Kakšna zdravstvena zavarovanja morajo študentje imeti in kako se lahko zavarujejo? Kje dobijo osnovno zdravstveno oskrbo?

Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Študent je lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član otrok, če se šola in ima status, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta. Zavarovani so tudi izredni študenti, če niso zaposleni in ne prejemajo nadomestila od Zavoda za zaposlovanje. Študentom s statusom do dopolnjenega 26. leta ni treba plačevati tudi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Vključitev v zdravstveno zavarovanje je obvezno, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost. Če nimaš osnove za zavarovanje, nikogar, ki bi te bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, te mora zavarovati občina, kjer stalno prebivaš. To velja tudi za tistega, ki izgubi status študenta. Pogoj je, da nisi zaposlen, nimaš lastnega premoženja, si državljan Republike Slovenije in imaš urejeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Zdravstveno zavarovanje si urediš na pristojni upravni enoti, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje bo v tem primeru plačala občina. Za doplačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev pa bo taka oseba samoplačnik ali pa bo sklenila prostovoljno zavarovanje, ki pa ga bo morala plačati sama.

Zdravstveni dom za študente se nahaja na Aškerčevi ulici
Študenti, ki študirajo v Ljubljani, imajo zagotovljeno celostno zdravstveno oskrbo na enem mestu v okviru zdravstvenega doma za študente. Ta pokriva področje preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative, nadalje področje splošnega zdravstvenega varstva, zobozdravstvenega varstva ter dve ambulanti specialistične dejavnosti (ginekologije in psihiatrije). Študent, ki študira na kateri koli visokošolski ali univerzitetni ustanovi v Ljubljani, mora sam poskrbeti za ureditev zdravstvenega zavarovanja. Nato pa se lahko opredeli za svojega osebnega zdravnika (zobozdravnika, ginekologa) v ZDŠ. Tisti, ki ima izbranega osebnega zdravnika v domačem kraju, dobi tu le nujno pomoč v primeru nenadne obolelosti ali sveže poškodbe, kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa opravi pri osebnem zdravniku.

Glavna enota se nahaja na Aškerčevi 4 v Ljubljani, v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani pa je dislocirana enota. 

Ksenija Gider

Na izbor poklica in študijske smeri vpliva veliko različnih dejavnikov. Tako ti na primer eni svetujejo, da si izberi poklic, v katerem boš užival, spet drugi, da se je treba prilagoditi spreminjajoči se naravi dela in gospodarskim razmeram.

Kako perspektiven je poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni potrebe? Zanimivo je tudi dejstvo, da za mnogo poklicev prihodnosti sploh ne obstaja formalna kvalifikacija.

Kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani
Zaposlitvene in kadrovske agencije navajajo za najbolj perspektivne panoge informatiko, zdravstvo in nego, farmacijo, varovanje oseb in premoženja, elektroniko, telekomunikacije, gradbeništvo in strojništvo, varstvo okolja, izobraževanje.
Na prvem mestu se povsod pojavlja zdravstvo, v smislu zdravstvene nege ter skrbi za zdravo življenje in osebno nego (zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, poklici v domovih za ostarele, wellness strokovnjaki, psihologi, farmacevti). Zaradi globalizacije in vse večje mobilnosti je perspektiva v jezikih (jezikovni prevajalci) in poklicih, ki so povezani z mobilnostjo (vozniki, piloti, poklici v prometu, transportu in turizmu).
Še naprej bodo potrebe po odličnih kadrih s področja trženja, financ in računovodstva ter vrhunskih menedžerjih. Po koncu krize naj bi se povečalo povpraševanje po poklicih s področja energetike, lesarstva, strojništva, mehatronike, gradbeništva ter računalništva in informatike.

Nekateri poklici bodo izumrli
Globalne spremembe in napredek so povzročili, da nekateri poklici izumirajo. To velja predvsem za razne obrtnike. V najboljšem primeru se bo njihov obseg zelo zmanjšal. To so čevljarji, drvarji, urarji, konstrukcijski mehaniki, blagajniki, strojepisci, cariniki, poštni uradniki, rudarski inženirji itd. Zaradi prehoda iz industrijske v storitveno družbo se je zmanjšalo tudi povpraševanje po kovinarjih, tesarjih, kleparjih ključavničarjih in lesarjih.

