Študentska organizacija Univerze v Mariboru želi ob Svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila 2008, študente čim bolj osvestiti in jih poučiti o pomenu zdravega, pravilnega in rednega prehranjevanja. V ta namen bodo predstavniki ŠOUM ta dan po vseh fakultetah Univerze v Mariboru brezplačno razdelili obroke za 5 tisoč študentov (jabolka, žemljice, mlečne proizvode Actimel in proizvode podjetij Žito ter Fructal) in letake s koristnimi informacijami o vnosu potrebnih sestavin v naše telo za boljše zdravje.

Tomaž Frelih, predsednik Študentske organizacije Slovenije je predal Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja, ki jo je pripravila projektna skupina Kajpami.si. Strategijo, vsebovano v dveh knjigah, je v prostorih Študentske organizacije Slovenije izročil Marjeti Cotman, ministrici za delo, družino in socialne zadeve. Študentska organizacija Slovenije se zaveda problema brezposelnosti mladih in meni, da je dobra strategija zaposlovanja mladih v naši državi nujno potrebna za reševanje problemov, s katerimi se soočajo mladi kot iskalci zaposlitve na trgu dela. Z oblikovanjem projektne skupine Kajpami.si in s pomočjo strokovnih sodelavcev, je nastala Strategija zaposlovanja mladih v družbi znanja, razdeljena na dve knjigi. Strategija naj bi predstavljala začetek oblikovanja dokumenta na nacionalni ravni, ki bo izboljšal položaj mladih diplomantov na trgu dela.

Mesec april je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani že tradicionalno Mesec sociale in zdravstva. Tudi letos, dogajal se bo že petič, ga je ŠOU v Ljubljani poimenoval Aktiviraj se! Letos ima začetek Meseca še dodatno vrednost, saj ga je ŠOU v Ljubljani povezal s predstavitvijo spletnega portala Talentiran.si. V  Mesecu sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani se bo zvrstilo devetnajst zanimivih dogodkov v treh tematskih tednih. V prvem tematskem tednu, ki je posvečen zdravstvu, so pripravili festival zdravja, krvodajalsko akcijo in še posebej zanimiv simpozij o bioterorizmu. V drugem tednu se bomo posvetili aktivnemu državljanstvu, študentje pa bodo lahko tekli na Teku za srce in na festivalu prostovoljstva spoznali vrednost prostovoljnega dela. Tretji teden Meseca sociale in zdravstva ŠOU v Ljubljani bo zaznamovala nora dirka z invalidskimi vozički in spoznavanje z načinom življenja gluhonemih študentov.  Odprtje Meseca sociale in zdravstva je ŠOU v Ljubljani združil s predstavitvijo spletnega portala Talentiran.si, ki ponuja sveže informacije na področju izobraževanja, gradnje kariere in podjetništva ter povezuje mlade v skupnost Talentiran.si. Ključen del portala pa je orodje e-Nefiks, kamor mladi vpisujejo in beležijo svoja znanja, izkušnje ter kompetence, ki jih pridobivajo z neformalnim izobraževanjem (s študentskim delom, na taborih, z delom na projektih itd) in jih nato lahko izpišejo v obliki Europass življenjepisa ali kot posamezne izpise. V skladu s smernicami Lizbonske strategije in Bolonjske reforme želijo mladim s tem pomagati pri zaposlovanju, izobraževanju in gradnji kariere.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru pripravlja za študente brezplačno predavanje “Študentska davčna napoved 2007”, ki bo potekalo v sredo, 2. aprila 2008 ob 17. uri v veliki predavalnici Univerzitetnega športnega centra Maribor (Koroška c. 130, Maribor). Na ta način želi ŠOUM seznaniti študente kako čim enostavneje in pravilno pregledati in dopolniti davčno napoved, ki jo bodo izpolnjeno dobili po pošti na domač naslov. Na predavanju bo strokovnjak na področju finančnega prava in davkov študentom podrobneje predstavil tudi spremembe in novosti, ki jih je prinesla davčna zakonodaja, izvedeli pa bodo tudi kateri študentje morajo oddati davčno napoved.

