Med 500 najboljših

Univerza v Ljubljani se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu na Academic Word Ranking of Universities 2008 lestvici (Šanghajska lestvica). UL se je uvrstila v razred med 402-503 izmed 20.000 univerz iz celega sveta. V evropski regiji (Top European Universities) se je UL uvrstila v skupino med 169 in 201 najboljšo univerzo, kar je boljša ocena kot v letu 2007. Vodilna univerza v svetovnem merilu je Harvard University, v Evropi pa University of Cambridge.
Uvrstitev UL hkrati uvršča Slovenijo med 37 držav sveta, ki imajo univerze med 500 najboljših na svetu.

Celotna ARWU lestvica je dosegljiva na http://www.arwu.org/rank2008/EN2008.htm

Sejem rabljenih učbenikov

Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) letos drugič organizira tadicionalni sejem rabljenih učbenikov v ljubljanskih Križankah. Sejem omogoča socialno šibkejšim, ki si težko privoščijo nove učbenike, možnost, da pridejo do potrebnih šolskih knjig, tistim varčnejšim pa, da prihranijo kakšen evro. Za vse obiskovalce in prodajalce je vstop prost, prodajni prostor pa bo opremljen z brezplačnimi mizami za prodajalce. Organizatorji so poskrbeli tudi za brezplačne kataloge odobrenih učbenikov za srednje in osnovne šole. Družbeno koristen dogodek se bo odvijal prvi vikend v septembru. V petek, 5. 12. bo prodaja potekala od 12.00 do 19.00 ure, v soboto, 6. 12. pa od 9.00 do 17.00 ure.

Štipendije?

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) ob zadnjem dogajanju na področju štipendiranja opozarja, da so postopki za pridobitev štipendij nejasni in odpirajo mnogo vprašanj. Če Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) na vse nejasnosti ne bo takoj odgovorilo, bo sistem štipendiranja jeseni resno ogrožen, so zapisali. Še vedno namreč ni jasno, kako bo sistem dodeljevanja državnih in Zoisovih štipendij v praksi deloval, saj državne ustanove, od Centrov za socialno delo, Zavodov za zaposlovanje, Javne agencije Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Ad Futura in celo MDDSZ še vedno niso odpravile nekaterih nejasnosti novega sistema.  Da se upravičeno bojijo, da je izvajanje štipendijskega sistema ogroženo, jih napeljuje ravnanje MDDSZ.  Namreč, ministrstvo ni upoštevalo njihovih vprašanj in pripomb na predloge pravilnikov, kjer so opozarjali na nejasnosti sistema, zato številne od teh nejasnosti še danes niso razrešene, pojasnjujejo pri ŠOS. 

Nadomestni prostor za študij

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo študentom v času zaprtja Univrzitetne knjižnice Maribor zaradi obnovitvenih del, omogočila nadomestne prostore za nemoten študij. Nadomestni prostor bo zagotovljen v prostorih Študentskega multimedijskega centra Cyber.Student (1. študentski dom na Tyrševi ulici 23) od ponedeljka, 18. avgusta dalje. V multimedijskem centru bodo imeli študentje možnost za študij, prav tako pa jim bo omogočena brezplačna uporaba računalnika z dostopom do interneta, za pripravo seminarskih in drugih študijskih nalog.

Oddajte sobo!

