Ko se govori o Kosovu, se ponavadi takoj začne polemizirati o mednarodnem pravu, politiki in osnovnih življenjskih pravicah ljudi. Skoraj nikjer ni govora o gospodarstvu Kosova. Kako sploh ti ljudje živijo? Kakšna prihodnost jih čaka? Evforija samostojnosti se bo na Kosovu prej ali slej umirila in takrat bo treba pričeti gospodarsko razvijati državo, ki je po BDP-ju najrevnejša članica Evrope. Pravzaprav je Kosovo po razvitosti na ravni nekaterih afriških držav Kot so Sudan, Eritreja in Etiopija.

KOSOVO V ŠTEVILKAH
Bruto domači proizvod Kosova je ocenjen na okoli 1.100 evrov na prebivalca. Kar 37 odstotkov ljudi na Kosovu živi v revščini z 1,5 evra na dan, 15 odstotkov jih živi v hudi revščini z manj kot 0,9 evra na dan, polovica prebivalstva pa nasploh trpi za lakoto. Kosovo ima najvišjo nezaposlenost v Evropi, ki je okoli 40-50 odstotna. A te številke naj bi bile precej višje kot kažejo uradni podatki. Uradno je brezposelnih 330.000 ljudi, vendar naj bi ta številka bila precej višja in naj bi segala tja do 60-65 odstotkov aktivne delovne sile. Večina ljudi, ki ima službo, dela v javnem sektorju, ki je v bistvu največji delodajalec. Zasebni sektor je zelo nerazvit, industrijski sektor pa ima velike težave zaradi oskrbe električne energije. To je trenutno največja težava na Kosovu, saj je Kosovsko električno podjetje sposobno proizvesti elektriko le za potrebe prebivalstva in tako mora elektriko uvažati. Srbija je glavna dobaviteljica elektrike Kosovu in samo upamo lahko, da Srbi ne bodo Albancem odklopili elektrike, kar si zlobni politični jeziki v Srbiji želijo. Kosovo uvozi za okoli 1,5 mrd evrov na leto, izvozi pa le za 150 mio evrov. Največja partnerica je Makedonija (uvoz 220 mio, izvoz 9 mio), sledijo Srbija, Nemčija in Turčija. Gospodarska rast na Kosovu je leta 2006 znašla 3,8 odstotkov, inflacija pa je bila 0,6 odstotna, predvsem po zaslugi Evra, ki je uradna valuta na Kosovu. Srbsko prebivalstvo pa več ali manj uporablja dinar. Izobraževanje je nasploh velik problem na Kosovu. Šest odstotkov prebivalstva je nepismenih, kar polovica prebivalstva pa ima končano le osnovno šolo. Statistika se bo v prihodnje popravila, saj je trenutno več kot 90 odstotkov otrok vpisanih v osnovno šolo. Vprašljiva je kakovost izobraževalnega sistema, saj pouk v nekaterih šolskih ustanovah poteka celo v štirih izmenah. Zaradi pretekle vojne in pomanjkanja sredstev je infrastruktura na Kosovu v zelo slabem stanju. Kosovo ima najvišjo nataliteto v Evropi, kjer je okoli 60 odstotkov prebivalstva mlajših od 25 let. Hkrati pa ima največjo mortaliteto v Evropo, ki znaša med 18-44 smrtnih primerov na 1000 rojstev, kar je posledica predvsem slabega zdravstvenega sistema.

SIVA EKONOMIJA
Privatizacija je na Kosovu otežena, predvsem zaradi nerešenega vprašanja lastnine. Do takrat pa bodo investitorji najbrž še malo počakali, da sploh dobijo kakšno zagotovilo o varnosti svojih naložb. Zaradi pomanjkanja delovnih mest pa so državljani Kosova primorani delati na črno. V zadnji letih se je zelo razbila siva ekonomija. Korupcija je problem številka ena. Kosovo pa je zaenkrat najbolj znano po trgovini z drogo, ki naj bi zalagal velik del Evrope ter z trgovino z belim blagom oz. ljudmi. Kako resna je situacija na tem področju dokazuje nedavna izjava podpredsednika slovaške vlade Dušana Čaploviča: ”Kosovo bi lahko zaradi trgovine z drogami preimenoval v Drogovo. Vsi vemo, kaj se tam dogaja, vemo, od kod v Evropo pridejo mamila, belo blago in orožje.” Poleg drog in orožja pa je razširjeno tudi tihotapljenje cigaret, goriva za katere pa skrbijo organizirane kriminalne skupine ljudi, ki se vsake toliko obračunajo med seboj kar sredi kosovskih mest, kot v filmih. Veliko Albancev pa ima na srečo sorodnike v tujini. Samo v ZDA, Nemčiji in Švici in Avstriji dela okoli 500.000 ljudi, ki vsako leto pošljejo domov okoli 550 mio evrov, kar je v bistvu več kot polovica proračuna Kosova.

