Na podlagi 2. seje Glavnega odbora, iz dne 10.11.2009, Zveza ŠKIS objavlja razpis za organizacijo 10. Študentskega kulturnega festivala ŠTUNF 2010.

1. Osnovni pogoji za organizacijo:
– nosilec organizacije projekta (prijavitelj) je lahko izključno samo član Zveze ŠKIS (študentsko društvo), ki v preteklem študijskem letu ni prejel sredstev za organizacijo festivala;
– v primeru organizacije projekta z ostalimi soorganizatorji, mora prijavitelj pri prijavi obvezno priložiti pisma o nameri, ožigosana in podpisana s strani soorganizatorja;
– festival mora potekati v časovnem okviru od 1. marca do 30. septembra 2010, z izjemo prvih 14 dni v mesecu maju 2010;
– festival se razvija kot samostojni kulturni dogodek, združevanje z obstoječimi prireditvami prijavitelja ni mogoče;
– pri izbiri prijavitelja imajo prednost kandidati z izkušnjami pri organizaciji tovrstnih projektov.

2. Organizator festivala ŠTUNF mora zagotoviti:
– da bo vsaj tri mesece pred festivalom javno objavil natečaj za prijavo del, in sicer iz vsaj treh različnih kulturnih področij (literarni natečaji, fotografski natečaj, natečaj za kratki film, likovni natečaji ipd.);
– da razpolaga z ustreznimi prireditvenimi prostori, ki so lahko tudi v različnih krajih v širšem območju, kjer prijavitelj deluje;
– pester program (trajanje od tri do največ deset dni), z otvoritvijo in zaključkom. Program mora biti vezan na razvoj študentske kulture, vzpodbujati kreativnost in raznolikost kulturne ponudbe (koncerti, gledališke predstave, natečaji, delavnice itd.) in zajemati tako lokalno kot vseslovensko področje. Festival ŠTUNF mora zajeti čim širšo ter raznoliko publiko, poudarek pa je na študentih;
– izdajo končne publikacije s predstavitvijo vseh nagrajenih del natečaja v nakladi vsaj 200 izvodov;
– poročilo o projektu ter finančno poročilo najkasneje pol leta po zaključku projekta.

3. Vloga za razpis mora vsebovati:
– polne podatke prijavitelja in vseh morebitnih soorganizatorjev (v primeru soorganizacije mora prijavitelj obvezno priložiti izjavo o soorganizaciji projekta);
– sklep izvršnega organa o soglasju h kandidaturi za organizacijo festivala;
– osnutek organizacijske ekipe, reference za vodjo festivala;
– programski osnutek, z idejnim opisom posameznih vsebin;
– terminski osnutek, ki zajema vse faze festivala (začetek pripravljalnih del, objavo natečaja, zbiranje del, prireditve znotraj festivala, zaključek projekta);
– osnutek finančne konstrukcije (s predvidenim vložkom Zveze ŠKIS).

4. Rok in način prijave:
Vloge z vsemi zahtevanimi prilogami je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov: Zveza ŠKIS, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana s pripisom »Festival ŠTUNF – ne odpiraj«, in sicer do petka, 4. 12. 2009 (velja poštni žig).

5. Izbor organizatorja:
Glavni odbor Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS bo organizatorja izbral na javnem odpiranju 7.12.2009 ter po potrebi opravil posamezne razgovore s kandidati za organizacijo. Rezultati razpisa bodo znani 23.12.2009.

6. Vložek Zveze ŠKIS:
Namen in vizija Zveze ŠKIS je ponovno oživeti Festival ŠTUNF kot samostojen festival, namenjen kulturnemu bogatenju. Prijavitelji morajo za izvedbo aktivnosti zagotoviti vsaj 40% lastnih sredstev (ali sredstev drugih sofinancerjev), pri čemer lahko Zvezo ŠKIS zaprosi za finančni vložek v višini do 6000 EUR. Tako lahko vrednost projekta presega vrednost 10.000 EUR, klub pa od Zveze ŠKIS ne more dobiti več kot 6000 EUR. Vrednost projekta je lahko tudi manjša od 10.000 EUR, pri čemer pa klub zaradi zagotovljenih 40% lastnih sredstev Zveze ŠKIS ne more zaprositi za maksimalna dodeljena sredstva, torej 6000 EUR. Zveza ŠKIS pa bo prireditelju nudila tudi pomoč na pri oblikovanju celostne podobe in trženja, celotna ŠKISova participacija na festivalu zajema do 60%.

Za vsa dodatna vprašanja vam je na voljo Kaja Cunk (kaja.cunk@skis-zveza.si oziroma 040 731 326).

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) in Tutorstvo na Filozofski fakulteti v sklopu projekta Cikel okroglih miz (COM) prirejata tretjo okroglo mizo, tokrat z naslovom Moje srečanje z drugačnostjo. Dogodek bo v sredo, 18. novembra
Okrogla miza bo poskušala odgovoriti na mnoga vprašanja, povezana z drugačnostjo: Kaj si pod izrazom študent s posebnimi potrebami sploh predstavljamo? Ali so ti študentje še vedno žrtve predsodkov in stereotipov? Kako ravnati, ko se srečamo z osebo s posebnimi potrebami? Kakšne so izkušnje posameznikov, ki so imeli to priložnost?

