Če nam spodleti na maturi, imamo rešitev …!

Velikokrat se prepozno zavemo, kaj si želimo, in tako nam lahko splavajo po vodi življenjske priložnosti in življenjski cilj, kot je npr. vpis na medicino, želja, da postaneš pravnik/ca oz. učitelj, vzgojitelj. In kaj je skupnega vsem tem poklicem? Seveda predvsem visoka omejitev – visoko število zahtevanih točk. Mladost je norost in največkrat razlog za naše največje napake. Le kdo v kriznih letih misli na prihodnost? Prav nihče. Bolj ko se bližate koncu srednješoslkih dni, vse bolj se zavedate, da prihodnost trka na vaša vrata. Mislite, da se izgubljenih točk ne da nadoknaditi? Vse se da, če se le hoče – vaš rešitelj se imenuje maturitetni tečaj!

Dejstva!

Maturitetni tečaj je program, ki vas skozi vso šolsko leto počasi in temeljito pripravlja na ponovno srečanje z maturo.

Vsako leto se zanj odloči vse več četrtošolcev, ki s svojimi osvojenimi točkami niso sprejeti na željene fakultete, oz. vsi tisti, ki so uspešno zaključili srednjo tehniško, srednjo poklicno oz. drugo srednjo strokovno šolo ali 3. letnik gimnazije ter prekinili šolanje najmanj za 1 leto.
Maturitetni tečaj ima odprta vrata tudi za vse tiste, ki imajo zaključeno osnovnošolsko izobraževanje in opravijo preizkus znanja na ravni 3. letnika gimnazije.

Tečaj se izvaja vsako leto, s pričetkom prvega dne v oktobru. Nanj se je seveda potrebno pravočasno vpisati, navadno nekje do konca septembra.

Prijava!

Če si se odločil/a, da svoje znanje utrdiš na maturitetnem tečaju, to lahko storiš le na en sam način – s prijavnico, ki jo najdeš na spletu oz. na matični srednji šoli. Prijavnico moraš odposlati do zahtevanega datuma, ponavadi do 12. septembra, zraven pa priložiti še fotokopije vseh spričeval iz 1.,2., in 3. letnika ter kopijo spričevala o poklicni maturi oz. zaključnega izpita. Vsi tisti, ki ste zaključili 3. letnik gimnazijskega programa, morate poslati spričevala za vsa 3 leta in potrdilo, ki dokazuje, da se niste izobraževali vsaj 1 leto po končanem 3. letnniku gimnazije. Potrdilo lahko dobite na vaši dosedanji šoli. Vsi tisti, ki imate končano le srednješolsko izobrazbo, pa morate predložiti še dokazilo o opravljenem preizkusu znanja za raven 3. letnika.

Izbirate lahko med naslednjimi izbirnimi predmeti:

• zgodovino
• biologijo
• geografijo
• sociologijo
• psihologijo
• ekonomijo

Smisel oz. namen maturitetnega tečaja je predvsem v tem, da kandidate, ki iz takšnih in drugačnih razlogov niso dosegli dovolj točk na maturi oz. niso bili sprejeti na željeno fakulteto, dobro pripravi na ponovno uspešno opravljanje mature.
Maturitetni tečaj pa morate tudi uspešno zaključiti, kar pomeni, da morate ob koncu opraviti vse dolžnosti – vaje, seminarske naloge, poleg tega pa morate biti pozitivno ocenjeni pri posameznem predmetu in redno obiskovati predavanja. Tako tudi pridobite pravico do opravljanja splošne mature.

Četrtošolci, če vam v prvo spodleti, nikar ne obupajte, saj je z maturitetnim tečajem vaš uspeh skoraj zagotovljen!

Tjaša Kržišnik

Kaj je novega pri študentski prehrani in na kaj mora biti študent pozoren pri nakupu bonov, študentske prehrane?
Kaj vsebuje en obrok študentske prehrane? Kje lahko kupujemo bone? Koliko bonov mi mesečno pripada? Kaj je subvencionirana študentska prehrana in komu je namenjena? Se vam taka vprašanja porajajo? Na čim več vaših vprašanj bomo skušali odgovoriti v nadaljevanju. Pri informacijah nam je pomagala Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani, in Kristina Pajek, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOUM.