Torej, družboslovje ali naravoslovje?
Že dalj časa beležimo v Sloveniji prevlado in večjo priljubljenost družboslovnih smeri, kljub vse večjim potrebam gospodarstva po naravoslovnih in tehničnih usmeritvah. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima Slovenija še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju v primerjavi z razvitejšimi državami EU. Prihodnost imajo poklici, ki vključujejo več interdisciplinarnih znanj s kombinacijo znanja svetovnih jezikov, saj je za uspeh v vse bolj globaliziranem svetu treba biti vsestranski in odprt za nove ideje.

Ksenija Gider

Študijsko leto in izpitni roki
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Deli se na zimski in poletni semester. V obeh je za organizacijo pedagoškega dela zagotovljenih 15 delovnih tednov. Zagotovljena so tri izpitna obdobja, v okviru katerih naj bi študentje imeli možnost trikratnega opravljanja izpita pred vpisom v višji letnik. Izpitni roki so konec januarja do sredine februarja, poletni od začetka junija do začetka julija in jesenski od konca avgusta do konca septembra.

Preverjanje uspešnosti
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za napredovanje v višji letnik. S kolokviji se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra ali le določenega dela predmeta. Ob koncu izobraževanja morajo študentje določenih fakultet opraviti še diplomski izpit, to je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.
Rezultati in ocene se objavijo ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov na oglasni deski univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat pozitiven, se ocena vpiše v uradno evidenco (indeks).

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,
9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
8 – prav dobro: solidni rezultati,
7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem,
5 – 1 nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno do odlično.

Napredovanje v višji letnik
Če opraviš vse s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti, se lahko vpišeš v višji letnik. Izjemoma lahko fakulteta odobri vpis v višji letnik le, če imaš izpolnjenih več kot polovico obveznosti, vseh pa nisi mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, in če je za pričakovati, da boš obveznosti izpolnil do roka, ki ti ga določi za to pristojna komisija.

Ponavljanje ali zamenjava študijskega programa oziroma pavziranje
Če vseh obveznosti ne opraviš, lahko v času študija enkrat letnik ponavljaš. Fakulteta lahko določi tudi izpolnjene minimalne pogoje za ponavljanje. V času ponavljanja ohraniš vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Vsak študent ima tudi pravico, da enkrat zamenja študijski program oziroma se prepiše na drugo fakulteto. Tako ima v resnici vsak študent možnost do dveh rednih vpisov (v smislu prepisa oziroma zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa in enega ponavljanja. Zatem ti ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa »pavziranje«.
Pavziranje pomeni, da si vpisan na fakulteto, vendar brez statusa študenta in pravic, ki iz tega izhajajo. To se zgodi, ko ne izpolnjuješ pogojev za ponavljanje ali pa če si že ponavljal. Če pavziraš več kot dve leti zapored, ti visokošolski zavod, na katerem študiraš, lahko naloži dodatne študijske obveznosti, diferencialne izpite, z utemeljitvijo, da se je v tem času študijski program spremenil.

Izjemni vpis v višji letnik
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze). O tem odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve, lahko pa tudi drug organ, določen s pravili članice.

Ksenija Gider

Poklicna odločitev je ena najpomembnejših v življenju, saj začrta posameznikovo življenje v času izobraževanja ter v celotni poklicni dobi. Glede na stališča, želje, interese in sposobnosti izberemo poklic, ki nam omogoča doseči izpolnjevanje svojih ciljev, zagotavlja kvalitetno življenje in uspešno poklicno prihodnost.

Kaj vse vpliva na izbiro študija
Na vrednotenje posameznega poklica vpliva cela vrsta dejavnikov. Pomembnost in vloga teh je odvisna od socialnega okolja in okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Tako na odločitev vplivajo zunanji vplivi (uveljavljene norme, stališča vzornikov, staršev, prijateljev, zahtevnost izobraževalnega programa), ki ga spodbujajo v izobraževanje za določen poklic oziroma ga od njega odvračajo. Pri poklicni odločitvi naj bi bilo vodilo »izberi si poklic, v katerem uživaš«. Delo se človeku manj odtuji, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem. Le tako lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno rast.

