Ob tokratnem srečanju z Mojco sva se pogovarjali o odnosih. Skregala se je z najboljšo prijateljico Saro. To jo je zelo prizadelo. Očitala ji je, da so ji na enkrat vsi bolj pomembni kot ona, da nima nobenega časa zanjo in da jo, odkar sta se preselili v Ljubljano, vidi manj kot prej, ko nista bili sostanovalki.

Prijateljici sta že iz otroških let. Vedno sta tičali skupaj, po osnovni šoli, sta bili skupaj v gimnaziji, ven sta hodili skupaj, poslušali enako muziko, skupaj počeli stvari, skupaj delili lepe in težke trenutke. Sedaj študirata na različnih fakultetah, imata različne urnike, nove kolege in Sara je začela čutiti, da se njun odnos krha, da ni tako intenziven kot do tedaj in za vse seveda krivila Mojco. Mojca se je pa odločila, da tokrat ne bo popustila. Sara vedno želi, da je po njeno. Najbolj jo je prizadelo, da je nekako začutila, da ji Sara ne privošči sreče. Zadnje čase je bila res polna energije, spoznala mnogo novih, zanimivih ljudi, spoznala tudi kar nekaj zanimivih fantov in z enim sta si bila prav posebej všeč. A ko je doma svoje veselje želela podeliti s Saro je večino krat naletela na gluha ušesa in nezanimanje. Sara bi morala dobiti Oskarja za to kako z lahkoto obrne temo pogovora na njene dogodivščine, njene probleme in njene simpatije, tako da so se njuni pogovori nekako vedno končali tako, da je Mojca bila tista, ki je poslušala ona pa je pripovedovala. Počasi je postajala sita tega in je res manj časa prebila z njo. Včasih se sprašuje ali je mogoče preveč egoistična…
 
Tukaj sem nekoliko odplavala v lastne misli. Mojčino pripovedovanje mi je bilo zelo znano, ker sem slišala kar nekaj podobnih zgodb v službi in vzorec je bil velikokrat podoben. Prijateljici iz otroških let, precej odvisen odnos, ena bolj dominantna, druga bolj popustljiva. Ko z dozorevanjem ene pride do krhanja obstoječe dinamike v odnosu, je na eni strani užaljenost zaradi izgube, na drugi pa slaba vest.
 
V takih primerih gre velikokrat, a ne vedno, za podoben vzorec, soodvisen odnos v katerem oba udeleženca doživljata občutek samozavesti. V tem, Mojčinem primeru imamo na eni strani osebo, ki ima nižji občutek samospoštovanja in postane na nek način “odvisna”od stalnega potrjevanja drugih in poskuša s pohvalami in pozornostjo uravnotežiti negativne notranje občutke, ki so se zakoreninili v njih že od otroštva, iz vzgoje. Na drugi strani pa osebo, ki gre v drugo skrajnost, ima pretirano visok občutek lastne vrednosti, je lahko celo arogantna. Pri tem pa gre za podobno dinamiko kot pri prej omenjenih, le da navzven zgleda popolnoma različno. Tudi pri njih je občutek lastne vrednosti plod neuspešne vzgoje, kjer so starši otroke naučili, da iščejo napake pri drugih ali da so več vredni kot drugi in jim s tem dajejo lažen občutek moči. Tako imajo okrog sebe tudi ljudi, ki jim bodo ta občutek lastne vrednosti potrjevali, saj nimajo stika z notranjim občutkom samozavesti. In prav o tem se mi zdi, da Mojca sedaj govori. Njena prijateljica Sara je bila tista, ki je bila vedno samozavestna v družbi, fantje so jo imeli radi, v družbi so jo imeli radi, ampak, da bi resnično verjela, da ima določene kvalitete je potrebovala Mojco, da ji to vedno znova potrdi. In Mojca, ki se je večino časa ob njej počutila nekako kot “grdi raček”, je potrebovala Saro, da ji da občutek lastne vrednosti, ker ga drugje ni dobila. Sedaj sta prišli v obdobje, ko je Mojca naredila razvoj k zdravem občutku lastne vrednosti. Sama je na podlagi svojih izkušenj, dosežkov, drugih odnosov, kjer so jo sprejeli tako kakršna je, sebi priznala določene kvalitete, ki se jih je mogoče prej zavedala, a ni upala priznati, saj bi s tem prizadela Saro, s čemer bi jo lahko izgubila in ostala brez svojega glavnega vira dajanja občutka vrednosti. Sedaj je stvari videla v drugačni luči. Čutila je, da jo Sara velikokrat ni poskušala razumeti, niti poslušati, ampak jo je velikokrat kritizirala, iskala napake na njej, take katerih se je sama zelo dobro zavedala in njeno negativno samopodobo velikokrat samo poglobila. A takrat ji je tiste drobtine, kar jih je dobila od Sare pomenilo več kot karkoli drugega in vlivale občutek lastne vrednosti.
 