Velikokrat se srečamo z napačno definicijo odnosov z mediji, saj se zmotno enačijo z odnosi z javnostmi. Vendarle, pa so odnosi z mediji le ena izmed podzvrsti v spektru organizacijskega komuniciranja, kot so na primer odnosi s kupci, zaposlenimi, poslovnimi partnerji in ostalimi javnostmi, zanimivimi za organizacijo. So pa izjemno pomembni, obenem pa lahko tudi relativno hitro zaznamo njihove učinke in so učinkoviti na dolgi rok.

Dolgoročen in vzajemen odnos z novinarji je ena izmed ključnih stvari, ki se je mora strokovnjak odnosov z javnostmi zavedati. Novinarjem je potrebno posredovati tiste informacije, ki so aktualne in ne umetno prirejenih novic, ki za javnost niso pomembne. Če novinarjem prepogosto pošiljamo sporočila za javnost z nepomembnimi informacijami, nas ne bodo jemali resno takrat, ko bi si jo dogodek zares zaslužil. Pomembno pa je tudi, da so naša sporočila zanimiva, jasna in jedrnata. Novinarjem namreč služijo kot osnova za pripravo novice in kadar prejmejo predolgo, zmedeno in neurejeno sporočilo za medije, je možnost, da ga bodo uporabili sorazmerno manjša.

Eno izmed pomembnejših orodij odnosov z mediji – poleg vzdrževanja dobrih odnosov z novinarji in sporočil za javnost – je novinarska konferenca. Pripravimo jo takrat, ko gre za večji in odmevnejši dogodek organizacije. Biti mora jedrnata in informativna, ne predolga, novinarje pa moramo o njej pravočasno obvestiti. Zanje pripravimo tudi strnjeno gradivo, če je le možno pa jih pogostimo s prigrizkom in pijačo. Pomembno je, da zapustijo novinarsko konferenco zadovoljni in s ključnimi informacijami, o katerih bodo poročali.

Zelo pomembno je tudi poznavanje delovanja in organiziranosti medijev: kakšna je uredniška politika posameznega medija, kdo uredništvo sestavlja in kdo je zadolžen za katero področje. Sporočila, ki jih pošiljamo, morajo biti naslovljena na ustrezne osebe, ki pokrivajo določeno temo, drugače so sporočila izgubljena. Dobro je tudi vedeti, kakšen je doseg posameznega medija in izbrskati čim več podatkov o strukturi občinstva. Predvsem pa je najprej treba premisliti, kateri mediji so pomembni za organizacijo.

Kot študenti odnosov z javnostmi se tega dobro zavedamo tudi v naši študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi, zato gradimo dobre odnose z novinarji že od samega začetka našega delovanja. Rezultati so bili vidni že lani spomladi, ko smo organizirali mednarodni kongres PRIME in smo imeli precejšnje število objav. Pri letošnji organizaciji PR TOUR-a*, ki je potekal konec februarja po Sloveniji, pa so nam znanje, izkušnje in graditev ugleda naše sekcije omogočili, da smo dosegli še več objav kot lansko leto. Tako se lahko pohvalimo z novico o našem PR TOUR-u v marsikaterem mediju (Finance, Delo, Radio Maribor, Radio Ena, Žurnal idr.). Seveda pa je pri odmevnosti dogodka že v osnovi pomembno dejstvo, da je ta aktualen in zanimiv za medije oz. njihovo občinstvo..

Torej: ko se lotevate projektov in dogodkov, morate že v začetku predvideti, koga bi takšen dogodek zanimal. V primeru, da gre za specializirano temo, bo takšna zainteresirana javnost manjša in posledično pri odnosih z mediji pridejo v poštev le tisti, ki to publiko pokrivajo, če pa gre za dogodek, ki je zanimiv za širšo javnost, boste z novičko lažje prodrli tudi v dnevne medije (časnike, TV in radijske oddaje) in številne revije. Kar seveda pravilno namiguje, da morajo biti odnosi z mediji (oz. še raje odnosi z javnostmi) obvezno prisotni že pri začetku snovanja celega projekta in ne šele takrat, ko je projekt že dorečen in ga je treba ‘zgolj’ še promovirati. Organizacija projektov gre z roko v roki tudi z njegovim komuniciranjem – od začetka do konca!