Subvencionirana študentska prehrana
Subvencionirana študentska prehrana je obrok, kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija. Subvencija za posamezen obrok znaša 2,59 EUR na posamezno kosilo in se usklajuje na način ter v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
S subvencionirano študentsko prehrano je študentu zagotovljen topel dnevni obrok. Prednost pri sami ponudbi prehrane pa ima zdrava in energijsko polna hrana.

Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani: »Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS, ki niso zaposlene oz. vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, ta status pa izkažejo s študentsko izkaznico, indeksom ali s potrdilom o vpisu, skupaj z osebnim dokumentom s fotografijo. Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v RS opravljajo študijske obveznosti, in sicer ob pogoju recipročnosti. Upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oz. težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov mesečno (starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov za vsakega otroka, vendar pravico lahko uveljavlja le en starš).«

Prenova sistema subvencionirane prehrane
Po besedah Kristine Pajek iz Oddeleka za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOUM,Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) skupaj s pristojnim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) spreminja in preoblikuje obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane in ga prenavlja s pomočjo informacijske tehnologije.

Predvidevana prenova sistema je v obdelavi s strani ŠOS-a in MDDSZ-ja že približno dve leti, nov sistem bo za študente veliko bolj priročen, njegova uporaba pa bo veliko preprostejša in prijaznejša za uporabnike. Obstoječi način kupovanja in unovčevanja bonov se bo spremenil, ne bo več čakalnih vrst za nakup bonov in študentom se ne bo treba nekaj dni vnaprej odločati, kje bodo jedli.

Prenovljeni sistem bo študentom omogočal lažje koriščenje subvencij za prehrano, k čemur bo pripomogla tudi spletna aplikacija, s pomočjo katere bodo študentje lahko spremljali svojo porabo, novice povezane s prehrano, ponudbo le-te ter izkazovali svojo upravičenost do subvencionirane študentske prehrane. Na dosedanjih prodajnih mestih bonov bodo odprte informacijske točke, kjer bo študentom zagotovljena pomoč ob morebitnih težavah pri uporabi novega sistema.

Nov sistem bo temeljil na uporabi GSM aparata, za študente, ki le-tega nimajo oz. se odločijo drugače, pa bo na voljo brezkontaktna kartica. Plačilo razlike med ceno obroka in subvencijo se bo vršila neposredno pri ponudniku oz. gostincu.

Sistem bo poskusno predvidoma začel delovati v študijskem letu 2009/10 na območju ene od entitet ŠOS. Po poskusnem obdobju, v katerem se bodo odpravile še vse morebitne pomanjkljivosti, se bo sistem uvedel na področjih vseh ostalih entitet ŠOS-a. Sistem bo enoten za vse študente katere koli univerze v Sloveniji in bo omogočal tudi koriščenje subvencij na območju univerz, ki študentu niso matične.

Nakup študentskih bonov
Na področju ŠOU v Ljubljani velja, da v Ljubljani lahko bone študenti kupijo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 19.00, ob petkih pa od 8.00 do 15.00, in sicer na štirih prodajnih mestih: ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4 – Akvarij, Metropol, Kersnikova 6, Študentsko naselje Rožna dolina, Blok IV, Študentsko naselje Bežigrad, Kardeljeva ploščad 5.

Pomembno za bodoče študente!!!
Prvi nakup študentskih bonov v študijskem letu mora študent v Ljubljani opraviti na prodajnem mestu Metropol – Kersnikova 6, s seboj pa mora imeti:
– osebni dokument in statusni dokument. Statusni dokument je študentska izkaznica z nalepko za tekoče leto, potrjeni indeks in originalno potrdilo o vpisu,
– izpolnjeno izjavo o nezaposlenosti (izjavo dobite na prodajnih mestih).

Pri vsakem nadaljnjem nakupu pa zadošča že osebni ali statusni dokument. Izredni študenti pri prvem nakupu bonov ne potrebujejo več izpisa iz obveznih zdravstvenih zavarovanj, saj se omenjena evidenca pregleduje elektronsko.

Število bonov na mesec = število delovnih dni v mesecu
»Študentu vsak mesec pripada takšno število bonov, kot je delovnih dni v mesecu. Posamezen bon je veljaven še dva meseca od meseca nakupa, pretečeni bon pa lahko na prodajnih mestih zamenja za isti ali drugi bon, vendar izključno v roku enega meseca po prenehanju veljavnosti. Da bo pot do izbranega gostinskega lokala lažja, si na spletni stani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si, oglejte Zemljevid študentske prehrane.« Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani.