Sedaj je nekoliko drugače. Mojca je začela razvijati zdrav občutek samozavesti, ki je notranja izkušnja lastne dragocenosti in vrednosti kot osebe. O samozavestni osebi govorimo takrat, ko ima le-ta notranji vir potrjevanja in se lahko zanese nanj. V zgornjih primerih pa je vir potrjevanja zunaj, v drugih ljudeh. Tisti trenutek, ko bo izgubil vir potrjevanja se bo njegova samopodoba sesula kot hišica iz kart. Zato je Sara polna obtoževanj in užaljenosti, v resnici jo je pa strah izgube. Mojca ima strašne občutke krivde in ji je zelo hudo, a čuti, da ne želi več takega odnosa. Ne želi več popuščati, ustreči, prikimavati in biti tiho in poslušati. Želi, da se tudi njo upošteva, njene želje, da so tudi njene zgodbe enako zanimive kot Sarine in predvsem želi imeti občutek, da jo najboljša prijateljica sprejema tako kot je in ji privošči srečo in očitne spremembe  na boljše, od plahe in neopazne gimnazijke, k samozavestni študentki.
 
Kaj naj naredim?- je moje razmišljanje prekinila Mojca.
 
Povedala sem ji o čemer sem premišljevala. Tiho je poslušala. Na koncu je rekla, da se z večino strinja in da res ne želi takega odnosa več, hkrati pa jo ne bi rada zgubila. To tudi ni potrebno sem dejala. Vajin odnos se lahko spremeni, če se bosta skupaj odločili peljati stvari na drugačen način  kot do zdaj. Svetovala sem ji naj si vzame čas za premislek, potem naj se pogovori s Saro. Naj pusti, da stvari resnično dozorijo v njej. Da  se vse postavi na svoje mesto. Ona je tista, ki mora razčistiti s sabo, da ima pravico do sprememb, sploh pa pozitivnih in da ni naredila nič narobe in dati tako možnost tudi Sari. Razmislek o tem, ji bo dal vpogled v sedanji odnos in odnos, ki bi ga želela imeti. Tako bo lažje razložila Sari, kaj si dejansko želi. Potem bo večja verjetnost, da bo tudi ona uvidela kako zapleteni so lahko odnosi, da so živa stvar, ki jo je potrebno negovati in sprejemati spremembe. Morda bo tako lažje sprejela, da se sami spreminjamo in se spreminjajo tudi naši odnosi. Na ta način bo lažje razumela situacijo in bosta lahko na odnosu skupaj delali, ga prilagodili spremembam, kar bo lahko pomagalo tudi njej, da bo zdaj na nek nov, bolj “zdrav” način krepila zaupanje vase.

To leto imamo najtoplejšo zimo v zadnjih 120 letih. Zimska temperatura je za skoraj 9 stopinj nad povprečjem. V gozdovih lahko vidimo, kako rastejo cvetlice, ki so značilne za pomlad, ptice preletavajo nebo in jim na misel ne pride, da bi odletele na jug, kmetje so zelo zadovoljni, saj so v teh mesecih pravzaprav nadoknadili pridelek, ki jim ga je poletna suša uničila itd. Je pa res, da porabimo tudi manj energije za ogrevanje, česar je marsikateri študent zelo vesel, saj so računi za ogrevanje manjši kot sicer. Kaj se sploh dogaja z vremenom? Zakaj nas strokovnjaki in znanstveniki, vremenoslovci, klimatologi vse bolj opozarjajo na ta globalni problem in zakaj potrebujejo politiki toliko časa, da se zbudijo, zganejo in da nekaj ukrenejo?

Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Nekontrolirano spuščanje toplogrednih plinov v ozračje povzroča spreminjanje podnebja  in četudi bi sedaj zaustavili naraščanje koncentracije, to še ne bi zaustavilo sprememb, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo. 
Da bi lahko predvideli klimatske razmere za več desetletij vnaprej ali za celo stoletje, je potrebno najprej predvideti stopnjo naraščanja svetovnega prebivalstva, ekonomskega in tehnološkega razvoja. In glede na to, da je vse troje v strmem porastu, je najlažje oceniti, kaj se bo dogajalo s temperaturo. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C. Zelo verjetno se bo povečalo število vročih dni, povprečna popoldanska in jutranja temperatura se bosta zvišali. Manj bo hladnih in ledenih dni. Razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo zelo povečala.
Preglejmo nekaj drugih  pomembnih napovedi:
” Znanstveniki (IPCC) so predvideli, da se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za 9 do 88 cm, kar pomeni, da bodo nekatera mesta v celoti poplavljena. Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.  Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom. Kakšne bi bile posledice tega dogodka, si ne upam niti izračunati.
” Neurja in poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi, kakršne smo spoznali to poletje v Evropi in v ZDA, bodo pogostejši in bolj izraziti. Take razmere bodo ugodne tudi za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, pa tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali.
” Trpeli bosta tudi kakovost vode in zraka, ki bosta vse bolj onesnažena.
” Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogoste in  izrazite nevihte.
” Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin.
Kljub morebitni srednji stopnji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bi z Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo. Med drugim so rezultati pokazali, da bi bilo mogoče med 15 in 20 odstotki bioloških vrst rešiti, če bi ljudem uspelo obdržati klimatske spremembe na minimalni stopnji emisij, kar bi bilo možno doseči z nadziranjem emisij toplogrednih plinov v ozračje. Morda se sliši nemogoče, vendar že načrtno izločanje ogljikovega dioksida iz atmosfere s pomočjo novih gozdnih nasadov, ki absorbirajo nevarne pline, bi pomenilo večji del poti do uspeha.

Podatki so naravnost osupljivi. Glede na to v katero smer gre svet, ne pričakujem da bo v prihodnje prišlo do zmanjšanja onesnaževanja zemlje. Azija se sunkovito razvija in nekontrolirano uničuje in izkorišča naravne vire. ZDA, ki spustijo v ozračje skoraj tretjino vseh toplogrednih plinov, še vedno ne želijo podpisati Kjotskega sporazuma o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov, saj to “škodi njihovemu gospodarstvu”.  Konferenc o problemu klimatskih sprememb, kakršna je bila letos v Nairobiju, pa je tako ali tako premalo, pa še na teh se večina politikov in zastopnikov držav udeleži le zaradi nujnosti protokola, “ker pač morajo biti tam”, in ne zato, da bi zares nekaj ukrenili.

Predrag Rajčič

S prvim delovnim ponedeljkom (to leto je to bilo 8. januarja)  se po pravilih začnejo zimske sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve.

Slovenski trgovci ponujajo oblačila in obutev iz jesenskih in zimskih kolekcij večinoma do 50 odstotkov ceneje, nekatere prodajalne pa so na prvi dan razprodaj svoja vrata za najbolj zagrete kupce odprle bolj zgodaj kot običajno in jih tudi zaprle kasneje. Datum začetka razprodaj in odstotek znižanja v posamezni prodajalni določi vsaka trgovina samostojno, razprodaja pa lahko traja največ tri tedne, kar pomeni, da bodo lahko v trgovinah, ki so z razprodajami začele v ponedeljek, blago po znižanih cenah ponujali do vključno ponedeljka, 29. januarja.
Prodajalci krivijo evro in toplo vreme
Odziv kupcev na razprodaje je letos, v primerjavi z minulimi leti, nekoliko slabši, so povedali prodajalci. Nekateri so mnenja, da je kupce prestrašil evro, drugi  krivijo nenavadno toplo vreme, ki ne vzpodbuja k nakupu zimske garderobe. Nekateri  ocenjujejo, da ljudje ne čakajo več na razprodaje, ampak raje izkoristijo druge popuste, kot so na primer praznični decembrski popusti, večina pa je mnenja, da je k slabšemu obisku prodajaln pripomogla kar mešanica vseh zgoraj naštetih razlogov.  No, kakršni koli so že pravi razlogi za manj nakupov, vsaj zaenkrat ni čutiti, da bi evro kupce odvrnil od nakupov. Po anketah sodeč, se jih je večina sprijaznila, da je to pač naša nova valuta, ki se je bomo morali v vsakem primeru prej ali slej navaditi. Podobno mnenje o evru so izrazili tudi tisti, ki se razprodaj ne nameravajo udeležiti. Uvedba evra pač ni v ničemer spremenila ravnanja ljudi na razprodajah, kvečjemu je na manjše povpraševanje, zlasti po smučeh, najverjetneje vplivala “pomladna” zima.
Odziv na razprodaje pa so kot dober ocenili v nekaterih trendovskih trgovinah, ki so bolj priljubljene predvsem med mladimi, in v večjih nakupovalnih središčih, kot je na primer Citypark v ljubljanskem BTC-ju. V dobro obiskanih trgovinah strahu pred evrom niso občutno opazili, prav tako pa nova valuta ni povzročala zapletov ali občutno daljših vrst na blagajnah, razen v nekaterih večjih trgovinah (H&M, MEGA OUTLET, ZARA). Trgovci ponavadi prodajo največ izdelkov prvi dan razprodaje. Drugi dan je prodaja približno 70 odstotkov prvega dne, tretji dan pa “le” 45 odstotkov prvega dne. V prodajo gredo slabo zimski plašči, šali, rokavice, puloverji, najbolje pa se prodajajo prehodna oblačila, kar je logično, glede na to, da je vreme že skoraj pomladno.

