Saṃsāra je beseda, ki v izvoru pomeni blodenje ali svet. Ta izraz v sebi nosi idejo o cikličnih spremembah ali, bolj poljudno, kroženju v krogih. Saṃsāra se nanaša na cikel smrti in ponovnega rojstva, ki je tesno povezan s teorijo karme.
Pomen samsare
Samsara je osnovno prepričanje večine indijskih in drugih vzhodnih religij, vključno s hinduizmom, budizmom in džainizmom. Po njuhovi doktrini vsa živi bitja prehajajo skozi neskončen cikel rojstev in ponovnih rojstev, ki ga imenujemo samsara. Ta cikel je pogosto opisan kot cikel brezciljnega blodenja.
Korenine samsare
Koncept samsare izhaja iz post-vedske literature in se v polnosti razvije v zgodnjih Upanišadah. Teorija je nato dalje izoblikovana v šramanskih gibanjih, kot so zgodnji budizem in džainizem, ter v različnih šolah hindujske filozofije od sredine 1. tisočletja pr. n. št. naprej. Korenine izraza samsara najdemo v sanskrtski besedi saṃsṛ (संसृ), ki pomeni “krožiti, prehajati skozi zaporedje stanj”.
Samsara in karma
Karma je ključni element samsare. Dejanja posameznika (karma) v preteklih življenjih vplivajo na trenutno življenje in določajo prihodnje reinkarnacije. Dobra karma vodi do boljših prihodnjih življenj, medtem ko slaba karma vodi do trpljenja in nižjih oblik življenja.
Osvoboditev iz samsare
Cilj večine religij daljnega Vzhoda je osvoboditev iz samsare, znana kot mokša, nirvāṇa ali mukti. To stanje pomeni osvoboditev iz neskončnega cikla rojstev in smrti ter doseg trajne blaženosti in miru. Različne religije ponujajo različne poti do osvoboditve. V hinduizmu so te poti lahko ljubeča predanost (bhakti), znanje (jñāna), delovanje (karma) ali meditacija (rāja).
Samsara v hinduizmu
V hinduizmu je samsara potovanje duše. Telo umre, a duša je večna in neuničljiva. Karma vpliva na prihodnje okoliščine v tem življenju ter prihodnje oblike in svetove življenj. Dobri nameni in dejanja vodijo do boljših prihodnosti, slabi nameni in dejanja pa do slabših. Končni cilj je osvoboditev (mokša) iz samsare.
Samsara v budizmu
V budizmu je samsara krog trpljenja, smrti in ponovnega rojstva. Ta krog je brez začetka in konca. Karma poganja ta cikel, in dokler posameznik ne doseže razsvetljenja (nirvāṇa), se bo vedno znova rojeval in umiral. Budistični tekst Bhavacakra prikazuje ta cikel z različnimi področji obstoja, vključno s peklom, lačnimi duhovi, živalmi, ljudmi, bogovi in polbogovi.
Džainizem samsaro obravnava kot svetovno življenje, zaznamovano z neprekinjenimi ponovnimi rojstvi in trpljenjem v različnih oblikah obstoja. Cilj je osvoboditev duše (jiva) iz tega cikla, kar se doseže z odstranjevanjem negativne karme in strogo asketsko prakso.
Samsara v filmu
Film Samsara iz leta 2011, režiserja Rona Frickeja, je vizualno osupljiv dokumentarec, ki mojstrsko prikazuje koncept samsare. Brez dialoga, zgolj z močjo podob in glasbe, film raziskuje cikel življenja, smrti in ponovnega rojstva po vsem svetu. Prikazuje raznolikost človeške izkušnje, od duhovnih ritualov in naravnih čudes do industrijskih obratov in urbanega življenja. Samsara nas opominja na minljivost in lepoto življenja ter nas vabi k premisleku o našem mestu v tem neskončnem krogu obstoja.
Samsara kot koncept
Samsara je temeljni koncept, ki združuje različne vzhodne religije skozi skupno prepričanje v ciklično naravo življenja, smrti in ponovnega rojstva. Kljub razlikam v podrobnostih in pristopih k osvoboditvi, je cilj vseh teh religij prekinitev tega neskončnega cikla in doseg trajne duhovne svobode.
V panteonu glasbenih legend le redke sijejo tako močno kot Prince. Njegov magnum opus »Purple Rain«, ki je izšel pred štirimi desetletji, ni le na novo definiral popa in rocka, temveč dodatno utrdil njegovo zapuščino. Ta prelomni album, ki še danes premika meje, je postal simbol umetniške svobode in himne za generacijo. Ob 40. obletnici enega največjih albumov vseh časov se poglobimo v njegov nastanek, raziskujemo njegov kulturni vpliv, brezčasne skladbe in skrivnostno briljantnost glasbenika, ki ga je ustvaril.
Od albuma Purple Rain mineva štirideset let
Prince se je rodil 7. junija 1958 v Minneapolisu. Že v zgodnjem otroštvu se je naučil igrati veliko instrumentov. Bil je eden najboljših kitaristov v svojem času. Bolj kot po rocku pa se ga bomo vedno spominjali po njegovem funku, ki ga je oboževal in h kateremu se je vedno vračal.
Album Purple Rain je izšel 25. junija 1984 pri založbi Warner Bros Records. To je prvi Princeov album za katerega je uporabil studijsko skupino, ki jo je poimenoval Prince and The Revolution. V njej so sodelovali glasbeni veterani, kot so Lisa Coleman, Matt Fink, Bobby Z., Wendy Melvoin in Brown Mark. Album je nastal kot soundtrack za istoimenski film, ki je umetnika spravil na vrh glasbenih lestvic, film mu je pa prinesel oskarja. Purple Rain se je na ameriških lestvicah obdržal 21 zaporednih tednov in skoraj konkuriral albumu Thriller Michaela Jacksona, po vsem svetu pa se je prodal v približno 20 milijonih izvodov.
Purple Rain je drugi studijski album ameriške skupine Prince and The Revolution, ki je izšel leta 1984 pri založbi Warner Bros. Records. To je Princeov šesti album. Gre za soundtrack k istoimenskemu filmu.
Album Purple Rain
Prince je napisal vse pesmi na albumu, pri čemer mu je pomagala tudi skupina. Let's Go Crazy, Computer Blue, I Would Die 4 U, Baby I'm a Star in Purple Rain so bile posnete v živo na koncertu 3. avgusta 1983 v klubu First Avenue v Minneapolisu, kasneje pa so bile studijsko dodelane. To je bilo prvič, da je Prince na enega od svojih albumov vključil posnetke v živo. Skladba Take Me With U je bila prvotno napisana za album Apollonia 6, vendar se je Prince v zadnjem trenutku odločil, da jo bo namesto tega uporabil na svoji plošči. Zaradi pikantnega besedila pesmi Darling Nikki je bila na ovitkih plošč z eksplicitno vsebino uvedena nalepka Parental Advisory. To se je zgodilo na zahtevo Tipper Gore in centra Parents Music Resource Center.
Darling Nikki
Zakaj je ta album tako poseben?
Kot večina Princeove glasbe tudi album Purple Rain združuje različne žanre, pa tudi teme seksa, humorja in duhovnosti.
Meša funk, pop, R&B in rock. Kar pet singlov je prišlo na lestvico. Prvi singel je divji funk-rock Let's go crazy. Druga skladba je funkadelična I Would Die 4 U, tretja je psihedelična balada Take Me With U in četrta When Doves Cry, pesem, ki je poskrbela za uspešnico albuma, saj je globoko črno zveneča pesem brez uporabe basa. Tega si ni noben prej upal izvesti. Toda pesem, ki je imela največji vpliv na glasbeno industrijo, sploh ni bila singel: to je bila Darling Nikki.