Kaj vsebuje en obrok študentske prehrane?
Študentu za študentski bon pripada glavna jed + dva hoda + 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače. Hod je lahko juha, solata, sadje ali sladica.

Nasveti za nakup bonov: »Študentje naj se izognejo kritičnim trenutkom gneče, to je na začetku meseca, v zgodnjih popoldanskih urah in prve dni v tednu ter naj kupijo vse bone hkrati, da jim ne bo treba vsak dan stati v vrsti!« pravi Mojca Škrjanec.

Mojca Buh

Meseci, ki so pred vami, bodoči študenti, so prav gotovo najbolj stresni. Pred nami je odločitev, kje nadaljevati študij in maturitetni preizkus, od katerega je odvisno, ali boste sprejeti na želeno fakulteto.
Vpis na fakulteto je pomembna odločitev, ki bo narekovala vaše nadaljnje življenjske stopnice. Za vas smo zbrali nekaj pomembnih podatkov o vpisu na fakulteto, pomembne datume in nekaj informacij, da bo ena skrb manj za vas. Informacije so nam pripravili Brigita Grbin in Danijela Gutić, Študentska svetovalnica, socialno svetovanje, ter Zlatka Keček in Alen Brkić, Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje pri ŠOUM.

Prijavni roki
Prijava na fakulteto poteka v treh prijavnih rokih.

Prvi prijavni rok: prvi je 8. marec, ko se izteče prvi prijavni rok in morajo oddati obrazec Prva prijava za vpis v 1. letnik. Seveda morajo pri tem paziti na vrstni red zapisanih študijskih programov, saj bo kandidat sprejet na prvi študijski program, za katerega bo izpolnil pogoje. Do konca aprila 2010 bodo vsi, ki so se prijavili v prvem prijavnem roku, po pošti dobili izpis o svoji prijavi. Med 28. junijem in 8. julijem 2010 bodo potekali preizkusi nadarjenosti na tistih fakultetah, kjer je to del prijavnega postopka. Do 23. julija 2010 pa bodo vsi kandidati dobili sklep o rezultatu izbirnega postopka, iz katerega bo razvidno, ali so sprejeti na želeno fakulteto. Vpisi sprejetih v prvem roku bodo potekali med 26. julijem in 18. avgustom 2010.

Drugi prijavni rok: do 20. avgusta 2010 bodo objavljeni rezultati o prostih vpisnih mestih. V času do 28. avgusta 2010 se morajo dijaki odločiti, v kateri študijski program bi se radi vpisali, saj morajo takrat oddati izpolnjen obrazec Druga prijava za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2010/2011. V drugem prijavnem roku bodo preizkusi nadarjenosti na fakultetah potekali med 8. in 10. septembrom 2010. Vpisi sprejetih v drugem prijavnem roku pa bodo potekali med 24. in 30. septembrom 2010.

Tretji prijavni rok: vsi, ki 1. oktobra 2010 še ne bodo vpisani, bodo lahko informacije o prostih mestih na posameznih študijskih programih dobili na dotičnih fakultetah. Prijavo na fakulteto, kjer še imajo prosta mesta, je potrebno oddati do 5. oktobra 2010. Vpisi v tretjem roku bodo predvidoma potekali do 11. oktobra 2010, vendar ta rok še ni dokončen.

Omejitev vpisa
Za študijske programe, za katere bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo upoštevana merila pri izbiri kandidatov: splošni uspeh pri splošni ali poklicni maturi, splošna uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole (v posameznih študijskih programih bo upoštevan tudi uspeh pri posameznem izpitu na maturi oz. uspeh pri posameznem predmetu v 3. in 4. letniku srednje šole) ter uspeh pri preizkusu nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnostih (če je tak preizkus zahtevan s študijskim programom). Točni datumi preizkusov nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti bodo objavljeni v Razpisu za vpis 2010/2011, kandidati pa bodo obvestila o opravljanju teh preizkusov dobili po pošti tudi s strani visokošolskega zavoda.

Dijaki, ki se odločajo za vpis v višjo strokovno šolo, imajo na voljo dva prijavna roka, in sicer enega v začetku marca, drugega pa v septembru oz. ga določi posamezna šola. Razpis za vpis v višješolski strokovni študij bo objavljen na spletni strani Višješolske prijavne službe, in sicer na http://vss-ce.com/VPS/ .

