Pred nami je ukinitev tolarja ter uvedba EUR-a, ki prinaša tudi določene spremembe pri izplačilih preko študentskih napotnic, saj se bodo 1. 1. 2007 vsi računi izdajali le v EUR-ih (tudi v primeru, ko je bilo študentsko delo opravljeno v letu 2006). Zadnja izplačila v tolarjih bodo nakazana do petka, 29. 12. 2006 do 10. ure. Prva izplačila v letu 2007 pa bodo nakazana v sredo, 3. 1. 2007, in sicer v EUR-ih. Vsa nakazila, ki jih dijaki in študenti dobijo na osebni račun v letu 2006, se pri davčni napovedi uvrstijo med prejemke za leto 2006, nakazila v letu 2007 pa se uvrstijo med prejemke za leto 2007, zato je priporočljivo, da se podjetja z dijaki in študenti uskladijo glede datuma nakazila. V letu 2006 se akontacija dohodnine odvaja za vsa nakazila višja od 100.000 SIT, od 1. 1. 2007 pa se bo 22,5-odstotna akontacija dohodnine odvajala za vsa nakazila višja od 400 EUR (95,856 SIT). V primeru, da bo izplačilo dijaku ali študentu nakazano v letu 2007, znesek nakazila pa višji od 400 EUR (95.856 SIT), bo dijaku oz. študentu odvedena 22,5-odstotna akontacija dohodnine, zato je priporočljivo, da se na napotnicah že v decembru upošteva najvišji znesek 400 EUR oz. 95.856 SIT, za katerega se po 1. 1. 2007 ne odvaja 22,5-odstotna akontacija dohodnine.
Ujeti med mehurčki
Danes vam bom zaupala, kako sem preživela svoje novoletne praznike. Seveda sem bila tako kot večina ljudi obdana z družino in prijatelji, nekaj dni pa mi je le ostalo, da sem popolnoma lenarila. Bil je ravno eden od takšnih, žal preveč redkih, dni. Nenavadno hitro sem vstala, ura še niti deveto zjutraj ni odbila. Skuham si kavo, si naredim zajtrk in se lotim križanke. Razmišljam, kaj bom danes sploh počela cel dan, saj je vreme totalno bedno. Nato se odločim in pošljem eno kratko sms sporočilce prijateljici, s katero se že kar nekaj časa nisva videli, sva pa bili včasih kot rit in srajca. Predlagam ji, da greva za cel popoldan poležavat v toplice. Ko mineta dve uri, že skoraj obupam in se odločim, da bom današnji dan preživela kar sama v postelji pred televizijo. Brat je tako in tako prinesel polno novih filmov na cedejih. Naposled le zazvoni telefon. Obe sva za, zato se hitro oblečem, spakiram v torbo najnujnejše stvari in se odpravim od doma. Privoščili sva si popolno razvajanje, vam povem. Najprej sva skočili v bazen in ob njem še kar nekaj časa poležavali. Ugotovili sva, da se je zgodilo prav neverjetno veliko stvari, odkar se nisva videli. Ko sva včasih hodili skupaj ven, so se fantje vedno raje obračali za mano, saj ni bila posebno privlačna. Tisti dan pa se mi je zdela čudovita. Ne vem, ali se je res tako spremenila, ali pa se mi je tako samo zdelo. Zdaj bi se moški najbrž obrnili za njo in ne za mano. Haha… »Morale bi iti kdaj skupaj ven!«, se meniva ves čas. Najbrž bi ga res hudo skupaj zažurale. Tako kot v starih časih. Premakneva se do savn in sploh ne veva, katero bi izbrali, saj sva prvič tukaj. Hm… Nekako se odločiva za finsko savno, v njej pa ne zdrživa niti deset celih minut. Nekako se nama zdi, da bi se nama bolj prilegel topel jacuzzi in nežno božanje mehurčkov. Ja, to je užitek! Goli leživa v njem, kar namakava se in namakava, moj pogled pa vedno večkrat zaide na njena lepa prsa in lepo urejeno mednožje, ki se bohoti med mehurčki. Kako bi jo celo prelizala, vsak kotiček njenega telesa bi obdelala s konico svojega jezika. Izgleda, da mehurčki dobro vplivajo tudi na njo, saj ima ves čas nekakšne vroče pripombe. »Ali si že bila kdaj z drugo žensko?«, jo vprašam. »Ne«, pravi, in doda še, da si je vedno želela poskusiti. Hm, kaj naj naredim? Jo poljubim, jo pod vodo primem za njeno gladko muco, naj ne naredim ničesar? Tako zelo si je že želim! Sicer pa je moja prijateljica, bo že razumela in ne bo kuhala kakšnih zamer, če ji kaj ne bo všeč. Zaplavam proti njej in se s svojim telesom naslonim nanjo. Moja pohotnica je že popolnoma mokra, želim se vsaj malo podrgniti ob njeno. Nekoliko je začudena, toda ne reče ničesar. Hvala bogu ravno tisti dan ni bilo veliko obiskovalcev, ki bi lahko izzvali sramežljivost ali občutek nelagodja. Vidim, da ne ve kaj bi storila, vendar vem, da ji prija. Objemava se, vedno bolj strastno in potrebno, pritiskava prsi druga ob drugo, z rokami pa nežno raziskujeva najini muci. »Prepusti se mi«, ji zašepetam, »prepusti se trenutku in užitkom!