// Ta del, ki sledi [v kvadratku], prosim ločite od ostalega besedila prispevka in ga dajte v poseben okvirček nekam na sredino prispevka [lahko kar vmes med ostale stolpce na sredino], saj gre za predstavitev enega izmed naših dogodkov/področij delovanja IN OBENEM dober primer tega, o čemer pišem v tem prispevku. //

* V sklopu študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi smo v tednu od 25. do 29. februarja organizirali PR tour, popotovanje po Sloveniji, kjer smo si ogledali oddelke odnosov z javnostmi uspešnih slovenskih podjetij in organizacij. Tako smo bili gostje v ljubljanski Drami, na Fakulteti za družbene vede, na Mestni občini Ljubljana, v Ptujskih termah, na zavarovalnici Grawe, v enem uspešnejših slovenskih podjetij Krka, na Amnesty International in na koncu našega popotovanja še na agenciji Pristop. Na PR TOUR so se prijavili tako tuji kot slovenski udeleženci. V čast nam je, da smo lahko gostili udeležence iz Nemčije, Anglije, Nizozemske, Italije, Romunije, Španije in Francije. Kljub temu, da so vtisi še zelo sveži, se že veselimo, da se bomo vsi skupaj ponovno srečali jeseni v Torinu.

Tjaša Šnut
članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi
http://www.kiberpipa.org/~prss/

PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na http://www.kiberpipa.org/~prss/. PReveri!

Ali ste se kdaj vprašali kako bi bilo, če bi lahko vrnili čas nazaj in bi kaj naredili drugače, kot ste? Ali ste se morda vprašali, kako bi bilo, če bi lahko zavrteli čas naprej in videli, kako se bodo stvari odvijale čez nekaj let? Kam vas bo življenje odpeljalo. Ob tem se mi vedno pojavijo pomisleki, ali res nas življenje pelje, ali mi peljemo življenje.

Kdaj nam ponavadi rojijo taka vprašanja po glavi? Rekla bi, da takrat, ko smo pred nekimi velikimi odločitvami.

Odločamo se vsakodnevno. Začne se ponavadi s tem kaj bomo zjutraj oblekli. Tekom dneva prinesemo še marsikatero manjšo ali večjo odločitev. Od tega kaj bomo pili s prijateljico na kavi, do tega kako bi rešili nastali problem v službi. Nekatere odločitve nam gredo lažje, druge spet težje od rok. Najtežje se nam je pa odločati o zadevah, ki lahko bistveno vplivajo oz. spremenijo naše življenje. Ena takih so zagotovo, karierna vprašanja, odločitev za otroka, ločitev, izbira poklica, izbira partnerja s katerim bi lahko živela “do konca svojih dni” in še bi lahko naštevala.

Ljudje imamo ponavadi neke sanje, želje, predstave o tem kako naj bi izgledalo naše življenje. Nekateri si bolj upajo živeti v skladu z njimi kot drugi. Tisti, ki točno vedo, kaj si želijo usmerijo vse stvarstvo k temu, da se mu sanje izpolnijo. Drugi spet živijo sanje nekoga drugega, recimo svojih staršev in so zaradi tega bolj ali manj nesrečni. Tretji se pa prepustijo, da jih “življenje pelje”, kamor jim je namenjeno. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki si svoje sanje ne upajo uresničiti. Kadarkoli pride do situacije, ki bi lahko peljala proti uresničitvi sanj se izkaže, da ni pravi trenutek, ni tako sijajno, ni varnosti in na koncu celo podvomimo v svojo željo, koliko je sploh realna in jo opustimo. A nekje v nas še vedno tli.

Sprašujem se ali je v človeški naravi, da stalno hrepeni po nečemu in o tem sanjari, ko pa je to en streljaj stran, se za usodni korak ne odloči. Seveda je sprejeti tako odločitev res zelo težko, a ni prav, da zaradi strahu odpovemo, še preden smo sploh pretehtali možnosti. Strah je sicer logično, razumljivo čustvo, ki spremlja tovstne odločitve, saj se podajaš v neznano. A vseeno je najbolje pretehtati vse možnosti, vse dobre in slabe strani ene in druge odločitve. Če rečem DA, bo to, če rečem NE, bo pa to. Od posameznika do posameznika je različno, kaj odtehta.