Vrstni red je pomemben
Ob vpisu na fakulteto naj bodo dijaki še posebej pozorni na želje, ki jih navedejo v prijavi za vpis. O navedbah in vrstnem redu želja je treba tehtno premisliti. Če si dijak resnično želi študirati izrecno le na enem študijskem programu, je priporočljivo, da v prijavi navede le eno željo. Dijaki pogosto ne posvetijo dovolj časa o razmisleku glede 2. ali 3. želje in jo napišejo le zato, da izpolnijo prijavo. Če pa se slučajno zgodi, da niso sprejeti na 1. izbiro, so avtomatično sprejeti na 2. ali celo 3. željo, tu pa potem lahko nastopijo težave. Če je študent sprejet na prvo, drugo ali tretjo željo, ki jih je navedel v prvem prijavnem roku, in si po prejemu obvestila o tem (navadno julija), da je sprejet na enega od navedenih študijskih programov, premisli, ni upravičen do kandidiranja v 2. prijavnem roku. Preostane le še 3. rok, v katerem pa je praviloma razpisanih malo mest na rednem študiju in so možnosti za sprejem na študij zelo majhne.

Preizkus nadarjenosti
Kandidat, ki se prijavi na študijski program in ima z razpisom med pogoji za sprejem določen tudi preizkus nadarjenosti oz. psihofizičnih lastnosti, se mora tega preizkusa vsekakor udeležiti in ga tudi uspešno opraviti, saj v nasprotnem primeru ne izpolnjuje pogojev za vpis in na ta študijski program ne bo sprejet.
Preizkus nadarjenosti je zahtevan le na določenih fakultetah, kot so Akademija za glasbo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za šport itd. Preizkusi nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti potekajo v dveh rokih, in sicer v juniju in septembru, v drugem roku pa le, če so na fakulteti še prosta mesta za vpis na študijski program, ki tak preizkus zahteva. Preizkus na fakultetah, kjer ga zahtevajo, predstavlja znaten delež točk, potrebnih za vpis – nekje od 80 % do 90 % točk, zato je še toliko bolj pomembno, da se kandidati na teh preizkusih maksimalno potrudijo in izkažejo. Podrobnejše informacije o preizkusih nadarjenosti bodo na voljo v razpisu za vpis.

Izračun točk
Pri izračunu točk je pomemben uspeh v srednji šoli v 3. in 4. letniku ter uspeh na maturi. Navajamo primer izračuna točk:
1. uspeh pri poklicni maturi: 20 % točk,
2. splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk,
3. uspeh pri maturitetnem predmetu: 40 % točk
Poklicna matura: 3 + 4 + 4 + 3 = 14 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 14 točkam v stolpcu “Poklicna matura, zaključni izpit s štirimi predmeti” ustreza 70 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
Splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 3 + 4 = 7 točk. V Tabeli za pretvorbo ocen 7 točkam v stolpcu “3. in 4. letnik (ali zaključni izpit z dvema predmetoma)” ustreza 70 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”.
Ocena iz maturitetnega predmeta: 4. Preračunava se po lestvici 2-8 (ker lahko kandidat izpit iz maturitetnega predmeta matematika opravlja na osnovni ali višji ravni). V Tabeli za pretvorbo ocen 4 točkam v stolpcu “Lestvica 2-8” ustreza 60 točk v stolpcu “Normirane vrednosti”. In tako ste zbrali 70 × 0,2 + 70 × 0,4 + 60 × 0,4 = 66 točk.