« Nežno jo poljubim, moje roke so vsepovsod po njej, čutim, da je tudi ona mokra. Grizem trde roza bradavičke in jo rajcam s prsti, ona pa le vzdihuje. Vedno globje in globje… Posedem jo na rob jacuzzija in se je spodaj lotim z jezikom. Slišim krike ugodja, ki prihajajo iz nje. Položim ji roko čez usta, a ne pomaga. Medtem se na vratih pojavi snažilka, vendar se nisva dali motiti. S prsti obdelujem njeno špranjico, jezik pa vrtim točno okoli njenega ščegetavčka. Med glasnim krikom začutim njene sokove in vem, da ji je prišlo. Pogleda me in me strastno poljubi, kot bi hotela reči hvala. Toda meni hvala ni dovolj, želim, da me obdela tudi ona. Da bo tudi sama končno poskusila. Poleže me na ležalnik in se spravi name. Poljublja me po vratu, po ramenih, boža mojo ritko, vmes pa se igra z mojimi lasmi. Ko me poliže po bradavičkah, bi kar zakričala! Tako mi prija! Ko pride do muce, jo nekaj časa ogleduje in nežno boža, nato pa jo obdela tako, kot bi to že ničkolikokrat počela. »Joj, kako si dobra, nikar ne nehaj, prosim te!, ji govorim, ona pa se vedno bolj poglablja v mojo notranjost. Ko me zatrese v ekstazi strasti, me pogleda in si oblizne prste. Tako vem, da ji je ugajalo in da bova lahko še kdaj ponovili. Še nekaj časa leživa objeti, nato pa se zopet pojavi snažilka, ki naju tokrat prosi, če lahko greva, ker zapirajo. Joj, koliko časa sva bili tukaj! Ampak je bilo vredno. Naj kdorkoli reče kar hoče, toda to je gotovo najboljša sprostitev! Odhihitava se v garderobo in se med oblačenjem še naprej ljubkujeva in božava. Za naju čas takrat ni obstajal. Bilo je že pozno zvečer, ko sva končno prišli iz kopališča. Če ne bi bilo snažilke, bi gotovo vse skupaj ponovili še enkrat. Tako pa bo to moralo počakati do naslednje priložnosti, ki prav gotovo bo. In upam, da ne samo enkrat. Izgleda, da se moram v tistih bednih mrzlih dneh večkrat dobiti s kakšno staro prijateljico. Pa čeprav le na eni kavi.
KŠK žur
Klub študentov Kranj ob koncu leta prireja zabavo za svoje clane. Vse, ki se radi zabavate in pojete, vabijo v sredo, 27. 12. 2006 ob 21. uri v Cafe Manano, kjer bodo plesali in prepevali skupaj z MATICEM & MARTINOM. Za dobro vzdušje pa bo skrbel tudi DJ Božo. Vstopnice za KŠK ŽUR lahko dobite na INFO TOCKI KŠK (Glavni trg 20 – pri vodnjaku) BREZPLACNO (velja le za ?lane Kluba študentov Kranj), ostali polnoletni pa ob vstopu pla?ajo 500 SIT / 2,09 EUR vstopnine.
Kronična praznična zgaga
Prazniki, ki so za marsikoga čas veselja in radosti, so lahko za nekatere čas žalosti in osamljenosti. “Praznična depresija” doleti veliko ljudi vsako leto in je zelo pogosta čustvena izkušnja. Ljudje so čustveno izčrpani zaradi napetosti, nerealnih prazničnih pričakovanj, zaradi finančnih omejitev ali pa zaradi pritiska, ker morajo biti z družino med prazničnim praznovanjem…
Mojca gre na počitnice. Šla bo v tople kraje. Nazadnje, ko je bila pri meni je rekla, da bo zbežala iz te temačne Ljubljane in praznične evforije daleč stran. Delovala je precej nerazpoloženo. Kaj jo teži, sem jo vprašala. Po nekaj trenutkih premora, z namrščenim čelom in stisnjenimi ustnicami je začela pripovedovati…
“Veš, pri nas doma prazniki niso bili nikoli tako bleščeči kot bi morali biti oziroma kot si predstavljamo, da so ponavadi v družinah. Pri meni doma se je za praznike dogajalo vse sorte grdih stvari. In veš kaj je najhujše? Ti spomini me spremljajo celo življenje. Vsako leto je konec leta zame pravo trpljenje. Začne se s prvimi okraski v izložbah že novembra in konča šele pozno januarja. Vrnejo se spomini, s katerimi se bojujem in jih poskušam pregnati, a ne ratuje mi vedno. A mi boš pomagala rešiti se teh groznih spominov?”
Še preden sem odgovorila je nadaljevala….
“Moji prvi spomini na prednovoletne praznike sežejo v obdobje, ko sem bila stara sedem let. S starejšo sestro sva okraševali dnevno sobo. Jaz sem ji bolj pomagala, kot kaj drugega. Na okna sva dali lučke različnih barv. Mah sva postavili v en kotiček sobe in postavili jasli. Pa jelko sva tudi okrasili. Prav dobro sva se zabavali in mama naju je pohvalila. A ko je prišel oče domov iz gostilne, je bilo veselja konec. Bil je spet pijan in nejevoljen. Spomnim se mojih takratnih občutkov, ki so bili mešanica strahu in jeze. Nisem vedela kaj bo sledilo, a hkrati sem bila jezna na očeta, da je tudi danes, na ta pomemben praznik pijan.