Pesem Purple Rain je še dandanes ena izmed Princeovih najbolj značilnih pesmi. Drugi izvajalci so jo velikokrat prepevali in reinterpretirali. Zgodba te več kot osem minutne pesmi si zasluži podrobnejši vpogled: skladba je bila prvotno napisana kot country melodija, za katero je Prince predlagal nekdanji pevki skupine Fleetwood Mac Stevie Nicks, naj napiše besedilo. Pevka se je ustrašila izjemne moči skladbe in jo zavrnila. Zato jo je Prince vzel nazaj in jo spremenil v gospelovsko obarvano bluesovsko balado, ki jo danes vsi poznamo.
Glasbeni film, ki je pospremil Purple Rain
Sedemindvajsetega julija istega leta je v kino prišel istoimenski film. Gre za glasbeni film, v katerem nastopata Prince in Apolonia Kotero, pevka, igralka in model mehiškega porekla.
Film je bil velik komercialni uspeh, vendar s čisto kinematografskega vidika ni mojstrovina. Prince prvič igra v filmu in to se vidi, zgodba je tudi precej standardna: ljubezensko maščevalni zaplet, ki smo ga videli že velikokrat. Toda v ospredju je glasba, zlasti pesmi iz Purple Rain.
Glasba je v filmu izvajana v živo, film pa se dogaja v klubu v Minneapolisu. Zgodba govori o The Kidu (Prince) in njegovi skupini, ki tekmuje s skupino The Time Morrisona Daya, drugo (resnično) skupino, ki nastopa v klubu First Avenue, v Princeovem rojstnem mestu. Frontmana se spopadeta tudi zaradi ljubezni. Oba sta zaljubljena v lepo Apollonio.
Film se vrti okoli glasbenih spletk in skladateljskega ponosa, ljubezenske strasti, drame in družinskega nasilja. Na koncu se vse uredi v prid Kida/Princea, zahvaljujoč pesmi Purple Rain, s katero osvoji občinstvo in najde svojo ljubljeno Apollonio.
Mega uspešnica Purple Rain
Leta 1984 je Prince s filmom Purple Rain doživel svetovno uspešnico, tako glasbeno kot filmsko. Hkrati je zasedel prvo mesto na lestvicah singlov, albumov in filmov. Pred Princeom je to uspelo le skupini Beatles.
Pesem When Doves Cry je prejela zlati globus za najboljšo izvirno pesem. Film Purple Rain je bil v ZDA prodan v več kot trinajstih milijonih izvodov (po vsem svetu v več kot dvajsetih milijonih izvodov) in je bil štiriindvajset zaporednih tednov na vrhu lestvic. Film je samo v ZDA zaslužil več kot osemdeset milijonov dolarjev, kar je bil Princeov največji filmski uspeh. Ameriška glasbena industrija je Purple Rain razglasila za najboljši pop album leta, When Doves Cry pa za najboljši singel.
Prince and the Revolution - When Doves Cry (Official Music Video)
Film ni prejel nobene nagrade za svojo umetniško kakovost, je pa bila nagrajena njegova glasbena podlaga. Prince je osvojil oskarja, poleg tega pa še veliko drugih nagrad za album in glasbo.
Če torej film s kinematografskega vidika ni posebej močan, od kod izvirata uspeh in pomembnost filma Purple Rain? K uspehu sta prispevala dva ključna dejavnika. Prvi razlog je moč glasbe, ki je film gnala naprej in obratno film, ki je gnal glasbo naprej. Drugi in morda najpomembnejši je, da je Princeova glasba predstavljena v živo, kar svetu pokaže, kaj vse zna na odru, kako ekspresiven in kako karizmatičen izvajalec je. To velja za interpretativno moč, ki se pokaže v Purple Rain in When Doves Cry. V filmu je prikazana tudi povezava med črnsko glasbo in močjo rocka, ki je zares močna in ustvarjalna. Ne gre za koncertni film, vendar je povezava med nastopom v živo in zgodbo (ki se odvija v klubu) res pomembna.
Dr. Danijela Lahe je docentka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer se ukvarja z raziskovanjem družine in partnerskih razmerij, s področjem izobraževanja ter socialno gerontologijo. Še posebej jo zanimajo stališča mladih do starosti, staranja in starejših.
Z njo smo se pogovarjali o Zreli Univerzi (ZUF) – programu, ki deluje pod okriljem Centra za vseživljenjsko izobraževanje Filozofske fakultete UM in je oblika vseživljenjskega učenja za vse tiste odrasle nad 55 letom starosti, ki želijo poglobiti svoje znanje, se še naprej intelektualno razvijati in s tem ohranjati aktivno vlogo v družbi.
Kaj vse vključuje Zrela Univerza?
ZUF ponuja pestro vsebino zanimivih in starejšim odraslim prilagojenih predavanj, na katerih spodbujamo aktivno in sproščeno sporazumevanje med predavatelji, znanstveniki ter udeleženci. Slušatelji se seznanijo z nekaterimi temami, ki jih morda niso imeli priložnosti spoznavati tekom svojega izobraževanja ali službenega obdobja. Gre za teme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, pa vendar nimamo priložnosti slišati vrhunskih raziskovalcev oz. strokovnjakov znotraj UM. Sam program prinaša tudi izjemne učinke, tako za slušatelje, kot tudi za širšo skupnost, in sicer na način, ki je enkraten in nenadomestljiv z drugimi vsebinami. Na tej točki igrata univerzitetni format in institucionalna umeščenost programa izjemno pomembno vlogo.
Zakaj se vpisati v program?
Danijela Lahe od leta 2020 deluje kot koordinatorica Zrele Univerze in skupaj z ekipo pripravlja njen program. Foto: on UM
Predvsem zaradi učinkov, ki jih ima vseživljenjsko izobraževanje na starejše odrasle: spodbujanje študija, intelektualni razvoj, ohranjanje kognitivnih sposobnosti, spoznavanje novih vsebin, medgeneracijsko sodelovanje in nenazadnje tudi zaradi samega druženja udeležencev.
Res je, da lahko vedoželjnost potešimo v knjigah, na televiziji, na spletu, pa vendar ZUF, za razliko od omenjenih, ponuja dvosmerno komunikacijo. Predavanja potekajo namreč tako, da omogočajo tistim, ki si to želijo, postavljanje vprašanj znanstvenikom in strokovnjakom. Na ZUF izvajajo predavanja prvovrstni znanstveniki, raziskovalci, predvsem pa vrhunski predavatelji Univerze v Mariboru, ki znajo svoje znanje podati strokovno, hkrati pa na zanimiv in razumljiv način.
Kako se je rodila ideja za Univerzo?
Sama pri vzpostavitvi ZUF nisem sodelovala, zato bom povzela besede članov in članic takratne ekipe: »Motivi za oblikovanje so bili številni in dobro utemeljeni, med njimi je prevladovala želja ponuditi vsebine tistim, ki ostajajo radovedni in jih ponudniki, ki so dostopni v lokalnem okolju, ne morejo zadovoljiti. V mislih imamo starejše odrasle, ki so še vedno zaposleni, a bi si želeli širiti obzorja in se dodatno izobraževati. Prav tako imamo ljudi, ki so se upokojili pri npr. šestdesetih letih. Tukaj so še starejši odrasli, ki imajo po upokojitvi končno čas, da spoznajo stvari, ki jih tekom službenega obdobja niso uspeli zaradi časovne stiske. Vsi ti so si različni, vendar jim je skupna želja, da se intelektualno razvajajo, pri tem pa spoznavajo nove ljudi, menjajo okolje, se družijo in si želijo svojo energijo usmeriti v ohranjanje aktivne vloge v družbi, v mestu. Zato smo se odločili, da jim to tudi ponudimo«.