ŽAREK UPANJA
Glavni cilji Kosova je članstvo v Mednarodnem denarnem skladu in svetovni banki. To je nasploh nujno, da lahko Kosovo dobi potrebna denarna sredstva oz. posojila za zagon gospodarstva. Kosovo se lahko na Donatorski konferenci nadeja tudi okoli za 2 mrd evrov sredstev, ki jih bodo donirale predvsem Evropske države. Ameriška administracija, pa je tako kot ponavadi spet prva vzela vajeti v svoje roke in že ”podarila” Kosovu 350 mio USD, kar je praktično več kot tretjina proračuna. Največja prednost Kosova pa je neizkoriščen energetski sektor. Pokrajina je pravzaprav prava ”energetska bomba” bogata z naravnimi bogastvi, kot so lignit, svinec, cink in magnezit. Malokdo ve, da ima Kosovo največje zaloge aluminijeve rude na svetu. Samo rezerve Lignita, ki ga je na Kosovu okoli 16 mrd ton, so ocenjene na 85 mrd USD!!! Poleg tega je na Kosovu še okoli 15 milijard ton rjavega premoga, 20 milijard ton svinca in cinka ter 15 milijard ton niklja. Vsekakor se bo gospodarska slika v prihodnjih leti spremenila, če le ne bodo zahodne sile začele izkoriščati Kosova tako kot danes ”energetsko bombo” Irak. Prav izkoriščanje energetskih virov Kosova je lahko razlog zakaj so zahodne sile tako odločne pri priznavanju te pokrajine in tako ravnodušne do nekaterih drugih pokrajin, ki si ravno tako želijo neodvisnost (Abhazija, Južna Osetija, Baskija …). In naj ne bi bilo zanimivo samo gospodarsko-energetsko temveč tudi vojaško. Že nekaj časa se govori, da bodo ZDA v tem delu Evrope postavile svoja vojaška oporišča in to se bo res najverjetneje zgodilo.
Naj bo cilj zahodnih sil tokrat resnična, iskrena stabilizacija Kosova, saj so tamkajšnji ljudje že dovolj pretrpeli in imajo vso pravico do dostojnega življenja. Nobeden si ne želi, da bi Kosovo postal nekakšen ‘evropski Irak’, kjer se Iračani še danes pobijajo med seboj, v vsem tem kaosu pa pač Američani še naprej pridno črpajo nafto.
 
Predrag Rajčič, dipl. ekonom

Inkubator je definiran kot “pravna oseba, ki oblikuje okolje z ugodnimi pogoji za začetek delovanja novega podjetja”. Univerza želi z njim spodbuditi prenos akademskega znanja v prakso in omogočiti študenom in lokalnemu prebivalstvu, da se tudi sami preizkusijo pa realizaciji svojih zamisli z ustanovitvijo lastnih podjetij. Doslej je na ta način nastalo že enajst uspešnih podjetij, dobrih novic pa še kar ni konec …

Še mlad, a že prekaljen maček
Inkubator je v svojem komaj dveletnem obstoju pri uresničevanju podjetniških idej svetoval že preko 80 timom oziroma več kot 150 posameznikom. Od teh je približno polovica prešla v fazo izvedbe poslovnega načrta, vseh enajst ustanovljenih podjetij pa je uspešno prodrlo na trg in se na njem obdržalo. Na UIP zagotavljajo, da jih bodo spremljali tudi po izstopu iz inkubatorja in jim še naprej zagotavljali podporo pri izobraževanju in svetovanju – gre za postinkubacijsko fazo.