Takrat je potrgal vse lučke z oken in jih vrgel v smeti, češ on ne bo prenašal, da mu nekaj sveti celo noč v glavo. Kričal je na naju kot, da sva zgrešili zelo hud zločin. Podobno je bilo tudi na božični večer istega leta. Ni ga bilo na večerjo in ko ga je mama vprašala kje je bil, je znorel, kričal in pometal vso posodo s štedilnika.
Naslednje leto nama s sestro ni niti na pamet padlo, da obesiva lučke na okna, saj sva se bali, da ne bi bilo spet kaj narobe. In seveda je bilo tudi to leto nekaj narobe. Na božični večer nam se je doma pridružila policija, saj je oče dobro pretepel mamo, ker nam je kupila nove škornje. Očital ji je razsipništvo in nepremišljeno ravnanje z denarjem. Iz leta v leto je moja jeza in hkrati strah rasla. In iz leta v leto so se moji prednovoletni prazniki začenjali z mešanico vznemirjenja, strahu, pričakovanja kaj se bo groznega spet zgodilo in razočaranja. Za te praznike je bilo hajhuje. Ponavadi ni toliko pil, a takrat se mu je “odpulilo”. In takrat ponavadi nisem vedela kako naj se obnašam, čutila sem hudo stisko in prejokala cele dneve.
Veš kaj se mi je najbolj gnusilo? Ko smo šli vsi skupaj v cerkev na slavnostno božično mašo in se je moj oče kot največji hinavec obnašal, kot da se včeraj ni nič zgodilo. Takrat sem že kot otrok podvomila v obstoj Boga, pa čeprav so me starši vzgajali v verskem duhu. Jaz sem ga vedno prosila in molila, da vsaj enkrat imamo lep, umirjen vesel božični večer, on mi je pa namesto tega dal, da je moj oče prišel iz vsega popolnoma nekaznovan. Ja tako sem takrat kot otrok razmišljala, priznam.
Ko sem odraščala so se mi zdeli pri vseh drugih družinah prazniki bolj veseli kot pri naši doma. Tega me je bilo strašansko sram. Ko me je kdo vprašal, kaj sem dobila od dedka mraza sem se hitro kaj zlagala ali sem se “pohvalila” z vrečo sladkarij, ki sem jo dobila pri mamičinem sindikalnem božičku v službi.
Kasneje sem se za praznike in božični večer poskušala izogniti domu. K sreči so me starši velikokrat pustili, da sem šla k teti ali babici na obisk. Tam sem žalostna, da je vse tako kot je ponavadi uživala v prenajedanju s prazničnimi dobrotami in poležavanjem pred pocukranimi božičnimi filmi in se vsakič zjokala, ko sem pomislila, zakaj ni pri nas tako.
Ja to so moji spomini na prednovoletne praznike. Fajn, a ne? Me je vprašala Mojca in zalotila pri brisanju oči. Bilo mi je nerodno, a Mojca se ni ukvarjala z mano. Preveč je bila prevzeta s svojimi spomini in vidno vznemirjena je nadaljevala…
“Velikokrat sem poskušala, da mi spomini na otroštvo ne bodo uničevali vsakega konca leta. A mi skoraj nikoli ne uspe. Toliko smo bombardirani s tem “veselim decembrom”, da se tudi ko želim ne morem izogniti spominom, ki so me vedno razžalostili. Zato sem se letos odločila zbežati iz te prazniče mrzlice daleč stran”
Tukaj se je ustavila in zazrla skozi okno. Bila je z mislimi nekje daleč in solze so ji polzele po obrazu ena za drugo. Bile so solze olajšanja.
Počakala sem, da se je nekoliko pomirila in jo vprašala: Kako dolgo boš lahko bežala Mojca? Včasih se nam zdi, da zapečatimo svojo usodo prav z napori, ki jih vlagamo, da bi ji zbežali. In bolj kot od nečesa bežimo, ustvarjamo natanko nasprotno od tistega kar si želimo. Poskušaj tisto kar je bilo pustiti za seboj in iti naprej. Spomini ostajajo, ne moreš jim ubežat. Ponavadi je tako, da ko sprejmemo preteklost tako kot je, nam neha delati senco v sedanjih dogodkih. Zavedati se moraš, da so tvoja pričakovanja od praznikov sedaj drugačna kot so bila takrat, ko si bila otrok. Probaj se ne obremenjevati s tem kako bi moralo biti. Izkušnje, ki jih imaš, kakršnekoli so bile, so pripomogle k temu, da si taka močna oseba kot si in če si dovoliš, da si lahko srečna ali vsaj neprizadeta tudi takrat, ko se lučke povsod prižgejo boš samo še močnejša.
“Bom razmislila o vsem” me je prekinila. “Hvala za ta pogovor. Si edina do zdaj, ki sem ji povedala kakšne spomine imam na praznike.”
Kako premagati mačka?
Veseli december se je prepričljivo začel, z njim pa tudi številne zabave in seveda nešteto možnosti konzumacije alkohola. Ker pa je december dolg mesec in ker se nekako morate prebiti do januarja, vam nudimo nekaj koristnih nasvetov kako preboleti (ali pa še bolje, sploh ne imeti) mačka.
Kaj maček sploh je?