Kar se tiče zavajanja kupcev s strani trgovin, skuša take stvari preprečevati Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), ki tako kot vsako leto opravlja nadzor zimskih posezonskih razprodaj, na terenu pa je ves čas razprodaj tudi zadostno število inšpektorjev, ki v zvezi z razprodajami iščejo nepravilnosti in kršitelje tudi ustrezno sankcionirajo. Hujše kršitve kaznujejo v skladu z zakonom, ob manjših kršitvah pa  kršitelje le opozorijo ali predlagajo postopek kaznovanja pri Častnem sodišču GZS, ki lahko izreče opozorilo, opomin in javni opomin. TIRS tudi  ugotavlja, da se število kršitev, na primer neoznačitev blaga s staro in novo znižano ceno, objava večjega odstotka znižanja, kot je to dejansko, zavajajoča objava razprodaje, iz leta v leto zmanjšuje. Inšpektorji v glavnem hitro prepoznavajo manjše kršitve, največ kršitev se pa nanaša na nepravilno oziroma pomanjkljivo objavo razprodaje. Prijav potrošnikov v zvezi z razprodajami v preteklosti je malo, pravzaprav jih je vsako leto manj.

No pogled na gneče, ki se vsako sezono z namenom nakupovati po nižjih cenah pojavijo v trgovinah, pričajo o tem, da je za mnoge kupovanje užitek, za prodajalce, ki se morajo na nakupovalno mrzlico posebej pripraviti, pa pač ne. Odprava zakonske prepovedi prodaje po znižanih cenah v tednu pred začetkom sezonskih razprodaj izpred dveh let je nedvomno umirila nakupe med razprodajami. Kupci so se pač navadili na popuste že pred razprodajami, sploh decembra, in tedaj tudi več kupujejo, kot so pretekla leta. Študentski žepi pa tudi niso kaj prida polni, saj večino denarja študentje porabijo za novo leto. V povprečju vsak študent za novoletne praznike zapravi okoli 20.000 SIT oz. 83.50 EUR. No, kakorkoli, če gre vse tako kot do zdaj, bomo konec marca že nosili kratke rokave, poleti pa lahko pričakujemo nad 40 stopinj, tako da pač ne potrebujemo zimskih oblačil, kajne?

Predrag Rajčič

Potem ko je sedlo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) zasedla nova ekipa, smo preverili, kateri so njihovi prvi koraki k uresničitvi ciljev, ki so si jih zadali.