Raziskave so pokazale, da na izbiro študija vplivajo naslednji dejavniki:
– zanimivost področja študija/poklica oziroma skladnost z mojim poslanstvom,
– raznovrstne možnosti zaposlitve doma, konkurenčnost poklica na trgu dela,
– stereotipi o študiju/poklicu v družbi, ugled poklica,
– predvidena plača,
– vpisni pogoji,
– poklic staršev, družinska tradicija,
– študijski pogoji (knjižnica, računalniki, predavalnice, opreme, laboratoriji),
– obštudijske dejavnosti na fakulteti,
– priznanost fakultetnih profesorjev,
– bližina kraja izvajanja študija,
– ali bom lahko zaključil študij v predvidenem roku brez ponavljanj, torej prehodnost,
– možnost pridobitve štipendije,
– stroški študija (literatura, vpisnine, bivanje, prehrana),
– možnosti zaposlitve v tujini, konkurenčnost poklica na trgu dela v tujini.

Vpliv znancev in medijev
Zelo pomembna so priporočila tistih, ki študirajo ali so študij že zaključili. Ne smemo pa zanemariti elektronskih medijev (spletne strani fakultet), osebne predstavitve predstavnikov stroke in fakultet, informacij svetovalk in učiteljev v srednji šoli, časopisov in revij ter TV.

Svobodno in ustvarjalno delo – sanje ali resničnost
Raziskave so pokazale, da se na lestvici vrednot spreminja pomen zadovoljevanja potreb zaposlenih. Vse večji pomen pri delovnem zadovoljstvu pridobiva možnost zadovoljevanja različnih osebnostnih in socialnih potreb v primerjavi z materialnimi potrebami. Dober delodajalec torej v prihodnje ne bo več tisti, ki nudi dobro plačo in druge materialne ugodnosti, ampak tisti, ki bo poleg tega nudil predvsem možnost čim bolj svobodnega in ustvarjalnega dela ter sodelovanja pri odločanju v poslovnem procesu.

Ksenija Gider

Kateri študijski programi so najbolj privlačni, po katerih je najmanj povpraševanj, kje povpraševanja presegajo prosta mesta, po katerih programih skorajda ni povpraševanj, kje bi mladi najraje študirali? Vse to je zanimivo vedeti že pred samim vpisom.

Največ zanimanja je še zmeraj za družboslovje
Prevladujejo visokošolski študijski programi s področja družboslovja, poslovnih ved in prava. Ta so najbolj priljubljena med ženskami, obiskuje jih skoraj polovica. Pri moških so poleg družboslovja priljubljeni tudi programi tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva. V sklopu višješolskih programov je največ zanimanja za programe komercialist, poslovni sekretar in računovodja. V naravoslovju pa prevladuje farmacija, programi Biotehniške fakultete, računalništvo, povečuje pa se tudi zanimanje za gradbeništvo.

Najmanj priljubljeno ostaja naravoslovje in tehnika
Najmanj študentov je vpisanih v programe s področja kmetijstva in veterine, matematike in računalništva. Malo se jih odloči za rudarstvo in geotehnologijo, metalurgijo, tekstil in fizikalno mehaniko. Zanimiv je tudi podatek, v katere programe ob prvi prijavi sploh ni bilo prijav. To so izredni programi cerkvena glasba, dirigiranje, inštrumenti s tipkami, kiparstvo, filozofija, grški jezik, kompozicija in glasbena teorija, latinski jezik, meteorologija z geofiziko, muzikologija, poljski jezik, praktična matematika, primerjalno jezikoslovje, primerjalno slovansko jezikoslovje, sinologija, slovaški jezik, splošno jezikoslovje, teologija idr.

Študijski programi z največjim presežkom prijav, presežek prijavljenih nad razpisanimi mesti v šolskem letu 2008/2009 v procentih:
– dramska igra in umetniška beseda (930 %),
– filmska in televizijska režija (900 %),
– varnost in policijsko delo (501 %),
– predšolska vzgoja (497 %),
– oblikovanje (490 %),
– slikarstvo (467 %),
– restavratorstvo (380 %),
– management turističnih destinacij (368 %),
– fizioterapija (335 %),
– predšolska vzgoja (313 %),
– športno treniranje (308 %).
Vendar je treba poudariti, da večina teh programov sprejme številčno zelo malo študentov, zato je procent toliko višji. Številčno pa je preveč vpisanih glede na razpisana mesta na medicini, pravu, ekonomiji, andragogiki, psihologiji, analitski sociologiji, novinarstvu, arhitekturi in športu.