Ob tem gre izpostaviti, da takšna umeščenost nikakor ni bila samoumevna. Zraven organizacijskih preprek je bilo pri njegovi formalni vzpostavitvi potrebno urediti tudi ustrezno kadrovsko zasedbo predavateljev, ki bodo lahko izvajali predvidene vsebine, vse skupaj pa je tesno povezano s financiranjem. ZUF program se namreč v celoti financira iz šolnine, ki jo ob vpisu plačajo slušatelji in je v celotni meri prilagojena tudi nižjemu socioekonomskemu statusu udeležencev. Ker gre za relativno nizke šolnine, se program zanaša tudi na občasne donacije, dobro voljo predavateljev, ki kljub minimalnim honorarjem z veseljem sodelujejo, ter na izjemno visoko stopnjo entuziazma ZUF ekipe, ki delo opravlja v celoti prostovoljno.
Snovanje programa je potekalo v ekipi, ki so jo sestavljali profesorji na FF UM skozi celotno leto 2012. Ustanovitev ZUF je tesno povezana z začetkom delovanja prve univerze za otroke v Sloveniji, MUF (Mini Univerza Filozofske fakultete). Osnovna ideja MUF je približanje znanosti otrokom (ožji pomen) in povezovanje univerze z okoljem (širši pomen). Koncept univerz za otroke je bil prenešen iz nemško govorečih dežel. Ker je MUF tako uspešno deloval, je dr. Smiljana Gartner nekega dne prišla z idejo, če bi lahko naredili nekaj podobnega za starejše odrasle. Pri tem nismo hoteli ponavljati konceptov univerz za tretje življenjsko obdobje, kot jih po Sloveniji poznamo že vrsto let. Zakaj? Izhajali smo iz tega, da mora ZUF pomeniti most med znanostjo, kot se razvija na UM, in okoljem, torej starejšimi nad 55 let.
Kaj vse ponuja Univerza, kakšen je program?
Pod okriljem programa ZUF se izvajajo redna predavanja in posebni dogodki. Praviloma se je izvedlo osem predavanj v posameznem študijskem letu, z izjemo študijskega leta 2020/21, ko zaradi epidemioloških razmer to ni bilo mogoče. Tako se je od leta 2013 do danes izvedlo 79 predavanj. Zraven rednega programa je bila udeležencem ponujena tudi serija vzporednih dogodkov, ki so bili oblikovani v skladu s pričakovanji udeležencev in vsebinami, ki jih je ZUF ekipa bila sposobna organizirati v kontekstu Univerze v Mariboru. Tako smo izvedli posamezne ekskurzije po SV Sloveniji, opazovanje različnih planetov na nebu s pomočjo teleskopa, raznolike delavnice in številna dodatna predavanja.
Program je izjemno razgiban in vsako leto ciljno oblikovan glede na relevantne teme v lokalnem, nacionalnem in globalnem okolju ter orientiran glede na želje udeležencev. Naj naštejem najbolj pogosta področja, ki so zanimiva udeležencem: medicina, zdravstvo, sociologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, naravoslovje, informatika, logistika, umetna inteligenca, etnologija, jezikoslovje …
Glede na to, da ZUF letos praznuje svojo 10. obletnico delovanja, so za slušatelje v maju organizirali brezplačen strokovno voden sprehod po mariborskih dvoriščih, v jesenskem času pa bodo izvedli še potopisno predavanje in opazovanje zvezd na prostem. Foto: on UM
Kako snujete program?
Program v ZUF ekipi v prvi vrsti pripravimo na podlagi interesov udeležencev, ki jih vsako leto s pomočjo evalvacijskega vprašalnika prosimo za nabor tem oz. področij, ki jih zanimajo. Sledi povabilo predavateljem, oblikovanje naslova in vsebine ter dogovor glede termina. Prav tako po potrebi vključimo še posamezne predavatelje, ki so objavili kakšne izjemne raziskave ali celo znanstvene monografije.
Kdo vse sodeluje pri programu, vključujete raziskovalce iz najrazličnejših področij?
Da, predavatelji in predavateljice prihajajo iz različnih fakultet in inštitutov, ki praviloma delujejo pod okriljem Univerze v Mariboru. Ne smemo pa pozabiti, da ima poleg izvajalcev, pri delovanju ZUF pomembno vlogo ZUF ekipa, ki pripravlja program in katere člani so ob izrednih situacijah (pri tem imam v mislih nenadno odpoved predavanj) vedno na voljo. ZUF ekipa se je sicer skozi čas spreminjala v skladu s potrebami programa in zmožnostmi članov ter je v študijskem letu 2023/2024 vključevala mene kot koordinatorico programa, kot člane pa dr. Mirana Lavriča, dr. Andreja Natererja, dr. Aljo Lipavic Oštir, dr. Igorja Žiberno, dr. Aleša Maverja, dr. Milko Enčevo in asistentko Urško Martinc.
Kako je z vpisom, kdo vse se lahko prijavi?
ZUF vabi vse, ki štejejo vsaj 55 let, da postanejo naše študentke in študenti. Imamo
tudi udeleženko, ki je kar precej mlajša od 55 let, a jo je program tako navdušil, da je zaprosila za vpis in ZUF ekipa je izjemo odobrila.
Udeležba na ZUF mi veliko pomeni. Širi mi obzorja duha, daje mi možnost aktivnosti in izobraževanja, druženja in povezovanja ter spoznavanja novih tem in različnih možnosti, da svoje znanje in izkušnje bogatim z novimi vsebinami. Ker ZUF obiskujeva oba z možem, povezujeva prijetno s koristnim, hkrati krepiva družinske vezi in se vsak mesec podava na novo pot ‘raziskovanja'!«
(slušateljica od leta 2020)
Kdaj in kje potekajo predavanja?
Študijsko leto ZUF poteka od oktobra do maja (8 predavanj), vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri v prostorih Filozofske fakultete UM. Predavanja trajajo 60 minut, 15 minut je namenjenih razpravi o slišanem. Prav zanimiva predavanja so tista, ki običajnih 15 minut razprave redno podaljšajo vsaj v 30 minut, zaradi vidnega entuziazma in vprašanj ter komentarjev slušateljev. Prijave potekajo od julija do začetka oktobra.
Naša predavanja že vrsto let gostujejo enkrat mesečno tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. V študijskem letu 2023/24 smo pričeli sodelovati še z Občino Črenšovci, kjer smo izvedli 3 predavanja.
Kaj je po vašem mnenju glavni doprinos Zrele Univerze? Zakaj je posebna?
Sama ideja oblikovanja programa, ki bi naslavljal to populacijo starejših odraslih na UM ni nova, je pa ZUF prvi in zaenkrat edini program, ki deluje kontinuirano in celostno pokriva praktično vsa disciplinarna področja, ki so zajeta v kontekstu Univerze v Mariboru. In prav to, da imajo slušatelji možnost poslušanja in zastavljanja vprašanj znanstvenikom in strokovnjakom različnih strokovnih področij, ki delujejo znotraj UM, se je pokazalo kot ena izmed posebnosti. Upam si trditi, da smo v Sloveniji edina ustanova, ki starejšim odraslim ponuja stik izključno s strokovnjaki iz univerzitetnega okolja.
Poleg tega je nujno izpostaviti še druge posebnosti. Starejši odrasli na predavanjih spoznavajo še estetske, moralne, družbene in narodnostne vrednote, vrednote požrtvovalnosti, poštenosti, dela, predanosti, poguma in odločenosti. Prav tako spoznavajo značilnosti staranja in načine, kako v tem obdobju priti do znanja, ki pomaga usmerjati in optimizirati njihovo delovanje ter povečati kakovost vsakdanjega življenja.
Ponujajo pester program in se dotikajo najrazličnejših področij: medicina, zdravstvo, sociologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, naravoslovje, informatika, logistika, umetna inteligenca, etnologija, jezikoslovje … Foto: on UM
Kako pomembno je v današnjem svetu vseživljenjsko učenje?
