in zato niso dosegali zadostnega števila točk za sprejetje otrok v vrtec, saj ima ta veliko vrednost. Pustimo staršem, da lahko še naprej študirajo in čim prej doštudirajo, medtem ko njhovi otroci v brezskrbnosti uživajo med svojimi vrstniki.

Poleg omenjenega vrtca v Rožni dolini pa naj bi v Ljubljani v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani začel delovati še vrtec na Vojkovi cesti.

Mojca Buh