In kje želijo študentje študirati?
Na splošno je zanimanj za Univerzo v Ljubljani nad vpisnimi zmožnostmi, obratno pa velja za Maribor, Univerzo na Primorskem in druge visokošolske zavode po Sloveniji. Ljubljana tako še naprej ostaja »študentska« prestolnica.

Ksenija Gider

Glavni cilj programa štipendiranja, ki poteka pod okriljem blagovne znamke Always, je podpreti mlade pri izbiri želene visokošolske institucije in študijskega programa.
Bodoči študentje se na program štipendiranja Always lahko prijavijo preko spletne strani www.always.si, kjer bodo našli vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno prijavo na program štipendiranja. Spletna stran vodi obiskovalce korak za korakom, od začetka do same oddaje prijavnice; rok za oddajo je 2. junij 2010. Po večstopenjskem procesu izbiranja v septembru 2010, bo komisija izbrala dve osebi, ki bosta 5 let prejemali štipendijo. Program Štipendiranja je namenjen vsem bodočim študentom med 17. in 21. letom starosti in ponuja edinstveno priložnost – finančno podporo v mesečnem znesku 350 EUR, ki jo izbrana kandidata prejemata pet akademskih let, od meseca septembra do vključno junija. Štipendija ni vračljiva in je namenjena finančni podpori študija.

Za dodatne informacije pišite na Always email: always.stipendije@gmail.com

V torek, 26.1.2010 ob 18.00 ste starši lepo vabljeni v Sejno sobo Bloka 3 (1. nadstropje; Študentsko naselje Rožna dolina) na delavnico o organizaciji časa: USKLAJEVANJE KARIERE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA.
Sočasno bo v TV sobi bloka 12 potekala ustvarjalna delavnica za otroke. Poskrbljeno bo torej za varstvo otrok, da se boste starši lahko eno uro posvetili samo in izključno sami sebi.

Študentsko življenje, kot se vam verjetno že svita, ni le guljenje študijskih klopi. V prispevku lahko najdete nekaj možnosti, kako si ga obogatiti; tisto, kar vam bo najbolj ustrezalo, pa boste tako ali tako našli sami.
Začnimo blizu študijskih klopi – na fakultetah, v raznih knjižnicah, pa tudi v drugih ustanovah vam bodo na voljo številna predavanja strokovnjakov z najrazličnejših področij. Izkoristite ta predavanja, ki so večinoma brezplačna, pa vseeno izvrstna možnost za izpopolnjevanje znanja, ki ga boste odnesli s fakultete.

Tekmovanja

Poleg tega so vam tudi na fakulteti na voljo različna tekmovanja v znanju strokovnega področja, največkrat na mednarodnem nivoju. Naj na tem mestu omenim še nekaj, kar ni čisto v kontekstu, pa vendar – ena izmed odličnih možnosti za širjenje študijskih in drugačnih obzorij so tudi študentske izmenjave npr. Erasmus. Izkoristite to možnost!

Dela …

Poleg tega velja izkoristiti možnost študentskega dela. Seveda je na trgu veliko vrst del, zelo koristno pa je, da si poiščemo delo, ki bo povezava z našim študijem. Ne samo, da se bomo na tak način lahko naučili mnogo koristnih stvari, ki nam bodo koristile tudi pri študiju, imeli bomo tudi možnost spoznati ljudi, ki nam bodo kasneje lahko koristili pri iskanju zaposlitve. V najboljšem primeru pa bo oseba, pri kateri delamo kot študent, celo naš bodoči delodajalec. Ne najmanj pomembna stvar je tudi, da si na tak način prislužimo nekaj tako potrebnih cekinčkov.

Društva

Seveda ne pozabite tudi na študentske organizacije in društva. Teh je pravo malo morje in so podrobneje opisana že na drugem mestu. V vse se imamo možnost vključiti, seveda pa je najprej treba približno vedeti, kaj ponujajo in kaj si od morebitnega članstva lahko obetamo. Seveda pa so tudi na študentski ravni aktualna najrazličnejša združenja, kot so npr. gasilsko, taborniško, skavtsko združenje, na drugi strani pa tudi npr. podmladki političnih strank. Povsod tu si lahko nabiramo dragocene izkušnje, znanja in poznanstva.