Vseživljenjsko učenje je vodilno načelo sodobnega izobraževanja in učenja ter temeljna družbenorazvojna strategija. Pomembno je predvsem zato, ker je njegov cilj omogočiti vsem ljudem učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Čeprav izraz »vseživljenjsko« jasno označuje, na kaj mislimo in o čem govorimo – poudarjeno je »vse življenje« – ga v praksi nemalo kdo razume drugače, in sicer: še zmeraj se prepogosto izraz »vseživljenjsko učenje« povezuje z »izobraževanjem (starejših) odraslih«, in ne tudi z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine ali njihovega šolanja. To pa je zmota, ki povsem razvrednoti in spremeni pravi pomen vseživljenjskega učenja.
Ker pa je osrednja tema našega intervjuja izobraževanje starejših odraslih, bom izpostavila nekatere ključne doprinose, ki jih ima vseživljenjsko učenje zanje. Vseživljenjsko izobraževanje npr. starejšim odraslim omogoča polno osebnostno rast tudi v tretjem obdobju življenja ter njihovo aktivno vlogo in prispevek v skupnosti. Prav tako pripomore k temu, da starejši odrasli razvijajo svoje zmožnosti, vzdržujejo kognitivne sposobnosti, krepijo socialna omrežja ter prispeva k doseganju kakovostnega sožitja med generacijami.
Če je pred časom veljalo, da je vključenost starejših odraslih v vseživljenjsko učenje nizka, v zadnjih letih ni več tako. Starejši odrasli se vključujejo v različne oblike neformalnega izobraževanja, vendar je še vedno veliko neaktivnih, zato naj bodo tisti, ki so že aktivni, spodbuda tudi za druge, ki o tem morebiti še ne razmišljajo.
Ustanovitev ZUF je tesno povezana z začetkom delovanja prve univerze za otroke v Sloveniji, MUF (Mini Univerza Filozofske fakultete). Foto: on UM
Kakšni so učenci Zrele Univerze? Zagnani, motivirani, kaj jih navadno zanima? S kakšnimi pričakovanji pristopajo?
Morda bi bilo to vprašanje bolj primerno za predavatelje, a bom kljub temu opisala, kako jih na predavanjih in skupnih srečanjih doživljam sama. Gre za zelo heterogeno skupino slušateljev, ki so različne starosti, imajo drugačne življenjske in delovne izkušnje, zanimajo jih različna področja. Predvsem tista, ki so aktualna tudi v širši družbi: duševno zdravje, umetna inteligenca, vojna v Ukrajini, stigmatizacija starejših … A kljub tej raznolikosti so udeleženci izjemno motivirani, pripravljeni so sodelovati tudi v strokovnih razpravah in tako s svojimi bogatimi izkušnjami prenašati vrednote na mlajše generacije. Prav tako se zavedajo pomena aktivnega staranja, ki med drugim zajema vključenost v družbo tudi skozi izobraževanje. Predvsem pa so neizmerno hvaležni, da smo kot fakulteta prepoznali nujnost vključevanja starejših odraslih v takšen program vseživljenjskega izobraževanja.
Je včasih težko prepričati starejše, da se lahko še česa naučijo? Kako prisotne so stigme med udeleženci?
Naši slušatelji z velikim veseljem sprejemajo nova znanja, jih poglabljajo in si praviloma želijo še dodatne razlage ali pojasnila. Tako so npr. v letošnjem študijskem letu po predavanju o vplivu fraktalne risbe na duševno zdravje starejših odraslih na delavnici pridobili osnovna znanja o risanju fraktalov in veliko večino slušateljev, tudi predstavnikov moškega spola, je delavnica tako navdušila, da so takoj navezali stik z izvajalko in se pozanimali za dodatne urice risanja fraktalov.
Stigme med našimi slušatelji niso prisotne oz. jih sama nisem zaznala. To pa žal ne pomeni, da niso prisotne v širši družbi. Družbene spremembe niso vplivale le na daljšo življenjsko dobo, pač pa so žal spremenile tudi odnos do starejših odraslih. Celo do te mere, da so starejši odrasli postali socialni problem, tarča starizma in predmet strahu pred staranju. Starejši odrasli so še zmeraj v očeh nekaterih razumljeni kot nesamostojni, odvisni od drugih, neproduktivni in nedejavni člani družbe. Prevladujoči stereotipi o starosti v družbi ustvarjajo splošen negativen odnos do starosti in vplivajo na doživljanje starosti pri starejših odraslih, to pa lahko posledično vpliva na njihovo nizko samopodobo. Tiste, ki imajo iz tega razloga nizka pričakovanja in zahteve, pa je res težje prepričati, da gredo izven svojih okvirjev in se naučijo kaj novega.
Kakšni so odzivi s strani udeležencev?
Odzivi udeležencev so več kot pozitivni, kar se kaže tudi s tem, da so nekateri slušatelji z nami že od začetka delovanja, vsako leto pa se kdo pridruži tudi na novo. Tako je tudi letos, ko je novih slušateljev precej. Skupaj je letos vpisanih »rekordnih« 47 slušateljev.
»Na predavanja na ZUF sva z možem pričela hoditi po priporočilu znancev, ki so obiskovali ta predavanja že prvo leto in so se njim in nama zdela zanimiva. Prav raznolikost tem in odlični predavatelji so tisto, kar me pritegne in vedno znova se veselim naslednjega predavanja. Vse teme mi sicer niso enako zanimive (kar je verjetno tudi razumljivo), ampak v večini pa so.«
(slušateljica od leta 2014)
Kakšni so načrti za prihodnost?
Predvsem si želimo ohraniti delovanje ZUF v obstoječi obliki, morda obogatiti ponudbo vsebin, prav tako si želimo še poglobiti že tako konstruktivno sodelovanje s predavatelji in slušatelji, vzpostaviti še kakšno mobilno enoto ZUF in sodelovati z Modro fakulteto UL.
Kot dolgoročni cilj, ki pa sicer sega že izven okvirja ZUF, pa želimo po vzoru starosti prijaznih univerz spodbuditi vključevanje starejših odraslih v študij, raziskovanje, poučevanje, medgeneracijsko sodelovanje, mreženje znanja …
Spisala se je zgodovina. Ekipa raziskovalcev je podatke poslala z rekordno hitrostjo 402 terabitov na sekundo z uporabo komercialno dostopnih optičnih vlaken.
Presežen prejšnji rekord pošiljanja podatkov
Marca letos je bil postavljen, zdaj že prejšnji rekord, 301 terabitov ali 301.000.000 megabitov na sekundo z uporabo enega samega standardnega optičnega vlakna. Če primerjamo s priporočili hitrosti internetne povezave Netflixa, 3 Mbit/s ali več, za gledanje HD filma, je ta hitrost več kot 100-milijonkrat večja.
Hitrost je bila dosežena z uporabo širšega spektra, z uporabo šestih pasov namesto prejšnjih štirih, kar je povečalo zmogljivost za izmenjavo podatkov. Običajno se uporablja samo en ali dva pasova.
Hitrostni rekord prenosa podatkov znaša 402 terabita na sekundo Foto: Vlad Kochelaevskiy iz iStock
Mednarodno raziskovalno skupino sta vključevala profesor Wladek Forysiak in dr. Ian Philips, ki sta člana univerzitetnega inštituta za fotonske tehnologije Aston (AIPT). Pod vodstvom Laboratorija za fotonska omrežja Nacionalnega inštituta za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (NICT), ki ima sedež v Tokiu na Japonskem, vključuje tudi laboratorije Nokia Bell iz ZDA.
Skupaj jim je uspelo s konstruiranjem prvega optičnega prenosnega sistema, ki pokriva šest pasov valovnih dolžin (O, E, S, C, L in U), ki se uporabljajo v optičnih komunikacijah. Univerza Aston je posebej prispevala z izgradnjo nabora Ramanovih ojačevalnikov U-pasu, najdaljšega dela kombiniranega spektra valovnih dolžin, kjer običajni ojačevalniki z dopiranimi vlakni trenutno niso na voljo iz komercialnih virov.