Slovar vpisnih pojmov
• izbirni postopek – postopek, ki med prijavljenimi kandidati izbere tiste, ki se lahko vpišejo v študijske programe
• kandidat – oseba, ki odda prijavo za vpis na kateri koli visokošolski zavod
• kandidat s posebnimi potrebami – kandidat, ki je posebno nadarjen (vrhunski športnik), dolgotrajno bolan ali invalid
• omejitev vpisa – sklep, ki ga sprejmejo univerze in visokošolski zavodi s soglasjem vlade RS (praviloma se ta sklep sprejme, kadar število prijavljenih kandidatov s prvo željo bistveno presega število vpisnih mest)
• preizkus nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti – vpisni pogoj, ki ga zahtevajo nekateri študijski programi
• prijava – prijava za vpis v visokošolski študijski program; pri štetju prijav v študijske programe v prvem roku prijavno-sprejemnega postopka se upoštevajo samo prve želje na veljavnih prijavah
• prijavno-sprejemni postopek – postopek, ki se začne z oddajo prijave in konča s sklepom o sprejemu v študijski program oz. odklonitvi
• razvrščanje – postopek, ki je del izbirnega postopka in na osnovi vpisnih pogojev, meril za izbiro in števila prijav vsakega kandidata bodisi uvrsti na eno od želja bodisi ga zavrne; pri štetju prijav, vključenih v razvrščanje v prvem roku prijavno-sprejemnega postopka, se upošteva študijski program, ki ga je kandidat napisal kot svojo najvišjo željo, za katero izpolnjuje vpisne pogoje
• študijski program – izobraževalni program za pridobitev visokošolske izobrazbe
• vpisni pogoji – pogoji za vpis, ki so določeni s študijskimi programi in navedeni v razpisu za vpis; v študijski program se lahko vpišejo samo kandidati, ki izpolnjujejo vpisne pogoje.

Mojca Buh

Gimnazijci se ob koncu šolanja srečajo z zrelostnim izpitom – maturo – na katero se pripravljajo skozi vsa leta šolanja in je pogoj za nadaljevanje študija na univerzitetnih programih.
Ravno tako lahko, poleg teh, ki so uspešno končali gimnazijo ali maturitetni tečaj, maturo opravljajo tudi »21-letniki«, to so kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev za pristop k splošni maturi in so ali bodo v letu, v katerem opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let.

Roki
Splošna matura vsako leto poteka v dveh rokih, prvi je spomladanski, v maju in juniju, drugi je jesenski, avgusta in septembra. V marcu dijaki četrtih letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus, šole morajo obvezno izvesti PMP iz enega predmeta skupnega dela splošne mature, ki ga vsako leto določi državna komisija za splošno maturo. 13. marca 2010 bo potekal PMP iz tujega jezika. Kandidati se k opravljanju splošne mature in k izpitu iz maturitetnega predmeta v spomladanskem izpitnem roku prijavijo na svoji šoli do 27. marca 2010.

Kandidati opravljajo maturo v enem izpitnem roku. Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, lahko opravljajo le kandidati s posebnimi potrebami, »21-letniki«, udeleženci izobraževanja odraslih ter kandidati, ki jim opravljanje mature v dveh delih na podlagi utemeljene vloge dovoli državna komisija za splošno maturo (športniki, kandidati, ki opravljajo sprejemne izpite na univerze v tujini).

Matura se opravlja iz petih predmetov, skupni, obvezni del sestavljajo materinščina, matematika in tuji jezik. V izbirnem delu kandidati izberejo dva predmeta, lahko pa izberejo še tretji izbirni predmet (šesti predmet). Matematiko, angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino kot tuji ali drugi jezik, španščino, ruščino, latinščino in grščino je mogoče opravljati na osnovni ali višji ravni zahtevnosti, na višji ravni se lahko opravlja največ dva predmeta.

Do 26. aprila 2010 je možno zamenjati izbirni predmet ali raven zahtevnosti. Pri nekaterih predmetih je treba na šoli oddati tudi seminarsko nalogo ali vaje, rok za to je 19. april 2010.

Kdaj je kaj …
4. maja 2010 se začne pisni del mature, in sicer z esejem iz materinščine. Od 18. junija do vključno 24. junija 2010 poteka ustni del mature. 14. julija 2010 se kandidati seznanijo z uspehom pri splošni maturi, od 20. julija do 7. avgusta 2010 pa imajo možnost vpogleda v izpitno dokumentacijo. V primeru, da maturantje niso uspešno opravili mature, jo lahko ponovno opravljajo v jesenskem roku, prijava kandidatov k splošni maturi in k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku na šoli je možna do 15. julija 2010 oz. poznejša prijava iz upravičenih razlogov do 15. avgusta 2010.