Brezplačna posredovalnica sob ŠOU v Ljubljani m2 študentom že štiri leta posreduje vse vrste namestitev: eno-, dvo- in večposteljne sobe, garsonjere, stanovanja in celo hiše za študente. Študentom želi zagotoviti kar največje število primernih sob po sprejemljivih cenah. Posebno pozornost pri tem posveča študentom prvih letnikov, ki se v novem okolju težje znajdejo, in tujcem, ki prihajajo študirat v Ljubljano. V m2 študentom in lastnikom tudi brezplačno pravno svetujejo pri sklepanju najemnih pogodb in urejanju najemnih razmerij, pri prijavi stalnega in začasnega bivališča,  registraciji najemnih pogodb in subvencioniranega bivanja, ter seznanjajo lastnike stanovanj z možnostjo pridobitve subvencije. Ti morajo letos  vloge za subvencijo oddati najkasneje do 20. avgusta 2008 – razpis je objavljen na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani (http://www.stud-dom-lj.si/si/razpisi/podrobno/razpis_za_leto_20082009_Z/ ).
Podatki kažejo, da lastniki najhitreje oddajo enoposteljne in dvoposteljne sobe, kjer sta prosti obe postelji, pri čemer je pomembna prednost bližina fakultet. Cene za nastanitev take vrste se v povprečju gibljejo od 80 do 120 evrov na osebo za dvoposteljno sobo in od 120 do 150 evrov za enoposteljno sobo. Stroški se v večini primerov plačujejo posebej, saj so najemnine z vključenimi stroški postale redkost.  V posredovalnici sob m2 opažajo, da lastniki študentom sobe nemalokrat oddajajo na črno, brez prijave in pogodbe. Večina lastnikov žal nima urejene možnosti subvencije, zato tako študente kot tudi lastnike o tem redno informirajo. Več informacij o brezplačni svetovalnici sob m2 ŠOU v Ljubljani najdete na spletni strani www.svetovalnica.com ali na telefonski številki 01 43 31 076, od ponedeljka do četrtka med 9.00 in 18.00 ter v petek od 9.00 do 14.00.

Študentska delovna brigada

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), med  18. in 27. julijem 2008 organizira že 10. Študentsko delovno brigado, tokrat v Občini Kozje. Mariborski študentje bodo v tem času krajanom Kozjega pomagali pri obnovi turističnih in zgodovinskih objektov ter pri ureditvi zgodovinskih pomembnih poti, da bi tako oživili naravne znamenitosti in s tem turizem, ki predstavlja eno izmed  možnosti razvoja v teh krajih. Študentje želijo s svojim prostovoljnim delom pomagati krajanom demografsko ogroženih predelov in tako prevzeti del odgovornosti pri skrbi za okolje omenjenega področja. Na letošnjo delovno brigado se je prijavilo okoli 40 študentov. V okviru delovne brigade bo poskrbljeno tudi za širok spekter interesnih dejavnosti. 

Teden kulture na Placu 2008

14.7.2008, je skoraj edini brezplačni kulturno-umetniški festival v Sloveniji dočakal svoj premierni večer, ki so ga obeležili plesno društvo krokar iz Metlike, gledališče Dejmo stisn't Teater in pantomimiki. Festival je odprlo domače plesno društvo Krokar z dvema plesnima točkama, nad katerima je bilo občinstvo naravnost navdušeno, saj so plesalke z elementi sodobnega plesa skozi glasbo in gibe sporočale, da se ljudje lahko medsebojno konstruktivno povezujemo navkljub pestrosti in različnosti  karakterjev. V prihodnje nas čakajo Rambo Amadeus, Elemental, Soul Fingers, Didgeriboom, Folk etc, potopisni večer, predstava ekstremnih športov in še in še …Brezplačno, seveda! Ker kultura ni zločin … ker bi moral do kulturnih in umetniških vsebin imeti dostop prav vsak prebivalec na tem planetu! Več o programu si lahko preberete na  www.kudplac.si.

Poletje, glasba in zabava

Končno smo dočakali! Vroče poletje, morje,  brezskrbno uživanje tudi med tednom ter veliko gole kože. Kaj je lepšega kot poletni žur, na katerem nima nobena bejba krila daljšega kot nad koleni?! Čas poletja pa je tudi čas poletnih festivalov, za katere moramo reči, da se organizatorji vsako leto bolj izkažejo in nam mladim resnično pripravijo pestro izbiro. Ker sem se odločila, da bom letošnje poletje večinoma preživela na morju, sem se odpravila že na prvi večji festival, ki se je dogajal v bližini.