Optična vlakna so majhne cevaste steklene niti, ki prenašajo informacije s pomočjo svetlobe, za razliko od običajnih bakrenih kablov, ki ne morejo prenašati podatkov pri takšnih hitrostih.
Odkritje bo pripomoglo k ohranjanju stabilnih cen
Poleg povečanja zmogljivosti za približno tretjino, tehnika uporablja tako imenovana standardna vlakna, ki so že uporabljena v ogromnih količinah po vsem svetu, tako da ne bi bilo treba nameščati novih specializiranih kablov.
Ker povpraševanje po podatkih s strani podjetij in posameznikov narašča, bi to novo odkritje lahko pripomoglo k ohranjanju stabilnih cen širokopasovnih povezav kljub izboljšanju zmogljivosti in hitrosti.
Dr. Philips z univerze Aston je dejal: »Ta ugotovitev bi lahko pomagala povečati zmogljivost enega vlakna, tako da bi svet imel učinkovitejši sistem. Pričakuje se, da bo novo razvita tehnologija pomembno prispevala k razširitvi komunikacijske zmogljivosti optične komunikacijske infrastrukture, saj bodoče podatkovne storitve hitro povečujejo povpraševanje.«
Njegov kolega profesor Wladek Forysiak je dodal: »To je ‘junaški eksperiment', ki so ga omogočila prizadevanja večnacionalnih skupin in nedavni tehnični napredek v telekomunikacijskih raziskovalnih laboratorijih z vsega sveta.«
Na Netflix se je prikobacal četrti film o gobezdavem policaju Axelu Foleyju. Govora je seveda o filmu Policaj z Beverly Hillsa, ki po dvajsetih letih vrača franšizni naslov in jo oživlja od mrtvih. Eddie Murphy je nazaj, glavno vprašanje pa je, če še zna?
Policaj z Beverly Hillsa se vrača!
Ko je leta 1984 prvi film Policaj z Beverly Hillsa postal neverjeten finančni in kritiški uspeh, si nihče ni mislil, da bo četrti film v seriji gledal čez natanko štiri desetletja. Z dvema nadaljevanjema, ki sta sledila v letih 1987 in 1994, je prvotna ideja sicer utrpela nekaj udarcev v malho kakovosti in lice finančnega uspeha, ampak jasno je bilo, da je Axel Foley prešel v legendo. Da bi bil film o gobezdavem policaju spet nominiran za oskarja, so le še izpuhtele sanje.
Eddie Murphy v vlogi klepetavega policaja Foto: on netflix
Začetni ‘tudum' na Netflixu nas z legendarno melodijo vrne v nostalgičen občutek, četudi smo bili ob izidu zadnjega filma še v plenicah. Filmi o detroitskem policaju, ki se vseskozi vrača v Kalifornijo in teče za petami lopovom, so poznani vsem. Tu držijo podobno raven prepoznavnosti kot Policijska akademija. In ja, Eddie Murphy je bil v prvem filmu star zgolj 23 let, in nismo prepričani, če je bolj noro to ali dejstvo, da jih v novem filmu šteje 63. Še bolj noro je dejstvo, da po tolikšnem času v peklu odlašanja in premikov na klopi ustvarjalcev, ta film ni katastrofa.
Ali je Policaj z Beverly Hillsa 4, ki v izvirniku nosi naslov Beverly Hills Cop: Axel F, enako dober kot prvi del? Nikakor ne, saj je nemogoče zajeti tisti home-run, ki se je zgodil ekipi pred štirimi desetletji. Ali pride blizu in spomni na najboljše čase? Brez dvoma.
Billy Rosewood in John Taggart sta nazaj Foto: on netflix
Eddie Murphy je gobezdavi policaj, ki se ne pusti motiti
Če je Eddie Murphy z nadaljevanjem Princ odkriva Ameriko zaplul v brezno gnoja, je tukaj odkril zlato jamo. Največji strah med oboževalci je bil vedno, če bo še znal zajeti esenco Axela. In na našo srečo, tudi srečo ljubiteljev Osla iz Shreka, se brez težav prelevi v vlogo, ki ga je izstrelila v mega zvezde. Nostalgičen občutek ne daje le občutka, da se z liki Axela in njegovih policijskih prijateljev – ja, vračata se John Ashton kot John Taggart in Judge Reinhold kot Billy Rosewood, občutek osemdesetih, temveč daje celoten film občutek osemdesetih. Humor je na želenem nivoju, na višjem pa je akcija, ki je v veliki večini posneta praktično in brez nepotrebnih in predvsem vidnih posebnih učinkov.
Slednje je sicer mogoče s 150-milijonskim proračunom, ki pa se ob uspehu zadnjih dveh delov Podli fantje (Bad Boys), ne zdi tako visok. Zaradi tega lahko obstane grenak priokus, da vrnitve franšize na taki ravni kakovosti ne bo moč videti na velikem platnu. Policaj z Beverly Hillsa 4 je vrnitev v osemdeseta v najboljšem pomenu.
Policaj z Beverly Hillsa je nazaj Foto: on netflix
Nekaj težav ne odvrne od presenetljivo dobrega ogleda
To žal ne pomeni, da dvourni film ni brez težav, saj jih ima ogromno predvsem v pogledu raztegnjene prve polovice.
Ponovno nam mora predstaviti like, ki jih sicer poznamo, a jih nismo videli že trideset let. Istočasno pa moramo spoznati nove like, med katere spadajo Axelova hči Jane (Taylour Paige), podkupljeni policaj Cade Grant (Kevin Bacon) in detektiv Bobby Abbott (Joseph Gordon-Levitt). Slednji se odlično prileže kaosu, ki ga prinaša Axel Foley. Med veterane franšize spadata še Paul Reiser kot Axelov nekdanji partner Jeffrey Friedman in nekdanji prodajalec umetnik Serge (Bronson Pinchot). In če smo se v zadnjih letih česa naučili, nas Axel F ne pusti na cedilu. Liki ohranijo svojo esenco, novi liki pa so postavljeni zase in ne odvzemajo ali celo kvarijo originalov.
Zlatan Čordić – Zlatko, za mnoge najboljši slovenski raper. Gre za odločitev, ki jo mora sprejeti vsak zase, čeprav Zlatko v eni novejših pesmi pravi: »vejo kdo je capo rap igre.« In če posežemo dlje v subjektivnost, v nekaj najbolj težavnega, ko je govora o glasbenikih, izberimo 10 najboljših pesmi, ki jih je izdal Zlatan Čordić.
*pesmi so v naključnem vrstnem redu
Moj zaklad
Verjetno bi si številne pesmi s prvega albuma zaslužile svoje mesto na seznamu, a je izbrana tista, ki je poklon glasbenemu žanru, v katerem se giba Zlatko. »Rap je moj zaklad, kerga sm ob rojstvu najdu,« pravi v pesmi, ki je nekakšen spomenik njegovim začetkom v glasbenem svetu.
Zlatan Čordić (Zlatko) - Moj zaklad
Mi je žal ft. Tina Marinšek
Njegov drugi album Svet je lepši skriva kar nekaj skritih adutov. No, ne tako skrit adut je ena njegovih najboljših pesmi z naslovom Mi je žal, pri kateri je njemu in Optimistom družbo delala izjemna Tina Marinšek, takrat še pevka skupine Tabu. Že prej, a še posebej v tej pesmi, so bili jasni prizvoki glasbil in akustične izvedbe, ki jo je Zlatko pogosto dajal pred studijskimi ritmi.
Zlatan Čordić (Zlatko) - Mi je žal (ft. Tina Marinšek - Tabu) [Official Video]
Čaka vas uspeh
Čeprav tega ne pove v tej pesmi, je vredno zapisati: »Moji najboljši komadi majo najmanj ogledov.« Čaka vas uspeh je navdihujoča pesem za mlade, ki govori sama zase. Ustvarjena kot spodbuda mladim, da razvijajo talente in se pogumno odločijo za pravo karierno pot.