Sanda Gajsar

V soboto, 6. februarja 2010, bo Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj prizorišče največjega
neformalnega informativnega dneva Študenti dijakom, ki bo dijakom zadnjih letnikov pred odločitvijo o
izbiri pravega študija pomagal z nasveti iz prve roke. Projekt vsako leto obišče skoraj 1.000 dijakov.
Študenti dijakom, projekt v organizaciji Kluba študentov Kranj, bo na prvo februarsko soboto dijakom zaključnih letnikov na enem mestu ponudil informacije o veliki večini slovenskih študijskih programov. Na vprašanja maturantov, za katere ponavadi na uradnih predstavitvah študijskih programov ni časa, bodo odgovarjali študentje izbranih smeri.

Lani so predstavili prek 30 fakultet, poleg osnovnih informacij o programih pa bodo študentje z bodočimi bruci delili svoje študijske izkušnje, razkrili, kateri profesor je najbolj zahteven, koliko casa preždijo za knjigami oziroma koliko prostega casa jim ostaja, ali je prisotnost obvezna, kakšne so novosti bolonjske reforme in kakšne so njihove zaposlitvene možnosti. Predavanja bodo zgošcena v dopoldanskem delu dneva, urnik predavanj bo kmalu objavljen na spletni strani www.ksk.si/sd.

Poleg neformalnega informativnega dneva bodo maturantje vseh gorenjskih in ljubljanskih srednjih šol konec januarja na šoli prejeli barvno vpisno publikacijo Napotnik, ki odgovarja na najpogostejša vprašanja dijakov ob prijavi na študijske programe in zaobjema vse pomembne informacije o vpisu, kot so roki za prijavo, izračun točk in razpisi. Publikacija bo hkrati dosegljiva na informativnih tockah domacih študentskih klubov, nekaterih drugih informacijskih mestih in prireditvi sami.

Čeprav se bodoci študentje lahko udeležijo uradnega informativnega dneva, organiziranega s strani univerz, jim tovrstne predstavitve ponujajo zgolj uradne podatke in številke, omejen casovni okvir pa navadno ne dopušča obiska vec fakultet na razlicnih lokacijah. Prav te vrzeli zapolni neformalni informativni dan Študenti dijakom, ki vse pomembne podatke o veliki vecini slovenskih študijskih programih podaja na eni lokaciji in iz prve roke.

V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru študentje tudi danes, 22. januarja 2010, brezplačno odstranjujejo zapadli sneg izpred domov invalidov ter ostarelih občanov univerzitetnega mesta Maribor. Projekt izvajajo v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu mesta Maribor, ki posreduje naslove občanov, ki so pomoči najbolj potrebni. Danes bodo študentje očistili sneg na devetih različnih lokacijah po Mariboru. Pri odstranjevanju snega prostovoljno pomagajo predvsem sodelavci ŠOUM in tudi ostali študentje.

V petek, 29. in v soboto, 30. januarja bo na Gospodarskem razstavišču že drugo leto zapored potekal največji vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa 10. Na dogodku bosta kot partnerja sodelovali Študentska organizacij
Na vseslovenskem predinformativnem dnevu bodo obiskovalci spoznali različne študijske programe doma in v tujini, veščine pisanja dobrih življenjepisov, vrste štipendij, preverili svoje znanje iz angleščine, spoznali različna javna in strokovna združenja, ki jim bodo pomagala pri iskanju primernih finančnih rešitev in jim svetovala pri izbiri poklica oz. možnostih oblikovanja kariere.

Na dogodku bosta kot partnerja prireditve sodelovali ŠOS in DOS, ki bosta predstavljala naslednje teme:
• Pomembnost študentskega organiziranja in delovanje študentskih organizacij;
• Zaposlovanje mladih – predstavitev Strategije zaposlovanja mladih v družbi znanja;
• Pripravljene bodo vsebine, s katerimi bo predstavljen pomen dodatnega neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj preko študentskega dela. Dogodek bo priložnost, da obiskovalci rešijo test zaposljivosti, osebno spoznajo Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja in nam zaupajo svoje izkušnje;
• Vsebinska predstavitev sistema visokega šolstva v Sloveniji, predstavitev bolonjske reforme ter njene najpomembnejše spremembe (učni dosežki, priloga k diplomi, ECTS obremenitev…);
• Vsebinska predstavitev vprašanj glede študentskega bivanja, štipendijske politike, zaposlovanja mladih, študentske prehrane, problematike študentskih družin in študentov invalidov in študentsko delo.
• Predstavitev varuha dijakovih pravic in njegovega dela.