Maček je dejansko drugo ime za dehidracijo organizma, kar je neizogibna posledica konzumiranja alkohola. Alkohol namreč ni samo učinkovit diuretik (sredstvo za odvajanje vode iz organizma), ampak organizmu dobesedno preprečuje, da bi v zadostni meri absorbiral tekočino, ki jo potrebuje za nemoteno delovanje. Najbolj pri tem trpijo jetra. Tako kot celoten organizem so preveč zaposlena z razstrupljanjem krvnega obtoka, da bi lahko preprečevala dehidracijo. Ko telo zazna dehidracijo, možgani preventivno nabreknejo, kar v notranjosti lobanje občutno poveča pritisk, posledica tega pa je peklenski glavobol.
Najbolje je preprečevati …
Vedno je najbolje nekaj pojesti, preden pijemo. Če pijemo na prazen želodec, gre alkohol naravnost v kri. Če pa prej kaj pojemo, gre alkohol v kri šele iz črevesja in njegova koncentracija v krvi je manjša. Pomembno je tudi, da pijemo počasi. Ob počasnem pitju naše telo postopno vsrkava alkohol, zato se koncentracija alkohola v krvi ne dviga tako kot ob hitrem pitju. Zelo priporočljivo je tudi, da ne mešamo pijače – želodec nam bo hvaležen.
Pomembno pa ni samo koliko spijemo, ampak tudi kaj spijemo. Vedno je bolje piti čisti alkohol. Črni vsebuje substance, ki so pogosto povzročitelji mačkov. Belo vino, raznorazne vodke, rum so nam bodo naslednji dan povzročali veliko manj težav. Pivo je nekje vmes, odvisno od tega kako temno je. Na splošno velja, da bolj kot je pijača brezbarvna, boljše se boste počutili naslednje jutro.
In kaj če je že prepozno?
Če ste naredili usodno napako in ta članek prebrali šele “jutro po tem” in mačka že imate, berite naprej – tudi za vas še obstaja rešitev! Najpomembnejša stvar je seveda voda: pijte ogromno vode, zelo pomagajo pa tudi pomarančni sokovi. Prav pride tudi kak aspirin, seveda pa je najbolje da se poberemo v posteljo in dobro naspimo.
Nadaljni koraki zdravljenja mačka vključujejo obilen zajtrk (pa tudi če ga pojemo v času, ki je bolj primeren za večerjo), porcijo vitaminov, sprehod po svežem zraku, vročo prho …
Tradicionalno zdravilo za mačka: Bloody Mary
5 žlic vodke
9 žlic paradižnikovega soka
2 žlici limoninega soka
7 kapljic omake Worcestershire
3 kaplje omake Tabasco
ščepec sveže zmletega popra
In če vse to ne zaleže?
Nikar ne pozabite na dobro znan pregovor: klin se s klinom zbija ….. 🙂
E-knjige
Kaj so, zakaj so, kje jih najdemo?
E-knjige postajajo vedno bolj in bolj priljubljene, saj jih zaradi številnih prednosti, ki jih prinašajo, prebira vse več ljudi, Očitna prednost je seveda cena, ogromno e-knjig se na svetovnem spletu dobi kar brezplačno, pa tudi tiste, ki so plačljive, so zaradi neprimerno nižjih stroškov proizvodnje občutno cenejše kot njihove papirnate predhodnice. Seveda se najdejo številni, ki še vedno prisegajo na na dobre stare knjige, ki jih lahko listamo, pospravimo v torbico in prebiramo na avtobusu ali pa z njo podstavimo mizo ….
Kaj so e-knjige?
E-knjige oziroma elektronske knjige so digitalna verzija dobre stare tiskane knjige. Pojem e-knjiga je zelo širok in lahko vključuje ne samo knjige, pač pa tudi različne elektronske časopise in revije, audio knjige, ki so namenjene poslušanju …
In kako nastajajo? Nekatere nastajajo simultano s pisanjem knjige, ki je namenjena tisku, druge so skenirane kopije že obstoječih natisnjenih knjig. Danes vse več knjig nastaja samo v elektronski obliki, kar pomeni, da obstaja samo e-knjiga, ne pa tudi njena tiskana različica.
Prednosti e-knjig?
Ena izmed najbolj očitnih prednosti je, da zavzamejo zelo malo prostora: na trdem disku imamo lahko nešteto e-knjig, medtem ko nam klasične knjige lahko zavzamejo precejšen del stanovanja. Po tekstu v e-knjigah lahko iščemo določeno besedo ali stavek, ki ga želimo najti, poleg tega pa lahko prilagajamo tudi velikost in obliko teksta, kar je še posebej koristno za vse tiste, ki slabše vidijo. Ogromna prednost so tudi manjši stroški, seveda pa ne smemo pozabiti na ekološki vidik: ker za izdelavo ne potrebujemo papirja, rešimo življenje kar nekaj drevesom. Tudi knjige same laže ohranjamo na tak način: e-knjige niso nikoli razprodane, nikoli jih ne zmanjka, ne morejo zgoreti, se politi s kavo ali preprosto razpasti od oguljenosti.
Pa slabosti?