Zlatko - Čaka vas uspeh (Official video)
Ljubljana
Oda prestolnici. Seveda albuma Plečnikova roža ne bi bilo brez te pesmi, ki jo je poklonil svojemu mestu – ljubljanski metropoli. »Otrok tega mesta, inspirira mene cesta,« poje Zlatko v skorajda nostalgični pesmi o Ljubljani.
Zlatan Čordić (Zlatko) - Ljubljana [Official Video]
Hvala ti ft. Senidah
Verjetno kar najbolj čustvena in »osebna« pesem v njegovem repertoarju je Hvala ti, pri kateri refren poje Senidah – še pred izvenslovensko slavo. Napisal jo je za svojo mamo, v besedilu pa lahko vsak najde nekaj univerzalnega za svojo mamo in starše.
Zlatan Čordić (Zlatko) - Hvala ti [Official Video]
Nisem zvezda
»Zakaj nisem zvezda, ker ne gledaš me na nebu,« so uvodne besede v skladbo z albbuma Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče, ki je na tem seznamu še omenjan. Poslušalcem sporoča kaj mu pomeni rap/glasba, da je umetnik na prvem mestu in daleč od zvezde v merilu, ki bi ga povezevalo z zvedami svetovnega kova.
Zlatko - Nisem zvezda ( Official Video )
Princu z gore
Ena novejših pesmi na tem seznamu je z albuma Julijan Mak, pri katerem se je naslanjal na dela Ivana Cankarja. Skupaj z videospotom gre verjetno za eno najbolj specifičnih in hkrati najglobljih pesmi, ki ji pritiče čar tradicionalnosti. Kot v pesmi pravi sam: »Dobr veste, kdor ni ljubil, ta ne more pisat« Nastala je tudi v trenutku, ko je Zlatko v javnosti postal nekakšna »persona non grata«, sledila pa je še pesem Svoboda, povsem ločena od albumov, a z jasnim sporočilom vladi.
Zlatko - Princu z gore (prolog)
K. O.
Tako imenovani skriti komad, ki tak ni ostal dolgo. Hitro je skoraj 10-minutna skladba postala najbolj priljubljena med njegovimi oboževalci in to z razlogom. Verjetno bi se marsikdo strinjal, da gre za nekaj posebnega v smislu tekstovnega dosežka slovenskega rapa. Od stanja mladine do omembe soške fronte, h kateri se je nazadnje vrnil s skladbo Sam gremo, je K. O. nekaj, česar Zlatkov fan ne sme zgrešiti. Zaključna pesem albuma Plečnikova roža je dejanski knock-out, skupaj z dolgoletnim sodelavcem Flamiejem pa je v to sfero poslal jasno sporočilo: »Kdo rap je vrnu, ne rabte tega mi prizn't.«
Zlatan Čordić (Zlatko) - K. O. [Official Video]
V iskanju sreče ft. Nina Pušlar
Na svojem drugem albumu Svet je lepši je Zlatko predstavil eno prvih življenjskih zgodb v svojem rapu. Kot je zapisano: »Izpovedna skladba je osnovana na zgodbi nekega dekleta, ki v iskanju sreče na ovinkastih cestah življenja in neštetih križpotjih izgubi sebe, svoje bistvo in sijaj v očeh. Opominja kako hitro se to lahko zgodi vsakemu, nekaj napačnih odločitev v labirintu vsakdana in na koncu pristanemo v slepi ulici. « Z angelskim glasom Nine Pušlar v refrenu je zagotovo ena od pesmi, ki v njegovem katalogu izstopa iz množice.
Tisti celebritetni zagon, ki ga je dobil iz resničnostnega šova, je Zlatan Čordić usmeril v album Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče, ki se lahko pohvali tudi z njegovo – najverjetneje – najbolj prepoznavno skladbo (poleg Več od lajfa) v karieri. Prav z enako verjetnostjo je moč trditi, da gre za najbolj ljubezensko skladbo v njegovem opusu.
Zlatan Čordić (Zlatko) - Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče
V koledarju si označi ta dva datuma: knjiga bo izšla 18. marca 2025, film pa 20. novembra 2026. Hollywoodska mašinerija že pripravlja še eno težko pričakovano predzgodbo sage Igre lakote. V kinematografe bo prišla nova pustolovščina, ki jo je napisala Suzanne Collins. Po objavljenem vemo, da bo igralska zasedba povsem nova.
Toda pojdimo po vrstnem redu. Po uspehu filma Balada o pticah pevkah in kačah z Rachel Zegler in Hunter Schafer v glavnih vlogah, prvega dela predzgodbe Igre lakote (ki se dogaja 64 let pred kvadrilogijo), je produkcijska hiša Lionsgate oboževalcem sporočila, da se bo saga nadaljevala.
Tukaj je vse, kar vemo o težko pričakovani predzgodbi, v kateri pa ne bomo videli Jennifer Lawrence.
Nova knjiga Suzanne Collins: Sunrise on the Reaping
Igre lakote, nova knjiga z naslovom Sunrise on the Reaping v izvirniku Foto: on the hunger games
Suzanne Collins je napovedala, da bo prihodnje leto izšel nov roman Igre lakote z naslovom Sunrise on the Reaping. V pogovoru z Associated Press je avtorica pojasnila, da je peti roman iz serije predzgodba izvirne trilogije. Dogaja pa se 40 let po dogodkih v romanu Balada o pticah pevkah in kačah.
Knjiga naj bi izšla 18. marca 2025. Upamo, da bo slovenska različica na voljo kmalu po angleški. Serija knjig je do sedaj v Sloveniji izhajala pri založbi Koleda in nato pri Felixu.
V novem romanu Suzanne Collins, ki bo podlaga za film, bo obravnavana ideja Davida Huma o implicitnem podrejanju. Pokazano bo, kako zlahka se lahko moč znajde v rokah peščice ljudi.
Novi film Igre lakote bo v kinematografih na ogled 20. novembra 2026
Lionsgate je napovedal, da bo film prišel v kinematografe 20. novembra 2026. Uradnih informacij še ni, a Variety navaja, da se za režijo pogaja Francis Lawrence. Ekipa, ki je poskrbela za uspešnico serije Igre lakote, se bo vrnila tudi pri tem novem projektu. Nina Jacobson in Brad Simpson bosta za Lionsgate adaptirala delo Suzanne Collins. Ekipa pravi, da bo ohranila visoko pripovedno in vizualno kakovost, ki so jo imeli prejšnji filmi.
Naslov filma bo verjetno ostal enak naslovu romana, kot je veljalo doslej.
Film se bo dogajal 24 let pred začetkom izvirne trilogije, v kateri je Jennifer Lawrence igrala Katniss Everdeen. Zgodba se bo osredotočila na 50. igre lakote znane tudi kot Second Quarter Quell. V njih je zmagal Haymitch Abernathy. Lik, ki ga je v izvirnih filmih igral Woody Harrelson, je edini zmagovalec okrožja 12 pred Katniss in Peeto.
Haymitch Abernathy bo pozneje postal Katnissin in Peetin mentor, ki ju bo med igrami usmerjal v boju za preživetje. Ta predzgodba bo oboževalcem omogočila, da Haymitcha bolje spoznajo, in jim ponudila nov zorni kot, kako so njegove izkušnje oblikovale njegov značaj in odločnost.
Igre lakote, nov film po knjigi Suzanne Collins Foto: on the hunger games
Glede na časovno-prostorske omejitve bo igralska zasedba filma povsem drugačna. Malo verjetno je, da bomo Jennifer Lawrence in Rachel Zegler videli v tem filmu.
Kakšna je vizija Suzanne Collins?
