ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

V zadnjih letih se je odnos do konoplje v številnih državah precej spremenil. Zaradi njene legalizacije za medicinsko ali rekreativno uporabo jo marsikdo dojema kot razmeroma neškodljivo drogo. Nova obsežna raziskava, objavljena v reviji JAMA Health Forum, pa opozarja, da je pri mladostnikih slika drugačna. Znanstveniki so ugotovili, da je uporaba konoplje v adolescenci povezana z bistveno večjim tveganjem za razvoj nekaterih resnih psihiatričnih motenj v zgodnji odraslosti, predvsem psihoz in bipolarne motnje.

Raziskava je spremljala skoraj pol milijona mladostnikov

Raziskovalci iz organizacij Kaiser Permanente, Public Health Institute, Univerze v Kaliforniji v San Franciscu in Univerze Južne Kalifornije so analizirali zdravstvene podatke 463.396 mladostnikov, starih med 13 in 17 let. Udeležence so spremljali vse do 26. leta starosti ter preverjali, ali se pri njih razvijejo psihotične motnje, bipolarna motnja, depresija ali anksiozne motnje.

Rezultati so pokazali, da so imeli mladostniki, ki so poročali o uporabi konoplje v zadnjem letu, pomembno večje tveganje za razvoj vseh naštetih duševnih motenj. Najizrazitejša je bila povezava s psihotičnimi motnjami in bipolarno motnjo, pri katerih je bilo tveganje približno dvakrat večje kot pri vrstnikih, ki konoplje niso uporabljali.

Uporaba konoplje je pred diagnozo pogosto prehitela bolezen za več let

Ena izmed pomembnih prednosti raziskave je bila njena zasnova. Podatki niso temeljili na spominih odraslih oseb, temveč na elektronski zdravstveni dokumentaciji, zbrani med rednimi preventivnimi pregledi mladostnikov med letoma 2016 in 2023.

Raziskovalci so ugotovili, da so mladostniki uporabo konoplje v povprečju navedli med 1,7 in 2,3 leta pred postavitvijo psihiatrične diagnoze. Takšno spremljanje skozi čas sicer še vedno ne dokazuje neposredne vzročne povezave, vendar precej okrepi domnevo, da je lahko izpostavljenost konoplji eden od dejavnikov, ki prispevajo k razvoju duševnih motenj pri posebej ranljivih posameznikih.

Današnja konoplja vsebuje bistveno več THC kot nekoč

Strokovnjake posebej skrbi dejstvo, da se je vsebnost psihoaktivne učinkovine THC v konoplji v zadnjih desetletjih močno povečala. Povprečna koncentracija THC v posušeni konoplji danes pogosto presega 20 odstotkov, medtem ko lahko različni koncentrati vsebujejo tudi več kot 90 odstotkov THC.

To pomeni, da današnji uporabniki niso izpostavljeni enakim izdelkom kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Več raziskav je pokazalo, da so izdelki z visoko vsebnostjo THC povezani z večjim tveganjem za akutne psihotične epizode, motnje zaznavanja, tesnobo in dolgoročnimi spremembami v delovanju možganov, zlasti pri mladostnikih, katerih živčni sistem še dozoreva.

Posebej občutljivo obdobje razvoja možganov

Mladostništvo predstavlja eno najpomembnejših obdobij razvoja možganov. Takrat dozorevajo predvsem področja, odgovorna za odločanje, nadzor impulzov, načrtovanje in uravnavanje čustev. Endokanabinoidni sistem, na katerega deluje THC, ima pri teh razvojnih procesih pomembno vlogo.

Zaradi tega številni nevroznanstveniki opozarjajo, da lahko redna izpostavljenost THC v adolescenci vpliva na normalno zorenje možganov. Prejšnje raziskave so že pokazale povezave med zgodnjo uporabo konoplje ter slabšim spominom, zmanjšano pozornostjo, slabšim učnim uspehom in večjim tveganjem za razvoj odvisnosti v odrasli dobi.

Tveganje je bilo prisotno tudi pri občasnih uporabnikih

Veliko prejšnjih raziskav se je osredotočalo predvsem na posameznike z odvisnostjo od konoplje ali zelo pogosto uporabo. Nova raziskava pa je zajela precej širšo skupino mladostnikov – dovolj je bilo, da so poročali o uporabi konoplje vsaj enkrat v zadnjem letu.

»Tudi po upoštevanju predhodnih težav z duševnim zdravjem in uporabe drugih psihoaktivnih snovi so imeli mladostniki, ki so uporabljali konopljo, bistveno večje tveganje za razvoj psihiatričnih motenj, predvsem psihotičnih in bipolarnih motenj,« je pojasnila vodilna avtorica raziskave Kelly Young-Wolff, raziskovalka pri Kaiser Permanente. Dodala je: »Ta raziskava dopolnjuje vse več dokazov, da ima lahko uporaba konoplje v adolescenci dolgoročne škodljive posledice za zdravje. Zato je nujno, da imajo starši in njihovi otroci na voljo natančne, zaupanja vredne in na dokazih temelječe informacije o tveganjih uporabe konoplje v mladostništvu.«

Strokovnjaki pozivajo k boljši zaščiti mladih

Soavtorica raziskave Lynn Silver opozarja, da spremembe na trgu konoplje zahtevajo tudi drugačen javnozdravstveni pristop. »Ker postaja konoplja vse močnejša in se vse agresivneje trži, ta raziskava kaže, da je uporaba konoplje med mladostniki povezana z dvakrat večjim tveganjem za pojav psihotičnih in bipolarnih motenj, dveh najresnejših duševnih bolezni. Dokazi vse bolj kažejo na potrebo po nujnem javnozdravstvenem odzivu – takšnem, ki bo omejil moč izdelkov, dal prednost preventivi, zmanjšal izpostavljenost mladih oglaševanju ter uporabo konoplje v mladostništvu obravnaval kot resno zdravstveno vprašanje, ne kot neškodljivo vedenje,« poudarja Silverjeva.

Raziskovalci so obenem ugotovili, da je bila uporaba konoplje pogostejša med mladostniki iz socialno manj ugodnih okolij in med tistimi, ki so bili vključeni v program Medicaid. Po njihovem mnenju bi lahko nadaljnja komercializacija konoplje še povečala že obstoječe razlike na področju duševnega zdravja.

Kaj pomenijo ugotovitve raziskave?

Avtorji poudarjajo, da raziskava sama po sebi še ne dokazuje, da konoplja neposredno povzroča psihiatrične bolezni. Na njihov razvoj vplivajo številni dejavniki, med njimi genetika, družinsko okolje, stres, travmatične izkušnje in druge psihoaktivne snovi. Vendar pa obsežni podatki kažejo, da uporaba konoplje predstavlja pomemben dejavnik tveganja, ki ga ni mogoče prezreti.

Prav zato številne strokovne organizacije priporočajo, da se mladostnikom jasno predstavi možna tveganja uporabe konoplje. Tako kot smo pri številnih drugih zdravstvenih temah ugotovili, da je preventiva učinkovitejša od zdravljenja, velja enako tudi na področju duševnega zdravja. Zmanjševanje uporabe konoplje med mladimi bi lahko pomembno prispevalo k preprečevanju nekaterih najtežjih psihiatričnih motenj v odraslem življenju.