Naj vam na hitro povem zanimivo zgodbico. Kot študentka zadnjega letnika sem ob koncu letošnjega študijskega leta ugotovila, da bo počasi potrebno opraviti tudi tiste najbolj zoprne izpite, ki jih vlečem že iz prvega in drugega letnika. Zato sem končno zbrala voljo in pogum ter se odpravila na inštrukcije. Bila sem zelo presenečena, ko sem ugotovila, da sem med vsemi študenti skoraj najmlajša. To mi je dalo še nekoliko dodatne motivacije, saj le nisem edina, ki sem odlašala s tem izpitom toliko časa. Med študenti je bilo opaziti nekaj zanimivih absolventov, toda moj pogled se je največkrat ustavil na čvrsti zadnjici našega lepega inštruktorja. Tako čeden je, pa še pameten povrhu vsega! Kaj več bi si lahko še želela? Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem bila vesela, ko me je poklical pred tablo rešiti nalogo. Teh nekaj minut sem seveda dodobra izkoristila in med pisanjem po tabli uporabila svoje čare. Čutila sem njegov pogled na svoji zadnjici, ki se je med pisanjem nežno tresla in zibala sem ter tja. Vsak dan sem z veseljem odšla na inštrukcije novemu znanju naproti, saj sem vedela, da ga bom zopet videla. Seveda nisem pozabila tudi na to, da je poletje idealen čas za nošenje globokih dekoltejev in oprijetih belih majčk, pod katerimi ni ničesar. Po zadnjem dnevu našega druženja smo se vsi skupaj odpravili na zasluženo pivo. Tipček mi je v teh treh tednih resnično prirastel k srcu in nemalokrat sem se zalotila, kako ga gledam in sanjarim o enem norem seksu z njim. Nisem bila prepričana, toda nekajkrat se mi je celo zazdelo, da me tudi on tako poželjivo opazuje. Tisto zasluženo pivo se je nekoliko zavleklo, seveda, in na koncu sva v lokalu ostala le še midva. Še dolgo časa sva se pogovarjala in se resnično ujela. Ugotovila sva tudi, da sva oba samska in da trenutno iščeva le prijateljico in prijatelja za občasne vroče igrice, ne pa tudi resne zveze. Ko sva se odpravila proti domu, sva si izmenjala telefonski številki in si obljubila, da ta pijača ni bila zadnja. Tako sva se v tem mesec u še dvakrat uspela dobiti. S takšnim človekom res ni težko postati prijatelj. Posluša te, vedno ti pomaga, je razgledan, ve vse pomembne novice, ti stoji ob strani, …, poleg vsega pa še hudičevo dobro izgleda!  Najina druženja žal niso prerasla v nič več kot le prijateljstvo, čeprav sem si ga tako močno želela, vendar mi je bilo tudi to všeč. Zmenila sva se, da se bova za vikend skupaj odpravila na enega od poletnih festivalov. Takšnega vznemirjenja že dolgo časa nisem občutila. Tako zelo sem si želela,  da bo sedaj pa le prišla priložnost, ko ga bom lahko strastno zalizala in ga prijela za tisto seksi ritko, ki me draži že več kot cel mesec. Stala sva pred odrom, obkrožena z množico ostalih ljudi, ki so se z vseh strani naslanjali na najini telesi. Še sreča, saj sva kmalu ostala popolnoma stisnjena drug ob drugega. Stala sem pred njim in gledala na oder, kot da ne razmišljam o ničemer drugem, ko sem začutila njegove nežne roke okoli svojega pasu. Takrat mi je postalo popolnoma jasno, da si me želi tudi on. Ostala sva objeta in se nežno zibala v zvokih glasbe. Z ritko sem se namenoma drgnila ob njega in čutila prav vsak centimeter njegovega tiča, ki je na novo zrastel v njegovih hlačah. Roke sem zavila za njegov hrbet in počasi lezla navzdol. Totalno me je zrajcalo, ko sem ga prijela za zadnjico in ga še močneje pritisnila k sebi. Nagnil se je k meni, ko tega res nisem pričakovala, in me strastno poljubil. Zavrtelo se mi je v glavi od vsega tega užitka. Počasi sem se približala njegovemu ušesu, mu zašepetala: »Bi me rad položil?« in z jezikom nežno obliznila majhen uhanček.  To ga je popolnoma obnorelo, saj me je takoj trdno prijel za roko in me odpeljal iz tiste množice. Kot slepa sem mu sledila in le čakala, kam me bo odpeljal. Ko sva se nekoliko oddaljila od odra, je sedel na tla in me posadil nase. Strastno sva se lizala in z rokama raziskala prav vsak del najinih vročih teles. Dvignil je majčko in se z jezikom lotil napetih prsi, kar je sprožilo pravo poplavo med mojimi nogami.  Še dobro, da sem se od doma odpravila v krilcu. Odpela sem njegove hlače in se takoj lotila masiranja pokončnega prijatelja. Tako zelo je bil trd, da je stal kot sveča. Dvignila sem krilo, odmaknila tanek trakec od tangic in se pogumna nasadila nanj. Zakričala sem od užitka! Še dobro, da je bila glasba tako glasna, da me ni mogel nihče slišati. Na vso moč sem se premikala navzgor in navzdol, saj sem ga želela čutiti prav od korena pa do konice. Med nabijanjem je z eno roko masiral moje prsi, z drugo pa dražil nabrekel vršiček.  Vse hitreje in vse bolj naglas sem se naslajala, potem nama je skupaj prišlo. Obsedela sva na vlažni travi, popolnoma potešena. Odpravila sva se po pivo, potem pa nazaj pred oder. Poletni festivali na prostem res nudijo veliko dobrih stvari. Morda pa le ne bom cel mesec na morju. Mislim, da bi bilo vseeno bolj prijetno odpraviti se še na kakšen dober in vroč festival.