Suzanne Collins je imela vedno jasno in dobro premišljeno vizijo sveta Igre lakote, v katerem je raziskovala precej globoke teme moči, podrejanja in upora. Novo poglavje obljublja nadaljevanje v tem duhu, saj ponuja razmislek o tem, kako lahko moč pokvari in kako lahko posamezniki najdejo moč, da se uprejo. Njene knjige vedno prisilijo k razmišljanju in verjetno tudi v novi knjigi in filmu ne bo nič drugače.
Z izkušeno produkcijsko ekipo, intrigantno zgodbo in globokimi temami za raziskovanje ima ta predzgodba vse pogoje za uspešnico v kinematografskih blagajnah in med kritiki.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je objavilo javni razpis Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027. Kaj vse moraš vedeti o razpisu?
Cilj je spodbujanje vključevanja študentov v projektne aktivnosti za pridobitev splošnih in poklicno specifičnih kompetenc za lažji prehod na trg dela.
15 milijonov evrov sredstev za javni razpis
Študenti se bodo v okviru projekta pod vodstvom najmanj enega pedagoškega mentorja in najmanj enega delovnega mentorja iz delovnega okolja (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju) seznanili z izzivi in problematiko v delovnem okolju, pri čemer mora biti pri vsebini projektov poudarek na prednostnih področjih Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki si za cilj v obdobju 2021–2027 postavlja zeleni prehod, ki ga razumemo kot inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe.
Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis za tri odpiranja v treh študijskih letih znaša največ do 15,2 milijona evrov, od tega se za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija nameni 33 odstotkov od skupne razpoložljive vrednosti, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa 67 odstotkov od skupne razpoložljive vrednosti.
Sredstva za izvedbo projektov
V okviru javnega razpisa lahko visokošolski zavodi pridobijo sredstva za izvedbo projektov, katerih namen je:
pridobivanje praktičnih izkušenj, znanj in kompetenc študentov v delovnem okolju v času študija in
spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja ter prenosa znanja med visokošolskim sistemom in med delovnim okoljem (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju).
Na ta način se bo mladim omogočalo razvoj znanj in spretnosti pri uresničevanju idej, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega in kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti in podobno za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje po zaključku študija.
Z javnim razpisom odgovarjamo tudi na druge izzive visokega šolstva:
sistemsko uvajanje prenosa znanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem,
večja fleksibilnost in prilagajanje študijskih programov potrebam trga dela ter
vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem.
Za uporabo male ali velike začetnice načeloma velja preprosto pravilo: lastna imena zapisujemo z veliko, obča z malo. V praksi pa se pogosto srečamo s primeri, ko ločnica med lastnim in občnim imenom ni tako očitna. Nekoč lastna imena, kot so superge, vileda ali žiletka so pravzaprav udomačeni izrazi, ki so postali sinonim za vrsto izdelka in ne izdelek podjetja Superga, Vileda ali Gillette. Težava nastane zaradi pojava, imenovanega večdenotativnost, ki pomeni, da ima ista beseda več pomenov (ime podjetja, znamko, izdelek) in se posledično lahko uporablja kot lastno ali kot obče ime. Torej, kako vemo, kdaj pisati z malo in kdaj z veliko?
Znamke avtomobilov
Eden najzgodnejših primerov ukvarjanja jezikoslovcev z vprašanjem velike in male začetnice pri znamkah se je vrtel okoli zapisa avtomobilskih znamk. Včasih na cesti zagledamo lepega citroena drugič pa gremo na dan odprtih vrat v tovarno Citroen. Rabo avtomobilskih znamk lahko strnemo v tri scenarije:
Če govorimo o avtomobilu (izdelku), katerega poimenovanje je prekrivno z znamko, pišemo z malo:
Fantje so sedli v mercedes, ki ga je vozil M. P., in se odpeljali do obrežja Save.
Po beograjskih ulicah pa bodo še naprej vozili dakie, stari mercedesi in novi fordi v vsej svoji različnosti.
Če pišemo o podjetju, sploh ni vprašanja o veliki začetnici:
Kot poroča BBC, je Mercedes brez vednosti preostalih moštev z dobaviteljem gum Pirellijem testiral pnevmatike za VN Kanade.
Na avtomobilskem sejmu se je prestavila tudi Tesla.
Kadar hočemo izpostaviti točno določen model vozila, uporabimo veliko začetnico:
Prodam Nissan Xtrail 22 – 115 KS, pogon 4 x 4, prvi lastnik, redni servis, turbo dizel, letnik 2002.
Novi Volkswagen Phaeton pa naj bi hodil v zelje Mercedes-Benzu.
Načeloma velja, da računalniške programe, aplikacije, omrežja, znamke zapisujemo z veliko, kljub temu da se večina njihovih logov začenja z malo začetnico, kot na primer facebook, twitter ali intel. Kljub vsemu so to patentirane znamke, tržno blago, izdelki z natančno določenimi specifikami, ki nimajo generične rabe.
Tako sta pravilna zapisa:
Novica je bila objavljena na Facebooku in Twitterju.
Besedila in tabele urejam v Wordu in Excelu.
Vendar v bolj pogovorni rabi ali leposlovnih besedilih, lahko teiste besede označujejo tudi generične pojme oz. zgolj izdelke. Word lahko pišemo z malo, kadar se sklicujemo na programe za urejanje besedil na splošno, saj je dandanes postal sinonim zanje.
Morda bomo lahko nekoč enako trdili za Facebook in Twitter, ki bi v tem primeru označevala družbena omrežja na splošno. Vendar še nismo tam, saj vsi dobro razlikujemo med njima in ostalimi omrežji.
Omenit gre še podomačitev besed Facebook in Twitter v fejsbuk in tviter. Slednji vedno pišemo z malo in nista primerni za uradne zapise.
Kot vidimo, se težava pojavi zaradi večdenotativnosti – ista beseda lahko označuje različne pojme in vprašanje velike ali male začetnice moramo razbrati iz konteksta. Hkrati so nekatere besede znamk že postale sinonim za določen tip izdelka.
V jezikovni svetovalnici inštituta SRC SAZU pa je izpostavljeno še eno pravilo, ki nam lahko pomaga. Dotika se skladenjske vloge besed, in sicer, ali se lastno ime (torej naša znamka) pojavi kot imenovalni prilastek ali ne. Pokažimo na primeru:
Eno pivo Laško, prosim.
Ali boš eno žvečilko Hubba Bubba?
Mati si je kupila nov avto Citroen.
V zgornjih primerih so se znamke pojavljale v vlogi imenovalnega prilastka. V spodnjih primerih pokažimo, kako bi se obnašale drugače in zapisale z malo:
Eno laško, prosim.
Ali boš en hubba bubba?
Mati si je kupila novega citroena.
Lahko si predstavljamo, da v prvem scenariju poskušamo poudariti, da je znamka piva Laško, žvečilke Hubba Bubba in avtomobila Citroen, v drugem pa je denotat besed že izdelek sam. Hkrati pa to ne velja vedno, saj jezikoslovci izpostavijo primer Vzemi Aspirin in pojdi spat. A naj te to ne skrbi preveč, saj so navedeni primeri uporabni le v leposlovju in pogovornem jeziku, ki sta milejša s slovničnimi pravili.
Kot mnogo drugih jezikovnih zagonetk v slovenščini je tudi vprašanje velike ali male začetnice pri znamkah izmuzljivo in se naslanja predvsem na kontekst. Vendar z nekaj razmisleka in vaje ti te besede ne bodo povzročale preveč preglavic.
Svoje besedilo pa lahko predaš tudi spletni lektorici Amebis Besani, ki ti v brezplačni verziji pregleda besedilo in popravi napake, z njo pa si lahko tudi pomagaš pri spreganju in sklanjanju.
Za resnejše pisce in podjetja ponuja Amebis Besana tudi program, ki bo kos zahtevnejšim slovničnim vprašanjem in bo še dodatno izpilil tvoj zapis. Statistika pravi, da povprečni Slovenec naredi 10 slovničnih napak na stran. Amebis Besana jih reši več kot 139.