Za dodatne informacije pišite na: sou.cikel@sou-lj.si.

Danes, 17. novembra, mineva natanko 70 let od upora študentov na praških ulicah pred nacistično okupacijo.
Leta 1941 je tako Mednarodni študentski svet v Londonu razglasil ta dan za mednarodni dan študentov, ki je postal izhodišče za ustanovitev Mednarodne zveze študentov. Študentska organizacija Slovenije pa želi ob tem dnevu jasno in glasno opozoriti na številna nerešena študentska vprašanja, ki slabšajo položaj študentov tako v Sloveniji kot tudi po vsem svetu.

Študenti kot pomemben akter pri sooblikovanju civilne družbe morajo predstavljati enakopravnega partnerja tudi pri oblikovanju zakonodaje, ki se tiče njihovega vsakdanjika. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) meni, da se lahko le s partnerskim odnosom in učinkovitim dialogom uredijo številna odprta vprašanja na področju visokega šolstva, kot sta njegovo financiranje in zagotavljanje kakovosti študija ter na področju socialnih zadev (štipendije, študentske postelje, študentsko delo…).

Zelo pomemben izziv, ki čaka tako slovenske kot tudi evropske študente in vse ostale partnerje v evropskem visokošolskem prostoru, je nadaljevanje bolonjske reforme po letu 2010, ko bo potrebno izoblikovati nove smernice in cilje za prihodnje obdobje. Nikakor ne smemo dopustiti, da se reforma visokega šolstva zaključi kot samozadostna, saj v Sloveniji to področje še zdaleč ni celostno urejeno. Tudi socialne težave študentov, ob namigovanjih o ukinitvi študentskega dela, ob nezadostnih bivanjskih kapacitetah ter ob neustrezni in nezadostni štipendijski politiki, predstavljajo pomemben dejavnik, ki vpliva na študijski proces.

Katja Šoba, predsednica ŠOS ob mednarodnem dnevu študentom vošči in želi »…uspešen študij in zavedanje pomembnosti študentske aktivnosti…« ter opozarja: »Pričakujemo čim prejšnje sodelovanje na najvišji ravni in konstruktiven dialog urejanja študentske problematike. ŠOS se v svojem poslanstvu zavzema za pravice vseh študentov in ne bo pristal na ukrepe države, ki bodo slabšale položaj študentov v Sloveniji. Čas je, da se nas sliši, če ne za mizo, potem pa na ulicah«.

Klub študentov Kranj je v začetku novembra objavil razpis Mlade mamice, s katerim po najboljših močeh skuša pomagati študentskim družinam.
Ob vseh študijskih obveznostih starševstvo predstavlja še dodatno skrb in predvsem odgovornost. Kljub temu, da država študentom staršem omogoča določene ugodnosti, to še vedno predstavlja veliko finančno breme.

V preteklih letih je Klub študentov Kranj z donatorji v obliki darilnih bonov pomagal že okoli 250 študentskim družinam, letošnje leto pa se bo projekt še nekoliko razširil, saj smo za vse mlade starše, ki se bodo prijavili na projekt, pripravili tudi izobraževalne delavnice. Projekt Mlade mamice se bo z zaključno prireditvijo in podelitvijo darilnih bonov končal na materinski dan naslednje leto.

Študenti in študentke starši (s statusom in nezaposleni), ki izpolnjujejo pogoje razpisa, in imajo otroke, ki so bili rojeni od 1. 1. 2002 dalje, morajo prijavo oddati na sedež kluba (Klub študentov Kranj, Glavni trg 20, 4000 Kranj) najkasneje do vključno ponedeljka, 30. novembra 2009.

Študentska organizacija Slovenija je skupaj s fundacijo Friedrich-Ebert-Stiftung organizirala četrto letno mednarodno konferenco o visokem šolstvu, ki je potekala 13. in 14. novembra v Podčetrtku. Gostje iz tujine in Slovenije so spregovorili o prepletanj
Na otvoritvi konference so sodelovali dr. Jozsef Györkös, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Rado Bohinc, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze na Primorskem, Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije Slovenije ter Ivana Jonjić Paučinac iz fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung. Strokovnjaki iz tujine (Kanada, Velika Britanija, Islandija, Kosovo) so predstavili različne poglede na privatizacijo in komercializacijo visokega šolstva.

Glavni poudarki, izpostavljeni na konferenci so bili: kakšne so razlike med zasebnim in javnim visokim šolstvom, tržne dejavnosti javnih visokošolskih institucij, premik javnih visokošolskih instituciji v smeri zasebnih (tržni elementi, način upravljanja …), kakšna regulacija je potrebna za kombiniranje javnega in zasebnega sistema visokega šolstva in za uresničevanje javnega interesa, kakšna je vloga zasebnega šolstva ter kako zagotavljati ravnotežje med izpolnjevanjem štirih različnih ključnih poslanstev visokega šolstva in hkratnimi pritiski iz okolja po večji učinkovitosti in kakovosti, sploh v obdobju, ko se od visokega šolstva zahteva vedno več.