Od poslovnega načrta do lastnega podjetja
Samo obdobje inkubiranja pa je razdeljeno na dve fazi, in sicer na razvoj in testiranje podjetniške ideje ter izdelavo poslovnega načrta – kar je za inkubirance brezplačno, vključno z uporabo prostorov in opreme – ter na ustanovitev in poslovanje podjetja v inkubatorju. Slednje traja največ osemnajst mesecev, in v tem času podjetje polno izkorišča vso infrastrukturo in opremo inkubatorja ter svetovalne usluge po subvencionirani ceni. Cilj te faze je čimprejšnji prehod podjetja na trg ali nadaljnje inkubiranje v tehnološkem parku.

Dobiček gre podjetnikom, ne inkubatorju
Dobiček podjetja se deli izključno med lastnike podjetja. Po besedah Iztoka Škerliča, direktorja UIP d.o.o., inkubator do sedaj ni vstopal v lastništvo in to tudi v prihodnje ni predvideno, kar je v skladu z neprofitnim značajem delovanja UIP. Delovanje inkubatorja sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo preko Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), manjši del sredstev, približno 15 %, pa UIP dobi na trgu s svetovanji in vstopanjem v EU projekte. Ustanovitelja, Univerza na Primorskem in Gea College- Visoka šola za podjetništvo, pa direktno ne financirata delovanja, vendar na različne načine preko njune mreže kontaktov inkubator dostopa do partnerskih podjetij in sofinancerjev projektov. In ravno ta vpetost v gospodarstvo je ena od primerjalnih prednosti UIP pred “konkurenco”. Velikokrat inkubirance “pospremijo” do potencialnih poslovnih partnerjev.

Bistvo je v dodani vrednosti
V primorskem univerzitetnem inkubatorju prevladujejo ideje iz “primorskih” panog. Prednjačijo torej turizem; storitvene dejavnosti – inovativni prijemi v marketingu, promociji podjetij ter nastopu na novih trgih; transport in logistika; biotehnologija in proizvodnja plastičnih mas, seveda pa ne morejo manjkati niti informacijske tehnologije. Direktor UIP poudarja, da pri inkubaciji projektov ni toliko pomembna panoga, kot pa dejstvo, da tim razvija inovacijo ali novo storitev ali proizvod, ki temelji na lastnem znanju, zagotavlja višjo dodano vrednost in nadpovprečno rast podjetja.

Svetuje paleta strokovnjakov
UIP zaposluje tri generalistične svetovalce ekonomskih, oblikovalskih in poslovodskih ved, ki pokrivajo področja poslovanja, trženja razvoja izdelkov in designa ter vodenja projektov. Vsa specialistična znanja pa inkubirancem zagotavljajo zunanji preizkušeni svetovalci; elektrotehniki, pravniki, finančni svetovalci in drugi.

Študentom je na voljo I.šola
Inovacijska šola je izobraževalni program UP, ki temelji na filozofiji ustvarjalnega mišljenja po vzoru Stanfordske univerze v ZDA, ponuja izrazito interdisciplinarna teoretična in praktična znanja, in usposablja slušatelje za izvedbo inovativnih in tehnološko zahtevnih zamisli. Zaenkrat je namenjena izključno študentom UP, čeprav menda potekajo pogovori o možnosti sodelovanja z drugimi visokošolskimi zavodi in fakultetami v regiji. Načrtujejo tudi razširitev modela izobraževanja tudi na sosednje regije v Italiji in v Istri, zato nameravajo kandidirati na bodočih EU razpisih za teritorialno in čezmejno sodelovanje. Sicer pa lahko trenutno v i.šoli sodeluje do 35 študentov, saj se projekt izvaja v pilotni fazi. V prihodnjem študijskem letu bo prvič zadihal v popolni obliki, tako da bo lahko s svojimi izzivi sodelovalo tudi več podjetij. Dr. Rado Bohinc, rektor UP, je mnenja, da se je “glede na odzivnost študentov, profesorjev in tudi drugih podjetnih posameznikov v okviru projektov UIP”, inkubator dobro prijel, dodaja pa, da so “tako pri osnovnem delovanju kot pri nadgradnji ter motivaciji študentov seveda še rezerve.”