Recimo ena takih odločitev je preselitev nekam daleč, kjer ne poznaš nobenega, a čaka te zelo dobra priložnost za razvoj kariere. Od nekdaj si sanjaril, da živiš v velikem, milionskem mestu, kjer te ne poznajo že od majhnega in kjer ne srečaš pol sošolcev, ko greš na trg v soboto zjutraj. Mesto, kjer imaš veliko več možnosti izkoristiti svoje potenciale, za kar tukaj ne najdeš in ne najdeš priložnosti. Sicer si zadovljen z nekaterimi stvarmi, ki jih imaš. Spoznal si osebo svojega življenja. Imaš zelo dobro socialno mrežo. Svoje hobije in prijatelje na katere se res lahko zaneseš. Ampak nek črviček ti ne da miru in na trenutke se prav dolgočasiš ter hrepeniš po več. Priložnosti kariernega razvoja in osebne rasti ne dobiš. A to so tvoje sanje. Postati nekdo, ki ga boš cenil. Ker ceniš samega sebe skozi to. In nekega dne dobiš priložnost! Morda ni idealna, je pa korak bližje tistemu o čemer si sanjal. Milionsko mesto, delo na področju, ki te zanima, možnost razvoja in napredka, umik od vsega tistega, ki te je motilo, a hkrati tudi odrekanje. Odrekanje že ustaljenim navadam in ugodnostim, ki so se ti do tistega trenutka zdele samoumevne. Odmik od ljubljene osebe in prijateljev in marsikatera druga malenkost, ki se ji boš mogel odpovedati. Naenkrat se stvari v glavi prestrukturirajo. Začneš se spraševati, koliko si zares to želiš? Ali so sanje sploh bile realne? Kakšno ceno je potrebno plačati zato? Kar naenkrat majhnost Slovenije, ki te je prej tako utesnjevala postane precej nerelevantna. Z leti si se nanjo navadil. Sprašuješ se kopico vprašanj. V glavi imaš pravo zmešnjavo. Čustvom predvsem vlada strah. Strah pa ima velike oči. Istočasno pa čutiš adrenalin. Končno si spet malo zaživel. To si želiš od nekdaj, a zakaj je moralo ravno zdaj priti, ko ni pravi trenutek. Kdaj pa bo pravi trenutek, se hkrati sprašuješ? Jezen si nase. Si se že skoraj sprijaznil, da se te želje pač ne bodo uresničile, začel živeti neko drugo življenje in ravno zdaj ti vrag ni dal miru in si se prijavil na oglas. Ali nisi več verjel, da se lahko kaj takega zares uresniči ali si se prej preprosto bal, sploh probati? Zdaj se je pa zgodilo in odločitev ti lahko bistveno spremeni smer plovbe tvoje ladje in preusmeri jadra poolnoma v drugo smer. In namesto, da si končno vesel in zadovoljen, tebe je strah. Zaradi tega tudi čutiš malo jeze na samega sebe.

V takih trenutkih bi prav resnično potreboval en časovni stroj, ki bi te popeljal naprej skozi čas in bi videl kaj bi v resnici bilo boljše zate. A kaj, ko ga ni. Točno veš, da če bi bilo tako in tako, da bi takoj rekel DA priložnosti, ki se ti ponuja. A kaj ko ni tako. Ali sprejeti riziko in oditi svojim sanjam naproti? To je zdaj vprašanje. Probati nekaj drugačnega, nekaj zanimivega, nekaj kar te lahko istočasno obogati in osiromaši. Žal pri takih stvareh ni recepta. Slavnemu stavku, ki ga je v slavnem filmu, nam vsem dobro znani igralec izrekel: “Življenje je kot bonboniera, nikoli ne veš kaj boš dobil” lahko dodamo, da je od nas odvisno za kateri bonbon smo se odločili v danem trenutku. Tako lahko na koncu zavzdihneš in si rečeš: “Veliko ljudem se je težko odločiti, kako živeti. Zdi se, da nihče nima odgovora. Morda skušajo najti pot, ki ustreza njihovemu okusu ali osebnosti, vendar nikoli ne vedo, ali sta njihov okus ali osebnost res prava pot. Nazadnje se pa le vdate, rekoč: Pravilnega načina življenja ni mogoče najti.” Potem pa upaš, da bo čas pokazal, da je odločitev, ki je bila s težko muko sprejeta zate bila res dobra.