                                                                                    Emanuela

Kam na počitnice?

Čas za morje, potovanja in raziskovanje tujih dežel je pred nami. Prav tako je, po vsej verjetnosti, pred nami vroče poletje, ki je svoje visoke temperature pokazalo že konec maja. Kam gremo letos na počitnice? To vprašanje nam več ali manj že vsem odmeva v glavah. Če se še niste odločili, kam na dopust, smo za vas pripravili pregled plaž in nekaterih bližnjih krajev. 

Bolgarija
Bolgarija postaja vedno bolj priljubljena počitniška destinacija. Od črnomorskih letovišč z zvenečimi imeni sta Slančev Bryag (Sunny Beach) in Zlati Pyasaši (Golden Sand) najbolj znana. Imata sodobno turistično infrastrukturo, povsod bleščeče hotele, diskoteke, bare, lunaparke. Tudi gostinska ponudba je zelo dobra, restavracije ponujajo hrano z vsega sveta in ne zgolj čevapčiče in ražnjiče, ki so tudi tam nacionalna jed. Črno morje si svoje ime nekako res zasluži, turkizno modrega morja tam pač ne boste našli. Najcenejši tedenski aranžmaji na osebo: Burgas – 220 EUR, Varna – 210 EUR.

Egipt
Zakaj ne bi letos odpotovali v Egipt med piramide, kjer vas bo očarala zgodovina stare egipčanske civilizacije? Lahko odpotujete na bregove Nila, morda s feluko po Nilu, s potapljači v Rdeče morje ali pa v oazo sredi puščave na obisk k Beduinom ali preživeti noč v beli puščavi. Morda v mestece Dahab, ki leži na vzhodni obali polotoka Sinaj, kamor zahajajo popotniki in potapljači; zanj ni značilen množičen turizem, kot ga srečamo v Sharm el Sheikhu ali Hurgadi. Ko imate dovolj odkrivanja zgodovine ter pokrajine, tam preprosto ležete na plažo in počivate. Za tiste, ki se raje razvajate v hotelih, bosta pravšnja Hurgada in Sharm. Egipt s svojo preteklostjo in sedanjostjo, s podeželjem in mesti, puščavo in morjem ter Nilom zmeraj preseneča in očara. Nasvet: zaradi visokih temperatur v visoki poletni sezoni je bolje to deželo obiskati pred špico ali po njej.
Najcenejši tedenski aražmaji na osebo: Hurgada – 305 EUR, Sharm El Sheikh – 345 EUR, Kairo – 350 EUR, Luxor – 350 EUR.

Tunizija
Enkratna, topla, poleti skoraj prevroča. Dežela najbolj prijaznih in nasmejanih ljudi. Počitnicam dajo poseben, nepozaben pečat. Ljudje pa še zdaleč niso vse, kar se da doživeti v njihovi državi, sedemkrat večji od Slovenije. Zanimiv je obisk Sahare, jahanje kamel ali se vožnja z džipi čez puščavske sipine, občutek življenja v puščavi in pod njo v stilu prvotnih prebivalcev Berberov, obisk medine (tržnice v starem mestnem jedru). Tedenski aranžmaji na osebo:  Djerba – 230 EUR, Monastir – 220 EUR, Tunis 340 EUR.