Pestro s Podjetno Primorsko in novim pravilnikom UP
Trenutno najbolj “vroč” projekt je Podjetna Primorska, ki si želi identificirati najperspektivnejše poslovne ideje v regiji, da bi se ustanovila nova, na znanju temelječa, podjetja. Prejeli so 31 prijav, svetovanja bo deležnih izbranih deset kandidatov. V ta namen UIP tudi organizira 44-urno podjetniško šolo in podeljuje glavno denarno nagrado v višini 6.000 EUR. Absolutna novost v slovenskem prostoru pa bodo razvojne raziskovalne organizacije ter spin-off in start up podjetja na UP, katerih ustanavljanje omogoča nov pravilnik primorske univerze. Šlo bo za mešana podjetja med UP, njenimi zaposlenimi in drugimi podjetji.

Martina Srblin

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) išče novega direktorja ŠOU-a v Ljubljani, zato je razpisala razpis za prijavo kandidatov. Direktor ŠOU-a v Ljubljani, katerega mandat traja štiri leta, zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu, skrbi za zakonitost poslovanja in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov, organizira delo služb ter predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno finančnem poslovanju. Svojo funkcijo opravlja profesionalno.

Trenutno funkcijo vršilca dolžnosti direktorja na ŠOU-vu je opravljal Janez Barle, ki se na razpis ni prijavil. Vršilcu dolžnosti Janezu Barletu se je funkcija iztekla 12. marca. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je v roku za prijavo na razpis za direktorja ŠOU v Ljubljani prejela tri vloge. Po dopolnitvi vlog je bila ena nepopolna, en kandidat pa kljub dopolnitvi ni izpolnjeval razpisnih pogojev.

Na presenečenje mnogih je zanimanje za direktorsko mesto ŠOU-va, majhna, lahko bi celo rekli, da ni zanimanja za to mesto, medtem ko potencialnih direktorjev po državi kar mrgoli. Plača na ŠOU-vu ni slaba, a očitno ŠOU in razpisni pogoji vendarle niso privlačni za slovensko upravljavsko smetano. Težava je tudi v tem, da je to relativno nestanovitna funkcija, saj je direktor ŠOU-va zaradi pogostih viharjev v študentski politiki na dokaj prepišni funkciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da se jeseni v Ljubljani obetajo študentske volitve, ki lahko dodobra premešajo karte.

V javnost je že prišla novica, da se bo razpis ponovil, saj Študentske organizacije (ŠOU) v Ljubljani konec februarja ni predlagala kandidata za direktorja in zato so se začela porajati številna vprašanje, ali ima pred jesenjo sploh smisel iskati direktorja za polni mandat štirih let, saj bodo oktobra 2008 parlamentarne in tudi študentske volitve, ki lahko marsikaj spremenijo.

In ko je že marsikdo mislil, da bo nov direktor znan komaj konec leta, nas je presenetila novica, da ima ŠOU v Ljubljani novega direktorja. Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je imenoval novega v. d. direktorja ŠOU-a v Ljubljani. To je Janez Drnovšek, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in specializant menedžmenta. Drnovšek je do sedaj opravljal vodstvene funkcije v podjetjih Domel d. d., Domel Ip d. o. o., Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje in Elektro Ljubljana d. d. Janez Drnovšek je bil edini izmed treh prijavljenih kandidatov na nedavnem razpisu za direktorja ŠO-a v Ljubljani.
Predsedstvo ŠOU-a v Ljubljani se je odločilo, da Drnovška predlaga za v. d. direktorja za obdobje enega leta oziroma do imenovanja novega direktorja. Novemu v. d. direktorju ŠOU-a v Ljubljani želimo veliko uspeha, energije in idej v njegovem mandatu.