Informativa v sodelovanju s ŠOS in DOS v dveh dneh ponuja mladim in drugim iskalcem informacij ogromno priložnosti, da spoznajo nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje njihovih kariernih ciljev.

V odprtem pismu, ki smo ga študenti poslali ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku, so napisali:

“Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ogorčeni nad potezami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kot smo že večkrat poudarili, izhodišča Zakona o malem delo v celoti zavračamo, saj so pripravljena ne nerealnih, celo zlaganih temeljih. Ker na MDDSZ na naša opozorila niste reagirali, smo se obrnili na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ob tem jasno povedali, da dokler se študentska problematika ne prične reševat celostno, nikakor ne moremo pristopiti k pogovorih o malem delu, ki bo po naši analizi izjemno poslabšal socialni položaj študentov. Predsednik Vlade RS je prepoznal pomembnost naših prizadevanj in nas 27. januarja 2010 tudi povabil na pogovor.
Poziv generalne direktorice MDDSZ Damjane Košir k imenovanju predstavnikov ŠOS v medresorsko delovno komisijo za pripravo Zakona o malem delu, pred sestankom s predsednikom Vlade RS, zato razumemo kot podlo politično potezo. S tem dejanjem želite ŠOS prisiliti k pogovorom o zakonu, katerega izhodišča smo z jasnimi argumenti že v celoti zavrnili. Zavedamo se tudi cilja, ki ga s to potezo zasledujete, saj v kolikor se na ta politični manever ne odzovemo, nas boste označili za nekonstruktivne. Takšen način delovanja nas spominja na represivne čase in nima nikakršne zveze z demokratičnim socialnim dialogom.

Na koncu bi želeli poudariti, da s tem političnim manevrom ter z zavajajočimi, zlaganimi in žaljivimi izjavami, ki jih je Damjana Košir izrekla v oddaji Odmevi, dne 18. januarja 2010, zgolj potrjujete naše ugotovitve, da nimate iskrenih namer. Najbolj žalostno pri celotnem delovanju vašega ministrstva pa je, da študentsko delo predstavlja zgolj 3,7 odstotka trga dela in represivni ukrepi, pri tako malem odstotku nikakor ne bodo rešili problema 100.000 brezposelnih, temveč bodo ustvarili še več problemov. Namesto, da bi se lotili zagotavljanja novih delovnih mest in povečanja števila štipendij, ste se brez celostne rešitve in podrobnih analiz, z jasnim ciljem krpanja proračunske luknje in zagotavljanja sredstev političnim podmladkom, spravili na najšibkejši sloj prebivalstva. Ob predpostavki, da je prag revščine 562 evra in da štipendije v povprečni višini 180 evrov prejema zgolj petina študentov, je vsakomur jasno, da bomo ob implementaciji represivnega Zakona o malem delu, vsi študenti, sploh pa tisti, katerih starši so brezposelni ali zaslužijo manj kot 753 evrov, reveži (ob predpostavki enega otroka, je izračun potrebnih sredstev na meji revščine: 562 x 3 = 1.686 evrov – 180 evrov štipendije = 1.506 evrov, ki jih morajo zaslužiti starši). “

Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani za vse študente organizira dogodek: TE MIKA TUJINA? EVROPA TE ČAKA!
Informativne stojnice, delavnice, predavanja, nagradna igra…vse to in še več na temo ŠTUDENTSKIH IZMENJAV v družbi mednarodnih študentov. Na Gospodarskem razstavišču te čakajo z goro informacij o študijskih izmenjavah!

Te zanima, kam vse se lahko odpraviš? Kje, kdaj in kako se prijaviti? Kaj vse potrebuješ s sabo? Kakšni so stroški bivanja in študija v tujini?
…obišči jih v sredo, 20.1.2010, in v četrtek, 21.1.2010, med 14.00 in 19.00 v dvorani Urška!!

Program dogodka:
Sreda, 20.1.2010
14:00 Začetek dogodka
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
17:00-18:00 Predstavitev CMEPIUS-a
19:00 Žreb nagrade

Četrtek, 21.1.2010
14:00 Začetek dogodka
15:00-16:00 Bibi Ovaska Presetnik (Predstavitev Erasmusa in koristni napotki) in Urška Ravnik (Predstavitev Erasmus praks)
16:00 Predstavitev projekta Te Mika Tujina in predstavitev brošure TMT
19:00 Žreb nagrade