Turčija
Turška riviera, ki se razprostira med hribovjem Taurus in Kleopatrino plažo, ima največ sončnih dni v letu; teh je več kot 300. V Turčiji najdemo raznoliko pokrajino, kilometrske peščene plaže, samotne zalive ter turkizno modro morje, ki ima prijetno temperaturo še v zgodnjih jesenskih mesecih. Najbolj turistično obiskana je Antalya. Od tam se lahko odpravite tudi na izlet v Pamukale ali do številnih antičnih mest. Kakšnih 150 kilometrov od Antalyje leži Alanya z znamenito Kleopatrino plažo. Marmaris in Bodrum sta druga počitniška kraja, ki imata veliko lepih zalivov, bogato zgodovino in razgibano nočno življenje. Če boste preživljali počitnice v Turčiji pa ne smete zamuditi obiska turških bazarjev. Očaral vas bo orient s pridihom eksotike.  Tedenski aranžmaji na osebo: Antalya – 180 EUR, Bodrum – 260 EUR, Izmir – 330 EUR.

Španski otoki
Skupino Balearskih otokov sestavljajo Mallorca, Menorca in Cabrera ter Ibiza in Formentera. Na otokih vlada prijetna klima, saj imajo kar 280 sončnih dni na leto. Mallorco, najpogosteje obiskan Balearski otok, odlikujejo dolge peščene plaže, sonce, mandljevci, oljke in vinska trta. Ob ugodnih pogojih za deskanje in druge športe na vodi in pod vodo se lahko naužijete tudi zabave in pestrega nočnega življenja. Na Ibizi prevladuje eksotično vzdušje. Pokrajina je polna figovcev, rožmarina in mandljev, na obrobjih pa so prenapolnjene plaže.
Kanarske otoke vulkanskega izvora, kjer skozi vse leto vlada enakomerna temperatura, sestavlja sedem večjih otokov: Gran Canaria, Fuerteventura, Lanzarote, Teneriffa, La Palma, Gomera in Hierro. Prevladujejo turistična središča z nekoliko temnejšimi peščenimi plažami, prav vsak otok pa ponuja tudi slikovito notranjost. Najcenejši tedenski aranžmaji: Ibiza – 264 EUR, Menorca – 358 EUR, Mallorca – 198 EUR.
Lanzarote – 248 EUR, Fuertaventura – 260 EUR, Gran Canaria – 205 EUR, La Palma – 330 EUR, Tereriffa – 265 EUR.

Grčija – Grško otočje
Grčija premore več kot 9000 otokov in samo obala grške celine je dolga več kot 4000 kilometrov, tako da je izbor kraja za preživljanje počitnic lahko kar težka naloga. Kreta je največji grški otok z razvitim turizmom, predvsem na severni strani. Rodos je največji otok Dodekaneškega otočja in ima prodnate peščene plaže. Novi del mesta je center živahnega nočnega življenja s številnimi hoteli, trgovinami, pubi in klubi. Otok Santorini je eden najlepših grških otokov. Hoteli so pretežno na vhodni strani otoka, v Kamariju, zahodna stran otoka z vasico Fira na 300 metrov visoki pečini pa očara vsakogar s svojo svetovno znano belo-modro podobo in nepozabnim razgledom. Brez dvoma je to eden najlepših in najbolj romantičnih grških otokov. Krf je najbolj zeleni grški otok. Prekrivajo ga bogati nasadi južnega sadja in oliv, ki se mešajo z vonjem pinij in cipres. Na Krfu boste lahko obiskali tudi številne kulturne in arheološke znamenitosti.
Grški otoki so za poletne počitnice dober izbor. Ležijo v toplem, sončnem podnebju in prav gotovo vas bodo očarali s svojo raznovrstnostjo. Prav poseben je občutek, ko se kopaš v morju in se nad tabo dviga vulkanska stena pogorja. Domačini so gostoljubni, presenetila vas bo pestra večerna zabava ali pa sprehod v mesečini po peščenih plažah. Najcenejši tedenski aranžmaji: Krf – 230 EUR, Santorini – 300 EUR, Kos – 210 EUR, Zakyntos – 260 EUR, Rhodos – 260 EUR.