Seveda je branje e-knjig bolj škodljivo za oči kot pa branje klasičnih knjig. Tudi začetna investicija je lahko velik zalogaj: posebne naprave za branje e-knjig so zelo drage, seveda pa jih lahko prebirate tudi na navadnem računalniku. Seveda ne smemo pozabiti na Murphyja: zagotovo bo zmanjkalo baterij oz. elektrike ravno ko boste hoteli brati – klasičnim knjigam ne zmanjka baterij . 🙂
Kje najti e-knjige …
Če vas je začelo zanimati in bi tudi sami želeli preizkusiti kako izgledajo e-knjige, se oglasite na naslednjih spletnih straneh: http://www.gutenberg.org/, http://manybooks.net/, lahko pa preprosto odsurfate na www.google.com in v iskalnik vtipkate pojem “e-knjiga” ali “e-book” – pa veselo branje!
Tekst: Veronika Žagar
Ta mesec praznujejo kozorogi
Kozorog je zemeljsko znamenje, njegov vladar je planet Saturn. Osnovni princip Kozoroga je ambicija. Pozitivne značilnosti: pazljivost, poslovnost, resnost, praktičnost in ambicioznost. Negativne značilnosti: egoizem, svojeglavost in zamerljivost. V ljubezni išče spoštovanje, realnost in zvestobo.
ON-so ambiciozni, hladnokrvni in melanholični. Nikoli jih ni strah trdega dela in truda, vloženega v to delo. Pripravljeni so žrtvovati svoje življenje za delo, če bi bilo potrebno.
ONA– Kozoroginje so modre, močne, zanesljive, sramežljive, krepostne in malce strastne. Osvojiti njihovo zaupanje in ljubezen ni lahko delo. So zahtevne in so jim všeč moški, ki jih spravijo v smeh.
Zaželeli si boste, da se izprežete iz vsakodnevne rutine. Zato boste zelo odkriti in neposredni, kar ne bo najbolje. Hitro lahko namreč užalite vaše najbližje. Na področju umetnosti se bodo pojavile spremembe, ki jih niste pričakovali. Prva polovica meseca bo bolj dolgočasna, v drugi polovici pa si boste vzeli čas zase in se zabavali v družbi dobrih prijateljev.
OVEN
Ovni boste v decembru izkusili mnogo stvari. Prva polovica decembra ne bo ravno enostavna. Imeli boste težave z ljubezenskimi zvezami. Nihali boste med dvema možnostma. Zdelo se vam bo, da so stvari mnogo hujše, kot dejansko so. Poskusite v vsem skupaj najti pozitivne lastnosti in se osredotočite nanje. Nikar ne naredite kakšne usodne napake.
BIK
Poskusite se lotiti problemov nekoliko drugače. Osredotočite se na vašo duševnost. Življenje vam ne pušča niti sekunde miru, zato se boste počutili depresivni in brez volje. Čas je, da se ustavite in umirite. Poslušajte svoj notranji glas, ki vam bo prišepnil, kako najbolje izkoristiti prihodnost. Tudi na poslovnem področju poskušajte vztrajati pri svojih odločitvah.
DVOJČKA
Obetajo se vam zelo pestri dnevi. Ta mesec boste bolj malo sami. Ukvarjali se boste z ljudmi, ki so stalno prisotni v vaši življenjski sferi. Z ljubezenskim partnerjem bosta doživljala spremembe v vajinem odnosu. Težko bo slediti mislim partnerja, ki bo odklanjal odkrit pogovor. Sami boste na vsak način želeli ugotoviti, pri čem ste in do kod še lahko greste.
RAK
Nikar se ne ustrašite. Dogajale se vam bodo malce nenavadne stvari. V tem času bodo vaše misli odplavale k bivšemu ljubimcu. Spomini bodo skonstruirali fantazije, toda realnost je žal drugačna. Najboljšo rešitev za trenutne probleme boste našli, če boste ostali mirni in razmišljali s trezno glavo. V konflikte se raje ne spuščajte, saj bi lahko bili na koncu razočarani.
LEV
Levi boste na začetku meseca mogoče malce razočarani, ker situacija ne bo ravno takšna, kot ste načrtovali. Vsi poslovni projekti se bodo za trenutek ustavili in ne glede na to, kako zelo si želite zaključka, se bo vse skupaj premaknilo šele sredi decembra, ko vam bodo tudi planeti nekoliko bolj naklonjeni. Tisti, ki vas čakajo še kakšne študijske obveznosti, pa poskusite pohiteti.
DEVICA
Začetek decembra bo malce naporen. Treba se bo osredotočiti na pripravo atmosfere, ki bo primerna za odprt pogovor s partnerjem. Paziti morate, da ne boste obračali besed v svojo korist, saj se boste s tem zapletli v manipulativne spore, ki jim ne bo konca. Zdaj je čas, da poveste tisto, kar vam že nekaj časa ne da miru. Odziv vas lahko zelo preseneti.
TEHTNICA
Prvi dnevi decembra bodo naporni. Vašo glavo bodo bremenile težke misli. Zavedajte se, da vas v ta temačna mesta vodijo planeti. Uprite se jim, saj tam res nimate kaj početi. Vaše misli usmerite v miselne projekte, ki zahtevajo koncentracijo in vašo popolno zbranost. Na čustvenem področju bo vladalo zatišje. Sedaj ni čas za reševanje kakšnih večjih, napornih konfliktov.
ŠKORPIJON
Prva polovica meseca bo zelo zanimiva. Začelo se bo izjemno pomembno obdobje za vašo ljubezensko zvezo. Imate probleme, ki jih je potrebno rešiti skupaj s partnerjem. Pazite na svoje besede in dejanja, da ne boste še bolj poslabšali celotne zadeve. Nekaj dni bo vladala napetost med vama, ampak se bodo stvari kmalu spremenile. Poskusite biti malce vztrajnejši.