Novo vodstvo s predsednikom Tomažem Černetom na čelu zaseda prestol največje entitete Študentske organizacije Slovenije že dober poldrugi mesec. Černe, ki je na predsedniškem stolčku zamenjal Boruta Kozana, takole opisuje prve tedne vladanja: “Po izvolitvi je bilo najprej potrebno narediti primopredaje, prevzeti posle, nastaviti sistem dela in izbrati sodelavce, ki bodo delovali na posameznih področjih. Temu delu bi jaz rekel tehnični del.” Tehnični del je tako poskrbel za skoraj popolno prenovo kadra, ki se standardno spremeni ob menjavi študentske vlade.
Novi (stari) obrazi
Ožjo ekipo novega predsednika z ministri, ki jo je v začetku decembra lanskega leta potrdil Študentski zbor, sestavljajo še trije pomočniki, ki si jih je izbral Černe. To so Nina Gržinič, Matevž Caserman in Branko Kralj. Ministrov je pet. S Teološke fakultete prihajata dva, in sicer bo delo ministra za študijsko problematiko naslednji dve leti opravljal Primož Lukežič, na resorju za socialo in zdravstvo pa bo ministroval David Božič. Resor za obštudijske dejavnosti je v rokah Primoža Kadunca, študenta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, medtem ko se bo z mednarodnim sodelovanjem ukvarjal Miha Veršnjak s Fakultete za matematiko in fiziko. Minister z največjo podporo Študentskega zbora, Dominik Zupančič (prejel je 40 glasov za in samo 3 proti), sicer študent Ekonomske fakultete, vodi resor za Študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ). Večina ministrov je že delovala na lastnih visokošolskih zavodih, Zupančič pa je bil pomočnik prejšnjega ministra za ŠOVZ. Prav tako ostajajo pri koritu študentske organiziranosti nekateri izkušeni obrazi. Borut Kozan, prejšnji predsednik ŠOU, bo tako odslej član četvorke svetovalcev predsednika, ki jo sestavljajo še Mark Boris Andrijanič (bivši predsednik študentske skupine SAS), Jernej Buzeti (zdajšnji predsednik SAS) in Neža Pristov. Predstavnik ŠOU v Ljubljani v predsedstvu ŠOS pa je odslej Urban Dejak, ki je v mandatnem obdobju prejšnjega predsedstva ŠOU ministroval resorju za obštudijske dejavnosti.
Elektronizacija poslovanja in Študentski tolar
Med številnimi poudarki programa dela novega predsedstva ŠOU v naslednjem dveletnem obdobju, kjer izstopajo izgradnja študijskega centra, ustanovitev fundacije Študentski tolar in elektronizacija poslovanja med resorjem za ŠOVZ ter posameznimi ŠOVZ-ji, naj bi slednja, kljub temu, da nekateri niso verjeli v njeno pripravo in izvedbo, začela delovati že januarja tega leta. “Pri vsebinskem delu smo pripravili in v Študentskem zboru sprejeli Pravilnik o elektronskem poslovanju ŠOVZ-jev, ki omogoča elektronizacijo poslovanja med ŠOVZ-ji in resorjem, ter tako že izpolnili del svojega programa o elektronizaciji in debirokratizaciji,” pojasnjuje Černe novo pridobitev, ki naj bi precej olajšala poslovanje ŠOVZ-jev in pomenila postopno odpravo birokracije. Še eno pomembno pridobitev naj bi predstavljala novoustanovljena fundacija Študentski tolar, pri kateri gre za nepovratno denarno pomoč študentom v socialni stiski. Na ŠOU se pripravljajo na razpis, ki bo predvidoma objavljen v začetku januarja. “To je zelo velika zadeva, ki nam je uspela,” zagotavlja novi predsednik, ki je z ekipo začel pripravljati tudi proračun za leto 2007, ki pa se kljub lanskim bojaznim o zmanjšanju denarnih sredstev študentskim organizacijam naj ne bi zmanjšal.

Tadej Buzeti

V februarju se iztekajo zadnji roki za prijavo na programe dela v tujini, ki jih pri nas ponuja STA. Letošnje poletje lahko preživite na poletnem delu v ZDA, poletnem kampu v ZDA, na delu v Španiji, Avstraliji, v kampih po Evropi ali v nam najbližjem poletnem kampu v Savudriji. Destinacijo si seveda lahko izberete gleda na svoje želje, možnosti, ki so še na voljo in pa tudi finančne zmožnosti.
Tudi tip dela si izbirate sami: ogromno študentov čez poletje dela v poletnih kampih v ZDA in Evropi, kjer skrbijo za otroke, ki se teh kampov udeležujejo. V kampu lahko delaš kot mentor otrokom in jih učiš določenih aktivnosti (športne, umetniške, prostočasne) ali pa delaš kot tako imenovan support staff in skrbiš za delo v kuhinji, pralnici, pisarni, vzdrževanje… Priljubljena so tudi dela kot au pair, kar pomeni, da določen čas preživiš pri družini, kjer skrbiš za otroke in manjša gospodinjska opravila. Velja pa poudariti, da za delo z otroci navadno potrebuješ izkušnje. Seveda so na razpolago tudi druga dela – možnosti so skoraj neomejene. Predvsem v ZDA in Španiji so na razpolago mnoga dela v turističnem sektorju, seveda pa se dobi tudi druga dela, le pravočasno se je treba prijaviti.
V mesecu februarju imate še zadnjo možnost, da se bolje spoznate z delom v tujini na eni izmed predstavitev, ki bodo potekale v torek, 20. februarja, ob 17. uri in v torek, 27. februarja, ob 17. uri, v STA Travel Cafe-ju. Več informacij vam je na voljo na http://sta-lj.com/delo-v-tujini, nikar pa ne pozabite na roke prijave: naslednji traja do 2.2.2007. Zadnji rok je 10.03.2007, če pa si boste delo in namestitev poiskali sami pa se lahko prijavite do 31.03.2007.