Korzika
Kristalno čisto morje, dolge peščene plaže, majhni samotni zalivi in divja skalnata obala – to je Korzika. Na Korziki živi okoli 280 tisoč ljudi, od tega skoraj polovica v glavnem mestu Ajaco na jugu otoka. Klima se zelo razlikuje med področjem hribovite notranjosti in obalo. 300 kilometrov plaž privabi veliko turistov. Najprivlačnejša področja, predvsem za potapljače, so Valinco Golf, Vigari in otočki Bruzi in Porto Vecchio ter Cap Corse na zahodni strani Korzike. Tretjina otoka je naravni park, kjer ljubitelji narave pridejo na svoj račun. Notranjost otoka privablja predvsem planince in gorske kolesarje. Na Korziko se je priporočljivo podati z avtomobilom. Po celotnem otoku je nekaj kampov, kjer je mogoče prenočiti.

Italijanska obala
Italijanska obala se razprostira ob jadranskem, jonskem, tirenskem in ligurskem morju. Na severnem delu jadranske obale so plaže posejane druga ob drugi. Najbolj znana je plaža Rimini z dolgimi peščenimi plažami in razburljivim nočnim življenjem. Na južnem delu jadranske obale, od Abruzza, kjer so številni hoteli, do konice na Leuci, kjer se združita jadransko in jonsko morje, ljudje živijo tesno povezani z morjem in turizmom. Obala ob ligurskem morju je dolga več sto kilometrov in premore veliko lepih zalivov in skalnatih zavetij. V bližini obale je nekaj manjših otočkov, ki privabljajo predvsem potapljače. Tirenska obala je znana po čudovitih plažah in bogati zgodovini. Največ ljudi se odloča predvsem za severni del ob Toskani, za Versilio, Maremmo, področje Pise in Livorna, kjer lahko kombinira oddih z ogledi številnih bližnjih turističnih znamenitosti. Na izbiro sta vam tudi otoka Sicilija in Sardinija, kjer vas bo očarala bogata kulturna dediščina, neverjetna pokrajina in prijetne počitniške vasice. Najcenejši tedenski aranžmaji: Rimini – 350 EUR, Siciljia – 340 EUR.

Malta
Malta je primerna za tiste, ki si želijo aktivnega dopusta. Ljubitelji vodnih športov doživijo nad ali pod vodno gladino očarljiv svet, kajti otočna skupina je obdarjena z živahno tisočletno zgodovino. Malto sestavljajo trije otoki: glavni, največji po imenu Malta in še dva manjša otoka, to sta otoka Gozo in Comino. Malta je otok skrivnosti. Veliko narodov in kultur je pustilo svoje sledi na otoku – srednjeveške cerkve in angleške kolonialne zgradbe. Arabski vpliv ni opazen samo v jeziku, temveč tudi v gradbeništvu in v kulinaričnih specialitetah. Malto posebno radi obiskujejo potapljači, saj skalnata obala nudi razburljive podvodne ture, tudi v morske votline in jame. Najcenejši aranžmaji: let iz Ljubljane – 291 EUR; let iz Munchna, 14 dni – 239 EUR.

Portugalska obala
Poleti na Portugalsko privabljajo predvsem plaže na obali Algarve, na Costi Verde (zeleni obali), Costi de Prate (srebrni obali), Costi de Lizbona ter plaže na otoku Madeira in Azorih. Izjemne plaže na južnem predelu obale Algarve obiskujejo turisti iz vsega sveta. Če se želite izogniti masovnemu turizmu lahko izberete ribiške vasice, če imate raje zabavo, pa izberite hotel v mestu Faro, Portimao ali Vilamoura. Costa Verde je najbolj zeleni predel Portugalske, kjer tudi največ dežuje. Turiste tukaj očara predvsem prostrana atlantska obala in čiste plaže.  Costa de Prate je zgodovinski predel dežele s samotnimi plažami. Costa de Lizbona leži pred glavnim mestom. Le nekaj kilometrov iz mesta se razprostirajo peščene plaže in ribiška mesteca. Otok Madeira, ki ga imenujejo tudi vrt Atlantika, turiste privablja skozi vse leto. Prijetne počitnice lahko preživite tudi na Azorih, kjer je na izbiro devet otokov. Najcenejši tedenski aranžmaji:  Ponta Delgada (Azori) – 570 EUR, Madeira – 350 EUR, Lizbona – 280 EUR, Faro – 285 EUR.