Predstavitve sistema privatizacije v Kanadi, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so pokazale negativne učinke privatizacije visokega šolstva ter nakazale način in obseg privatizacije visokega šolstva, ki bi še dopuščal kakovostno in dostopno javno šolstvo. Predstavljen je bil tudi primer privatizacije visokega šolstva na Kosovu in težave, s katerimi se soočajo zaradi neregulirane privatizacije.

Na konferenci je potekala tudi okrogla miza z gosti iz Slovenije, kjer so predstavniki javnih in zasebnih visokošolskih institucij, ministrstva in študentov predstavili poglede na težave in priložnosti, ki jih prinaša odpiranje visokošolskega prostora za zasebno visoko šolstvo. Potrdilo se je, da Slovenija potrebuje strategijo na tem področju ter da je pravilna regulacija še kako nujna.

Konferenca, kjer se je srečalo okoli sto udeležencev iz različnih skupin visokošolskih deležnikov, približno polovica iz tujine, je ponovno pomenila enega najkakovostnejših srečanj visokošolske sfere pri nas. Odprla pa je tudi številna vprašanja, o katerih bi želeli razpravljati tudi v prihodnje. ŠOS tako že razmišlja o organizaciji novega srečanja, kjer se bodo prav na pobudo študentov oz. študentske organizacije, odpirale nove visokošolske teme, zanimive za naš visokošolski prostor.

Študentska borza je pripravila že svoj 47. Seminar z naslovom: Naložbene možnosti – še špekuliraš ali že investiraš?. V dobri uri in pol so lahko obiskovalci dobili najnovejše formacije s področja investiranja, izvedeli za zadnje trende plemenitenja denar
Zoran Bosančić, vodja Študentske borze, je z začetnim nagovorom pozdravil vse udeležence 47. Seminarja Študentske borze in tako tudi javno prevzel funkcijo vodje Študentske borze od dosedanjega vodje, Klemna Medveda. Sledila je svečana podelitev diplome letnemu nagrajencu Študentske borze, Petru Žavbiju, ki so mu jo podelili Zoran Bosančić, vodja Študentske borze, Jernej Štromajer, predsednik ŠOU v Ljubljani in dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Banke Slovenija. Peter Žavbi je poleg diplome prejel tudi kotizacijo na 4. Posvet finančnikov in celoletno naročnino na mesečnik Navtika.

V plavi dvorani Ekonomske fakultete v Ljubljani se je okrogla miza nadaljevala z razpravo o aktualnih temah. Svoje bogate izkušnje so z obiskovalci delili: dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Banke Slovenija, mag. Igor Erker, član uprave, Ilirika Investments, Gregor Sakovič, direktor Sektorja za marketing, NFD, Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, in Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze. Z gosti se je pogovarjal Srečko Pirtovšek, glavni in odgovorni urednik revije Kapital.

Gostje okrogle mize imajo povečini optimističen pogled na prihodnje borzno trgovanje. Tako je dr. France Arhar napovedal rast delnic še v četrtem kvartalu letošnjega leta, a opozarja, da se »v prvem kvartalu prihodnje leto pričakuje že prvi nihaj«. Podobnega mnenja je tudi Peter Slapšak, direktor Elementuma, ki trdi, da najhujšega še nismo dočakali in ga skrbi, da »rast, ki je bila v zadnji polovici leta ni realna«. To pojasnjuje s padcem investicij v zadnjem času, z zmanjšanim zaposlovanjem in zastoja v razvoju nekaterih podjetij. Optimistično vzdušje okrogle mize je popravil mag. Igor Erker, ki je dodal, da narava posla, v katerem dela, pričakuje od njega optimizem in da ta optimizem od njega pričakujejo tudi vlagatelji. Tudi Gregor Sakovič pravi, da »kriza dejansko je priložnost, vendar«, opozarja, »ne na kratek rok«. Sakovič se je strinjal z Andrejem Šketo, ko je trdil, da ima Ljubljanska borza še priložnost za rast. Tako je Šketa prepričan, da lahko »domača borza veliko bolje poskrbi za vlagatelja kot pa tista npr. v Londonu«. Tudi sicer Šketa opozarja na pomembno vlogo informacij pri odločanju v investicije. Pravi: »če razmišljate o nakupu delnic nekega kitajskega podjetja, o katerem ne veste ničesar, je prva napaka že storjena«. Da je bilo teh napak v preteklosti kar precej, so se strinjali vsi gostje okrogle mize Študentske borze, dr. Arhar pa je za konec dodal še, da celotna slika le ni tako črnogleda kot je prikazana v javnosti. Pravi: »95% slovenskih podjetij je malih ali srednje velikih, mi pa se pogovarjamo samo o težavah velikih 5%«. »Obstajajo podjetja, ki so v krizi povečala svoje dobičke, a se o njih praktično ne govori«, je še dodal.

Več na www.studentska-borza.com