STRELEC
December je vaš mesec. Na ljubezenskem področju bo vse prepleteno s pozitivno energijo. Zaželeli si boste potovati in raziskati nove stvari. Mikale vas bodo nenavadne avanture in nič vas ne bo moglo ustaviti, da bi si ne vzeli tistega, česar si želite že nekaj časa. Če ste zaljubljeni, se vam lahko zgodi, da spoznate, da tako ne gre več dalje. Nikar ne komplicirajte.
VODNAR
Mesec december vam prinaša velika nihanja. Pazljivo z vso energijo, da si ne boste povzročali nepotrebnih problemov. Dobro premislite, preden karkoli rečete. Predvsem pa poslušajte, kaj vam bodo povedali ljudje okoli vas. Ste zelo temperamentni, zato se boste v vsaki situaciji znašli brez večjih težav. Na ljubezenskem področju vam bo najlepše v zadnjih dnevih decembra.
RIBI
Prva polovica meseca bo malce naporna. Razdvojeni boste. Želeli si boste, da se vaše življenje končno uredi. Čas je primeren, da se odločite za hujšanje ali da opustite kajenje. Volje in navdušenja vam ne bo manjkalo. Uredite si tudi finančne papirje in dnevne aktivnosti. Novo leto boste preživeli v družbi nekoga, ki vam izredno veliko pomeni, pa čeprav si tega ne želite priznati.
Komuniciranje v športu … in Barcelona ;)
Kot članica Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi sem se imela letos v začetku novembra možnost udeležiti evropskega kongresa PRIME v Barceloni. PRIME je Evropska zveza študentov odnosov z javnostmi in komuniciranja (European Association of Public Relations and Communications Students), ki združuje preko 300 članov iz 16 držav Evrope.
Dvakrat letno njene članice organizirajo kongres na različne teme o komuniciranju. Ti so namenjeni druženju udeležencev in gradnji poznanstev med študenti iz Evrope ter pridobivanju novih znanj na področju odnosov z javnostmi in komuniciranju. Hkrati pa na kongresu izvolimo tudi novo vodstvo PRIME. Letošnji jesenski kongres je potekal na temo komuniciranje v športu in prostem času, zbralo pa se je okoli 50 udeležencev iz 11 držav.
Dopoldne smo sodelovali na predavanjih, popoldne pa smo imeli nekaj časa za ogled znamenitosti Barcelone. Na predavanjih smo večino časa govorili o sponzorstvu v športu. Izvedeli smo, da je odločitev o tem, koga sponzorirati dolgotrajen proces, ki vključuje začetno analizo športnega trga, odločitev ali sponzorirati klub ali kar posameznega športnika, celotno strategijo sponzorstva, implementacije in končne evalvacije uspeha. Predstavili so nam tudi nekaj uspešnih primerov, ko se sponzorstvo v športu obrestuje in lahko celo spremeni celoten izgled podjetja ali izdelka. Na primer jogurti Danone in nogometaš Ronaldinho, ki je še dodatno okrepil tržni delež Danoneja na španskem trgu in telefoni Siemens, ki so eden izmed glavnih sponzorjev nogometnega kluba Real Madrid, njegovi igralci pa uspešno promovirajo Siemensove telefone.
In ker smo bili v mestu nogometa in se pogovarjali o športu, seveda nismo mogli iti mimo nogometnega kluba FC Barcelona in njegovega velikega finančnega uspeha, zaradi posebne strategije, tako marketinške kot odnosov z javnostmi. Kot nam je povedal eden izmed novinarjev, ki že leta spremlja klub FC Barcelona, je ta klub postal tako uspešen prav zaradi dobre mednarodne strategije odnosov z javnostmi, ki vključuje miselnost, da morajo biti prijeten klub, ki daje občutek, da je dostopen vsakomur. Zato zelo spoštujejo in negujejo odnose z novinarji, ki imajo kadarkoli možnost, da se pogovorijo z igralci kluba, prav tako s pridom uporabljajo svoje zvezdniške igralce za promocijo kluba, skrbijo pa tudi za spletno stran, ki deluje v petih različnih jezikih. In rezultat vsega tega? Največji prihodek od oglaševanja med evropskimi klubi in prepoznavnost FC Barcelone po vsem svetu.
En dan pa smo se posvetili sponzoriranju “zvezd” in razglabljali o tem, zakaj se določena podjetja odločijo, da bodo svetovno znane zvezde promovirale njihov izdelek ali storitev. Ugotovili smo, da se podjetja odločijo glede na to, kakšne lastnosti ima ta zvezda in kako je predstavljena v medijih. Najbolj zaželene so seveda zvezde, ki ne povzročajo škandalov in ki imajo neko lastnost, ki naj bi jo vseboval tudi izdelek. Tako je eden izmed najbolj zaželenih zvezd David Beckham, ki promovira kar nekaj izdelkov hkrati. Med najbolj zaželenimi se znajdejo tudi igralke in igralci svetovnega slovesa, kot na primer Pierce Brosnan, Nicole Kidman itd.