Tečaji

Zelo pomembno je znanje tujih jezikov – na voljo so nam številni tečaji, pogosto zelo ugodni. Pa vendar se tu vseeno splača dati nekaj več poudarka kvaliteti, saj je slab jezikovni tečaj ravno tako zapravljanje časa in denarja. Preden se odločimo za obiskovanje tečaja, se pozanimajmo o referencah predavatelja. Seveda pa se ne poučuje samo tečajev. Z nekaj brskanja bomo lahko odkrili, da se je prek različnih tečajev, ki so nam na voljo, moč naučiti najrazličnejših spretnosti – računalniški, kuharski, slikarski … vse to in še več je na voljo na študentskem ‘nauči-se' tržišču.

Šport

Ne pozabite pa tudi na šport! Šport je tako eden najboljših načinov za spoznavanje ljudi, na drugi strani pa obvezen spremljevalec kvalitetnega študija. Nič ne zbistri od vseh podatkov natrpane in izčrpane glave bolj kot sproščujoč tek ali podobna športna aktivnost. Vključite šport v svoje vsakodnevno študijsko življenje! Za začetno motivacijo je zelo koristno, da se športnega udejstvovanja lotite v družbi.

Potovanja

Eden izmed najboljših načinov za spoznavanje samega sebe in sveta okoli sebe pa so potovanja. Prav zato precej študentov veliko potuje; poleg tega imajo v študentskih letih za to nekako največ časa. Ni ravno priporočljivo, da se opravite na pot okrog sveta že takoj na začetku prvega letnika – zadoščenje bo mnogo večje, če se boste na to pot odpravili s precej opravljenimi izpiti v žepu, na primer v času absolventskega staža – morda se vam bo prav utrnila ideja za naslov vaše diplomske naloge. Splača se iskati poceni, subvencionirana potovanja, organizirana s strani študentskih organizacij – tako lahko potujete poceni in v dobri družbi.

Blaž Božnar

Nekateri izmed vas boste študentska leta preživeli v najetem stanovanju. Vse lepo in prav, vendar pa vas pred vselitvijo čaka pomembna formalnost – podpis najemne pogodbe. Z dobro napisano najemno pogodbo si lahko prihranimo nevšečnosti.
Za začetek lahko, če smo malce strokovno pravniški, povemo, da gre pri najemni pogodbi za klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe pa vsebuje Stanovanjski zakonik (SZ-1).

Najemna pogodba mora biti obvezno pisna, ni pa potrebno, da je sklenjena v notarski obliki, niti, da je notarsko overjena. Obvezno mora vsebovati sestavine opredeljene v 1. odstavku 91. člena SZ-1.

Pravice in dolžnosti

Najemodajalec ima dolžnost izročiti stanovanje v stanju, ki študentu stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja; vzdrževati stanovanje in skupne dele v stanovanjski ali večstanovanjski stavbi v stanju, ki zagotavlja študentu normalno uporabo stanovanja ter skupnih delov; odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju; prijaviti oddajo stanovanja pri pristojnem davčnem organu in registrirati najemno pogodbo pri pristojnem registrskem organu v 30 dneh od sklenitve najemne pogodbe ali aneksa k njej.

Študent mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo; odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oziroma malomarni rabi stanovanja; dopustiti vstop najemodajalcu oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje, da ta preveri, ali se stanovanje ‘pravilno' uporablja, vendar največ dvakrat letno; poravnati stroške popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne uporabe stanovanja; obveščati najemodajalca o napakah na stanovanju, za odpravo katerih odgovarja lastnik; plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo; pridobiti soglasje najemodajalca, če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi; predlagati najemodajalcu sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če se število oseb, ki uporabljajo stanovanje, spremeni in pa vzdrževati stanovanje v obsegu, kot ga za najemnike določajo normativi.

Najemno pogodbo lahko študent odpove kadar koli, ne da bi za to moral navesti kakršen koli razlog – o tem mora le obvestiti najemodajalca in upoštevati 90-dnevni odpovedni rok. Pogodbo pa lahko odpove tudi najemodajalec – rok se lahko določi tudi v pogodbi, vendar ne sme biti krajši od 90 dni. Razlogi so krivdni ali nekrivdni.

Blaž Božnar