Mojca Polc

Do konca leta bomo bogatejši še za eno fakulteto. Izobraževala bo vse bolj iskane profile diplomantov računalništva in matematike in jih že med študijem vključevala v delovno okolje. Predstavljamo FIŠ …

Od enote Fakultete za uporabne družbene študije do samostojnosti
Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) Novo mesto je dobila soglasje za ustanovitev decembra 2007, svojo prvo generacijo študentov pa bo začela izobraževati letošnjo jesen. Trenutno se magistrski ter prvostopnejska univerzitetni in visokošolski program, vsi z enakim nazivom – Informatika v sodobni družbi – izvajajo pod okriljem Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), kamor se bodo študentje formalno vpisali tudi v študijskem letu 2008/2009. Toda že do konca leta 2008 bo ta enota FUDŠ osamosvojena in preoblikovana v FIŠ. S tem bo ta postala prva fakulteta s sedežem v Novem mestu. S tem je “Dolenjsko-Belokranjska regija storila velik korak naprej k ustanovitvi univerze na tem območju”, kakor navaja spletna stran FIŠ (www.fis.unm.si), sicer pa je fakulteta nastala v sodelovanju z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem Novo mesto.

Koncesionirani programi
Fakulteta bo nudila redni in izredni študij na vseh treh stopnjah in pokrivala področja informatike in računalništva. Trenutno tudi že potekajo aktivnosti za skupni podiplomski program s Tehniško Fakulteto Alpe-Adria Univerze v Celovcu. Sicer pa gre poudariti, da so vsi programi FIŠ koncesionirani, za redne študente torej brezplačni, redni vpis pa bo po novem menda možen tudi za zaposlene študente, seveda pod določenimi pogoji.

Interdisciplinarnost za hitrejše zaposlovanje
Doc. dr. Janez Povh, vršilec dolžnost dekana FIŠ Novo mesto, poudarja, da so vsi trije programi, dva dodiplomska in en podiplomski, interdisciplinarni – imajo tri stebre. Prvi steber je vedno informatika in računalništvo, drugi obsega metodološko znanje (statistika, kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode), tretji pa je povsem družboslovni (sociologija, ekonomija, teorija organizacije). Diplomanti FIŠ naj bi bili tudi zaradi tega široko zaposljivi v gospodarstvu, javni upravi ali v nevladnih organizacijah.

Jasno začrtani prioritetni cilji
Trije pa so tudi prioritetni projekti FIŠ, kakor pojasnjuje dr. Povh. Najprej je to priprava doktorskega študija s področja informatike, ki bo ključni dejavnik za strokovni in znanstveni napredek fakultete. Prav tako je in še bo veliko pozornosti namenjene vzpostavljanju povezav s tujimi univerzami, kot učinkovitemu načinu za zagotavljanje odličnih profesorjev. V središče pa so na FIŠ postavili tudi sodelovanje z neakademsko sfero: “Skupni projekti z gospodarstvom bodo fakulteti omogočili spodobno preživetje, hkrati pa bodo način uvajanja študentov v realno okolje”.

Ambiciozna vizija
Sploh pa bodo prizadevanja FIŠ – po zagotovilih njenih ustanoviteljev – šla v smeri razvoja v fakulteto, katere diplomanti bodo med najbolj iskanimi diplomanti fakultet s področja računalništva in informatike v tem delu Evrope.