Tako smo na koncu prišli do zaključka, da je sponzorstvo v športu očitno zelo pomembno za promocijo izdelkov in blagovnih znamk, saj je bilo v letu 2005 za vsa sponzorstva namenjenih kar 30 milijard dolarjev. Zato ne preseneča dejstvo, da podjetja razvijajo vedno več računalniških programov, ki jim pomagajo pri izbiri sponzorstev.
Na kongresu pa nismo pozabili, da je med najbolj pomembnimi vrlinami mladih komunikatorjev druženje, zato smo seveda poskrbeli tudi za to, da smo od študentov iz drugih držav izvedeli, kakšno je stanje odnosov z javnostmi v njihovih državah in kako so pravzaprav sploh razviti odnosi z javnostmi drugje v Evropi. Skupaj smo ugotovili, da odnosi z javnostmi pridobivajo čedalje večjo težo in ljudje počasi spoznavajo, da ta stroka ni le del marketinga ali oglaševanja. In tako smo si vsi zadali nalogo, da bomo v svojih državah poskusili dvigniti ugled stroke na novo, višjo raven.
In kako je ta kongres vplival name, kot novinko na področju odnosov z javnostmi? Poleg tega, da sem se nekaj več naučila o komuniciranju v športu in prostem času, sem ugotovila, da je komuniciranje v današnjem času eden izmed najpomembnejših dejavnikov v promociji podjetja, izdelka ali blagovne znamke. In da njegove vloge nikakor ne smemo zatreti, saj nam velikokrat lahko prav to pomaga, da naš izdelek postane “nekaj več”.
Maša Šolinc
Študentska sekcija
Slovenskega društva za odnose z javnostmi
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net.
After Liffe
17. ljubljanski mednarodni filmski festival je za nami, z njim pa tudi masovno kupovanje vstopnic in spraševanje, zakaj je Ljubljana naenkrat prazna in nihče ne dviguje telefona.
Kot se za filmski festival spodobi, so bile podeljene tudi nagrade. Nagrado fipresci za najboljši film iz sklopa Jug?jugovzhodno je tokrat prejela madžarska drama Bele dlani, Amnesty International pa je za najboljši film na temo človekovih pravic izbral iranski Offside. Simpatije gledalcev in nagrado zlati kolut si je letos priborila irsko-britanska komedija Zajtrk na Plutonu, nagrado vodomec pa nemški Namizni tenis.
Zamujene filme iz kategorije Predpremiere si boste kmalu lahko ogledali v kinodvoranah, med drugim tudi izvirno hrvaško komedijo Kaj bi moški brez brkov, ki jo decembra lahko vidite v Cankarjevem domu. Mi smo vam pripravili manjši izbor zabavnih filmov, s katerimi se zagotovo splača obogatiti domačo filmoteko.
Glavni šef (Danska, 2006, Lars von Trier): Zelo netipičen film odličnega danskega režiserja, ki jasno pokaže, da obvlada tudi komedijo. Neobičajen narator nam naslika zgodbo o Ravnu, lastniku podjetja, ki ga upravlja namišljen šef. Ravn si ga je izmislil, da lahko nanj prevali velike ali neprijetne odločitve. Ko se odloči svoje podjetje prodati, želi njegov kupec spoznati glavnega šefa. Ravn zato najame igralca, ki se v vlogo poglobi veliko bolj, kot bi si Ravn to želel. Von Trierjeva nova tehnika snemanja – “automavision” – daje pridih eksperimentalnosti, razplet pa je tudi tokrat precej nepredvidljiv.
Parter (Francija, 2006, Daniéle Thompson): Lahkotna komedija, ki svet bogatih in slavnih na prikupen način združi s sanjami po drugačnem življenju. V filmu spremljamo zgodbo Jessice, ki dela v prestižni kavarni, kamor zahajajo številne slavne osebe. Med drugim spozna tudi priljubljeno televizijsko igralko, ki želi uspeti v filmu, slavnega pianista, ki se želi umakniti v ozadje, in ovdovelega zbiralca umetnin, ki prodaja svoj življenjsko zbirko. Dobro izdelani liki in dialogi so zagotovilo za kvalitetno sprostitev.
Način preživetja 5+ (Japonska, 2004, Gen Sekiguči)
Nadrealistična absurdna komedija s prepletanjem petih bizarnih zgodb spretno subvertira tradicionalne predpostavke. Mož vedno znova ubije svojo ženo in jo pokoplje, a se ta vedno znova vrača in maščuje na najbolj nenavadne načine. Obiskovalec hipnotizerjeve oddaje zaradi prekinjene hipnoze misli, da je ptica. Hipnotizerjevo dekle pa se ukvarja z izdelovanjem oglasov, ki se njej zdijo bolj smešni kot njenim klientom. Vse zgodbe povezuje poklicni morilec iz Londona, ki s pomočjo “prevajalca” glavne junake sprašuje o njihovi funkciji v življenju. Film je poln izvirnih preskokov in ne skopari z banalizacijo človeških lastnosti.
Več informacij o preteklem filmskem dogajanju si še vedno lahko preberete na spletni strani Liffe: www.liffe.si.
KariS
Izvajanje medkulturnega dialoga na Danskem
Po dvomesečnem bivanju na Danskem se privadiš na spremenljivo vreme in skoraj 24-urno bivanje skupaj s študenti različnih narodov. Tempo v Ryslinge Hojskole se iz dneva v dan stopnjuje. Soočaš se različnimi nalogami in izzivi, ki jih moraš izpeljati skupaj z novimi prijatelji, pri tem pa razvijaš svoje skrite talente. Aktivnosti in projekti so raznoliki, nekateri terjajo več dni priprav.