21. 12. 2006 se je g. Janez Podobnik v prostorih Študentske organizacije Slovenije sestal s Sašo Albreht in Damirjem Rakelo iz Študentske organizacije Slovenije, Ljiljano Petrovič iz Kluba študentskih in dijaških družin Maribor ter Nino Šoštarič iz Kluba študentskih družin Slovenije. Minister za okolje in prostor je bil navdušen nad vsemi predlogi, največje spremembe pa se obetajo v Študentskih domovih v Ljubljani. Zakaj? Študentski domovi v Ljubljani otrokom ne nudijo brezplačnega bivanja, ne dovolijo bivanja staršev, ki nimajo statusa študenta, niti proti plačilu, čeprav 43. člen Domskega reda to omogoča, ne dovolijo preselitve v drug dom ali sobo, čeprav imajo to možnost vsi študentje, tudi invalidi, na podlagi 14. člena Domskega reda. Svet zavoda je določil 2% vseh postelj za starše študente in za invalide, česar ne upoštevajo. V stanovanju, kjer biva tričlanska študentska družina, bi drugače bivali štirje študenti, zato moramo sami plačevati tri postelje, četrto pa plačuje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Če bi nam Študentski domovi v Ljubljani dovolili preselitev v enoposteljne sobe v novih domovih, ki pa so dvakrat večje od sedanjih, bi torej plačevali samo za starše študente, tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bi prihranilo denar, ki ga plačuje za četrtega, ki ga ni. Vsak študent mora plačevati dežurstvo v bloku ali pa sam dežura. Ker je naše stanovanje namenjeno štirim študentom, v njem so tudi štiri postelje, plačujemo dežurstvo za štiri osebe, torej tudi za otroka in tistega, ki ga ni, kar znaša nekaj manj kot 7.000 SIT na mesec.

Praznično obdobje, ki je za nami, v nekaterih otroških spominih še nekaj časa ne bo pozabljeno. Zadnji teden pred božičem je na Fakulteti za socialno delo potekala zanimiva zabava, ki so jo pod okriljem Študentske organizacije FSD pripravili študentje omenjene fakultete. Zabava za otroke iz azila, romske otroke in otroke profesorjev fakultete je privabila množično maso radoživih otrok, ki so predpraznično vzdušje okušali z ustvarjanjem na tak ali drugačen način. Poleg lutkovne predstave dramske skupine Sociopatos in prihoda dedka Mraza so otroci imeli priložnost, da se izrazijo skozi glasbeno-plesne delavnice, družabne igre in likovne delavnice, kjer so ustvarjali okraske za jelke ter druge otroške umetnine. In kakšen je bil namen zabave, ki je združila otroke različnih porekel? “Namen zabave je bil pričarati prazničen večer otrokom, ki prihajajo iz različnih okolij. Otroci so se imeli priložnost družiti in spoznati  med seboj. Naš namen s tem je podirati stereotipe in predsodke tako med otroki kot med odraslimi ter okrepiti čut  po sprejemanju sočloveka, medsebojnem pomaganju in približati vsem življenje v sožitju,” nam je povedala organizatorka  zabave Maja Kukovec. Pri tem velja izpostaviti tudi sodelovanje vseh študentov, ki so prostovoljno priskočili na pomoč pri pripravah na prireditev in njeni izvedbi, radodarnost Mladinske knjige, ki je odstopila preko šestdeset knjig za otroke, ter poslovni sistem Mercator, ki je daroval bon v vrednosti deset tisoč, zdaj že nekdanjih, tolarjev. V skoraj dvournem rajanju, ki se je končalo s poplesavanjem vseh prisotnih, je še največ zanimanja tradicionalno požel dedek Mraz, v katerega se je za to priložnost transformiral dekan fakultete Vito Flaker. Otroška radoživost iz različnih okolij, ki se je v svoje tako ali manj prijetne domove vračala nasmejanih obrazov ter polnih rok daril, v srcih sodelujočih po zatrjevanjih organizatorjev bije še zdaj.