Martina Srblin

 “Prostorska stiska in pomanjkanje finančnih sredstev so najhujše težave, s katerimi se soočajo tri akademije Univerze v Ljubljani,” so se na današnji novinarski konferenci treh akademij, ki jo je v sodelovanju z njimi pripravil ŠOU v Ljubljani, strinjali dekani in študentje omenjenih visokošolskih ustanov. Prostorska stiska najmanjše članice Univerze v Ljubljani pa ni njena edina težava, vsaj tako hudo je tudi pomanjkanje denarja. Po dekanovih besedah AGRFT za opremo od Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo prejme 7.500 evrov na leto, kar je odločno premalo. Prostorska stiska je nevzdržna tudi na Akademiji za glasbo. Kot pravi študent Dejan Rihtarič, akademija deluje v popolnoma neprimernih prostorih, za katere morajo vsak mesec plačevati najemnino v višini 7.500 evrov. Zaradi prostorske stiske imajo predavanja in vaje tudi v prostorih Zavoda Svetega Stanislava v Šentvidu. Razpršenost predavanj in vaj pa za študente predstavlja velike logistične težave. S podobnimi težavami se spopadajo tudi študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Novinarska konferenca treh akademij je bila uvod v projekt, s katerim želi ŠOU v Ljubljani v sodelovanju s tremi akademijami znova opozoriti na prostorsko stisko treh akademij, na pomanjkanje celostne sistemske rešitve financiranja izobraževanja na področju umetnosti ter na nezavidljiv položaj, ki so ga nacionalni kulturi in umetnosti namenile vse slovenske po-osamosvojitvene vladajoče garniture. Razpravo o tem bo ŠOU v Ljubljani nadgradil na okrogli mizi, ki bo 16. aprila 2008.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je potekal sestanek med predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na temo Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Pravilnik je bil usklajen in pripravljen na obravnavo na 6. delovni skupini Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Po skoraj treh letih so predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo končno uskladili vsebino sprememb Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Glavne spremembe se navezujejo na natančnejšo določitev pravil in meril, ki jih morajo izpolnjevati študenti za pridobitev subvencioniranega bivanja, pomembnejši spremembi pa se nanašata predvsem na dodelitev subvencije za partnerja oz. partnerico študentke oz. študenta in na dodelitev subvencije za spremljevalca študenta invalida. V obeh primerih, za spremljevalca študenta invalida in za partnerja/ko, je potrebno izpolnjevanje pogoja študentskega statusa, ni pa potrebno izpolnjevati pogojev za bivanje v študentskem domu. Novost je tudi dodelitev subvencije za otroka študentke oz. študenta.    

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) začenja z novo sezono Študentskega festivala ŠOUROCK ’08. Prvi v sklopu predizbornih koncertov bo v ponedeljek, 25. marca 2008 ob 21. uri v Študentskem prireditvenem centru (Štuk), kjer bodo nastopile glasbene skupine Sons, Ninurta, Angee in Momento. S festivalom ŠOUROCK želi ŠOUM mladim, še neuveljavljenim skupinam omogočiti, da se predstavijo in pokažejo pred publiko v svoji najboljši luči. Glasbene skupine, ki so bile izbrane na podlagi demo posnetka in opisa, se bodo pomerile na petih predizborih, 25. in 31. marca ter 7., 14. in 21. aprila 2008. Zmagovalna skupina vsakega predizbora se bo uvrstila v veliki finale, ki bo 6. maja 2008 na Štuku. Najboljša skupina, ki jo bo izbrala strokovna žirija, bo za nagrado prejela snemanje videospota in singla za zmagovalno pesem v studiu, prav tako pa bo nastopila na prireditvah Lampiončki, ki so že leta stalnica v univerzitetnem mestu Maribor, namenjena športu in druženju študentov, na prireditvi Bruc ’08 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, zmagovalna skupina pa bo nastopila tudi v okviru Festivala Lent.

Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že tradicionalno Mesec študentske kulture. Tudi letos, dogajal se bo že osmič,  ga je ŠOU v Ljubljani poimenoval Skulturaj se. Ena izmed novosti letošnjega Meseca kulture je Teden odprtih vrat muzejev, galerij in Kinoteke v Ljubljani, ki ga je ŠOU v Ljubljani pripravil v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije in bo potekal od 10. do 16. marca. V tem času bodo lahko vsi študentje z dokazilom o veljavnem študentskem statusu vstopali brezplačno v kar 18 muzejev in galerij v Ljubljani in okolici ter v Kinoteko. Novosti v programu Meseca kulture sta tudi Pravljični večer z Radiem Študent in koncert Univerzitetnega pihalnega orkestra. Med dogodki, ki bodo zaznamovali Mesec kulture, so še Revija študentskih pevskih zborov, natečaj za mlade neuveljavljene glasbene skupine Rock izziv z dvema predizboroma, projekta Spoznaj svojo deželo (letos bo to Prekmurje) in Foto natečaj, dva filmska večera študentov AGRFT in številne umetniške delavnice. Mesec kulture se bo zaključil 25. marca s koncertom Meseca kulture in Rock Izziva 2008 na Gospodarskem razstavišču, kjer bo poleg znanih slovenskih rock skupin nastopila tudi zmagovalna skupina natečaja Rock izziv 2008.  Slavnostno odprtje študentskega meseca kulture bo v ponedeljek, 3. marca 2008, ob 19. uri v Hostlu Celica.