Hrvaška
Kljub vedno večji ponudbi turističnih destinacij je za Slovence hrvaška obala še vedno ena izmed najbolj privlačnih. Ni le bližina in sorodnost jezika tisto, kar prevlada – treba pač priznati, da je Jadransko morje z številnimi otoki eno izmed lepših v svetovnem merilu. Hrvaška je dežela otokov, saj jih ima kar tisoč in vsak ima nekaj svojega, nekaj drugačnega in posebnega. Ponudba je velika.

Številne domače in tuje agencije nam nudijo vedno več možnosti za potovanja v različnih cenovnih razredih, zato ni več izgovorov, da nekatere želje ostanejo zgolj želje.

Opomba: Cene aranžmajev so  iz ” last  minute” ponudb. Tisti, ki morate planirati dopuste dva meseca vnaprej, bodo takšne cene težje dosegljive. Prav tako se aranžmaji razlikujejo (od dveh do štirih zvezdic); odhodi so iz različnih letališč, večinoma in Munchna. V nekaterih so zajete samo nočitve z zajtrkom, v drugih polni penzioni. 

Gremo na kolo ali v bazen!

Ali ste vedeli, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, manj težav z različnimi okužbami? Telesna dejavnost namreč spodbuja obrambne mehanizme, ki jih telo pri vdoru povzročiteljev bolezni najprej uporabi. V vročih poletnih dneh poskrbite za svoje telo in duha ter se sprostite z rekreacijo. Ena izmed stoterih možnosti je tudi kolesarjenje, ali morda plavanje.

Plavanje je celosten šport, ki skladno razvija in oblikuje telo. Hkrati pa je plavanje tudi športna dejavnost z najmanjšim številom stranskih učinkov, zato je primerno za vse starostne skupine. Plavanje je primerno sredstvo za preprečevanje številnih negativnih učinkov zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti, kot posledici sodobnega načina življenja. Poznamo pa tudi več vrst oziroma številne tekmovalne športe v in na vodi, kot so tekmovalno plavanje, vaterpolo, sinhrono plavanje, triatlon, skoki v vodo, podvodni hokej, veslanje, kajak, kanu, jadranje na deski … Rekreativno plavanje predstavlja dejavnost, pri kateri se človek ob igrivem ukvarjanju telesno in duševno sprosti ter okrepi in socialno obogati. Dva pomembnejših ciljev reaktivnega plavanja sta izboljšanje kakovosti življenja človeka ter ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja človeka. Plavanje je zelo zabaven šport.

Ni pa samo plavanje tisto, kar nas lahko sprosti. Marsikoga v teh pomladnih dneh sonce zvabi na kolo in na krajše ali daljše ture kolesarjenja. Kolesarjenje je primeren način vzdrževanja kondicije, ki nam poleg gibanja omogoča tudi pristen stik z naravo, skozi katero se vozimo. Tudi kolesarjenje je primerno za vse starosti. In tako kot za plavanje tudi za kolesarjenje velja enako: če se z njim nismo nikoli resneje ukvarjali, ni za nov začetek nikoli prepozno. Hkrati pa je kolesarjenje tudi odličen način za vzdrževanje telesne teže. Kolesarjenje je poleti najprijetnejši šport, s katerim lahko poskrbite za svoje zdravje, pripomore k večji vzdržljivosti, koristi srcu in ožilju, hkrati pa povečuje moč. Redno ukvarjanje s kolesarjenjem vam bo omogočilo pot do manj stresnega in bolj zdravega življenja. Med kolesarji je veliko manj ljudi, ki trpijo za debelostjo, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in rakom, kot med tistimi, ki prisegajo na sedeče, avtomobilsko življenje. Hkrati so manj nagnjeni k psihološkim težavam, depresiji.

Mojca Polc