Od okušanja mednarodnih jedi do nastajajočih projektov pri predmetu EU line
Nekega septembrskega torka smo se študentje iz vseh koncev in krajev zapodili v našo kuhinjo in jo okupirali za cel popoldan. Kuharicam smo dali prost dan, za kar so nam bile zelo hvaležne, si nadeli predpasnike in začeli ustvarjati. Pripravili smo cel meni za naše goste, od predjedi pa do sladice. Za predjed sta poskrbela študenta iz Litve in študentka s Češke. Pripravili so odlični juhi, ki te že na prvi pogled pritegneta z roza in zeleno barvo. Izbira glavne jedi je bila zelo pestra: poljski tradicionalni bigos in pierogi, danske mesne frikadelle in značilni madžarski moof. Za prilogo smo si postregli z zelenjavnim namazom Bigilla z Malte ter češko kumarično solato s palačinkami. Sledil je rahel počitek ter pokušina vina. Za dostojen zaključek je poskrbela slovenska ekipa s tradicionalnimi orehovimi štruklji in slivovimi cmoki. Povabljeni gosti, ki jih je bilo okoli 60, so bili zadovoljni s ponudbo in postrežbo, kuharice so nas pohvalile, študentje pa smo kljub napornemu popoldnevu veselo zaključili timsko delo na after partyju.
Pri kuhanju, organizaciji ter usklajevanju v eni sami kuhinji smo se izkazali. Kako pa nam je šlo kot učiteljem? Nihče od nas si nikoli ni predstavljal, kako bi se odrezal v tej vlogi. Na šoli smo namreč sami humanisti, bodoči pravniki, politiki, novinarji, ekonomisti ter kemiki. Nekega dne pa nas je naš profesor, znameniti in energični Rex, presenetil z novico, da bomo zasedli celotno privatno osnovno šolo Ryslinge Friskole s 150 učenci. Priprave in sestanki so nam hočeš nočeš vzeli kar nekaj prostega časa in živcev. Uporabili smo malo domišljije in glede na naše znanje z različnih področij določili predmete, ki jih bomo poučevali: umetnost, geografija, šport, plesna koreografija, matematika, angleščina ter glasba. Učenci v Friskole so se zabavali skupaj z nami in hkrati spoznavali učenje po drugačnih metodah. Vsa predavanja so potekala v angleškem jeziku. Pri geografiji smo učencem predstavili Litvo, Slovenijo in Poljsko, za konec pa smo pripravili kviz s slikami. Dokaj zabaven predmet je bila plesna koreografija, kjer so se v eni uri naučili hula ples ( havajski ples) in ga na koncu v posebnih kostumih predstavili ostalim učencem.
Še en velik izziv za vse študente, ki smo se ne samo zabavali, a hkrati tudi veliko naučili. Delo učitelja in predavatelja vsekakor ni lahko, terja veliko živcev in strpnosti. Upam, da bomo v prihodnje bolj potrpežljivi do svojih delivcev znanja.
Prava akcija pa se je odvila šele v začetku oktobra, ko smo po številnih pripravah in sestankih odšli na izlet v dansko prestolnico Kopenhagen. Komaj smo čakali malo odmora in odmika od podeželja, miru in zmernega tempa. Mesto, prihajamo! Vendar se nismo odpravili na tipičen turistični ogled, naš izlet je bil izobraževalne narave. Glavni namen ekskurzije je bil obisk različnih vladnih in nevladnih organizacij ter parlamenta. Najprej smo se sestali z Amnesty International, sledil je obisk parlamenta in sestanek s poslanko danskega parlamenta Elisabeth Arnold, ki je tudi v EU odboru. Vlogo novinarjev smo kar uspešno izvedli, postavili smo veliko zanimivih in perečih vprašanj, povezanih s projekti, ki jih razvijamo pri predmetu EU. Po kratkem sprehodu skozi prestolnico smo si ogledali še Christianio. Ta predel mesta je težko opisati le v nekaj stavkih; na kratko bi lahko dejali, da je Christiania mati ljubljanske Metelkove. Hkrati je še veliko več, a o tem edinstvenem pojavu na Danskem morda več besed prihodnjič.
Naslednji dan smo nadaljevali z obiskom nevladnih organizacij, od UNA do June Movement, ki sodeluje tudi z Junijsko listo v Sloveniji.
Vsi udeleženci smo si izlet na lastne stroške podaljšali in ostali nekaj dodatnih dni. Tako smo mesto spoznali tudi v drugi, zabavni in kulturni luči, se naužili mestnega vrveža in se z napolnjenimi baterijami vrnili nazaj v naš ljubi podeželski Ryslinge.
Glavni namen Ryslinge Hojskole, medsebojno sodelovanje študentov novih pristopnih držav EU, je več kot dosežen. Razvijamo politične projekte in medkulturni dialog ter hkrati sodelujemo in povezujemo naša znanja, izkušnje in skupaj ustvarjamo nekaj novega. Seveda se pri tem soočamo z raznoraznimi problemi, nasprotujočimi si pogledi in novimi perspektivami, a na koncu nalogo vedno uspešno opravimo. Kaj nam torej nudi trimesečno bivanje na Danskem? Zabavo in uživanje ali trdo delo? Vsekakor oboje.
Tekst: Urška Cehner