Umirjeno »bonaco« na lokalnem trgu je razburkal Huawei s predstavitvijo vodilnega pametnega telefona Huawei Pura 70 Ultra, ki poleg preprečljivega dizajna in izrednih zmogljivosti postavlja nove meje mobilne fotografije!
Novi pametni telefon smo od bližje spoznali na dogodku v Ljubljani, na katerem so bile v ospredju njegovo fotografske zmogljivosti oziroma znanje, ki ga potrebuje vsak, profesionalni ali nadobudni fotograf, ki želi iz svoje opreme iztisniti kar največ. Telefon ima pri tem cel kup prednosti, a dve sta daleč najbolj pomembni. Vedno je pri roki, algoritmi umetne inteligence pa poskrbijo za preprosto fotografiranje. Oziroma. Odlično fotografijo, ki bo pritegnila pozornost gledalca, je posneti preprosteje kot s fotoaparatom. Seveda je pomembno, kakšen telefon držite v rokah ter kako dobro razumete njegove prednosti in ravno tako omejitve. O tem je spregovoril Igor Rosina, glavni urednik Digitalne kamere, izkušeni fotograf in predavatelj.
Z Digitalno kamero že nekaj let organizirate posebne izlete, kjer si navdušenci nad naravo napolnijo »baterije«. Kje ste bili nazadnje?
»Letos nas je pot ponesla na hladni sever, na Norveško, kjer smo na otočju Lofoti občudovali severni sij, divjo naravo in se družili s prijaznimi domačini. Dvakrat smo obiskali Cinque Terre in to v času, ko tam ni turistov, ko so živopisane vasice in vreme, namenjeno le nam fotografom. Tu so še naše klasične destinacije: Toskana, Moravska, meandri reke Uvac, kjer fotografiramo beloglave jastrebe. V začetku julija se odpravljamo občudovat nepregledna polja sivke, camargueške konje in bike ter se družit s pravimi cigani, ki vsako poletje preplavijo obalno mestece Saintes Maries de la Mer v Provansi.«
Ni skrivnost, da že vrsto let sledite telefonom Huawei. Opažate morda razlike pri vsakem naslednjem modelu?
»Z znamko Huawei sem se »spoprijateljil« že z modelom Huawei P10 Plus. Takrat sem iskal zamenjavo za stari telefon. Ko sem ga dobil v roke, sem se takoj malo poigral s kamero. Navdušilo me je kar nekaj naprednih možnosti in z vsakim novim modelom so te postale še bolj izpopolnjene, posnetki pa posledično boljši. Največjo razliko sem opazil pri modelu Huawei P30 Pro, ko so zelene pike barvnega filtra zamenjali z rumenim in s tem povečali njegovo občutljivost za svetlobo. Takrat sem z njim naredil celo fotografije za jedilnik znane restavracije. Lastnik je za to izvedel šele po nekaj letih.«
Na katere postavke oziroma zmogljivosti moramo biti pri nakupu novega telefona pozorni?
»Preden se poglobite v ustvarjalne vidike fotografiranja, je nujno razumeti zmogljivosti in omejitve pametnega telefona. Večina sodobnih pametnih telefonov je opremljena z naprednimi funkcijami, ki se zlahka kosajo z običajnimi fotoaparati. Pogosto vključujejo več objektivov za različne scenarije fotografiranja, kot so širokokotni ali telefoto posnetki, ter omogočajo različne nastavitve, ki jih je mogoče prilagoditi glede na svetlobne razmere in motive. Če se seznanite s tehničnimi specifikacijami, kot so zaslonka, velikost tipala in ločljivost slikovnih pik, boste bolje pripravljeni na sprejemanje premišljenih odločitev o kompoziciji in osvetlitvi. Poleg tega boste z znanjem o dostopu do nastavitev, kot so ISO, hitrost zaklopa in ravnovesje bele barve, ter njihovem prilagajanju na napravi, imeli večji nadzor nad fotografijami.«
Kako pomembna je osvetlitev? Ali se pametni telefoni tu kosajo s klasičnimi fotoaparati?
»Že od izuma fotografije se je pri njej vse vrtelo okoli svetlobe. Ta je seveda zelo pomembna za dobro fotografijo in lagal bi, če bi trdil, da bodo telefoni v popolnosti zamenjajo klasične fotoaparate. Ti bodo še vedno ostali, a so telefoni skoraj v celoti izpodrinili kompaktne fotoaparate za ljubiteljsko uporabo. Klasični fotoaparati ostajajo za profesionalno rabo, čeprav se jim tudi v nekaterih zvrsteh fotografije telefoni zelo približujejo. Primer je reportažna fotografija, kjer je zgodba pomembnejša od dovršenosti. Ker imamo telefon ves čas pri sebi, zlahka ujamemo edinstvene fotografije, ki bodo morda celo spreminjale tok svetovne zgodovine.«
Po zaslugi fizično velikega tipala in široke zaslonke je Huawei Pura 70 Ultra prvak v zajemu svetlobe med pametnimi telefoni višjega cenovnega razreda. Za osvetlitev pa vemo, da je ključni element, ki bistveno vpliva na kakovost fotografij in video posnetkov. Dobra osvetlitev izboljša teksture, barve in splošno jasnost slike, medtem ko slaba osvetlitev povzroči ravne, nezanimive ali zrnate fotografije.
Katere nasvete bi dali fotografu? Kaj pa naravna svetloba?
»Najprej moramo biti pozorni na kader. Kako je osvetljen, s katere strani, ali je tisto, kar je pomembno vidno ali ne … Če je svetloba slaba, je treba uporabiti pravo nastavitev (nočni način je tu zelo uporaben). Če je le mogoče in če fotografiramo pokrajino, jo fotografiramo zjutraj pred ali tik po sončnem vzhodu ter zvečer, ko je svetloba zaradi nizkega sonca najlepša. In še pravilna izbira meritve svetlobe je ključnega pomena za dober posnetek. Marsikdo pozablja izbrati točko izostritve in s tem tudi točko osvetlitve. Če pa s prstom ob tem še malo podrsamo po zaslonu, kader dodatno posvetlimo ali potemnimo. Poskusite, dobili boste neverjeten posnetek.«
Naravna svetloba je pogosto najboljša izbira za fotografiranje s pametnim telefonom, saj zagotavlja mehak in razpršen videz, ki pristaja večini motivov. Ključnega pomena je, da objekt postavite tako, da svetloba nanj pada na privlačen način. Fotografiranje v zlati uri – kmalu po sončnem vzhodu ali pred sončnim zahodom – lahko ponudi toplo, žarečo svetlobo, ki v vaše slike vnese čarobno kakovost.
Si je za dobro fotografijo treba vzeti čas?
Hitro fotografiranje v upanju, da bo ena od nešteto fotografij res dobra, običajno ne ponudi pričakovanih rezultatov. Dobra fotografija ne nastane po naključju ter zahteva primerno kadriranje, iskanje perspektiv, povečav in še česa, kar je preprosteje početi na velikem in izrednem zaslonu pametnega telefona Huawei Pura 70 Ultra.
Pri nasvetih ne moreva mimo geometrije. Pravilo tretjin, zlati rez? Kaj je še pomembno?
»Pravilo tretjin je kompozicijska tehnika, ki vključuje razdelitev kadra na devet enakih delov z dvema enako oddaljenima vodoravnima in dvema navpičnima črtama. S postavitvijo najpomembnejših elementov prizora vzdolž teh črt ali na njihovih presečiščih ustvarite bolj uravnoteženo in vizualno privlačno fotografijo. Pravilo je koristno, vendar se ga ni treba brezpogojno držati. Včasih kršenje ustvari enako prepričljive fotografije. Uporabite ga kot osnovo za izboljšanje svojih fotografskih kompozicij, hkrati pa bodite odprti za ustvarjalnost in eksperimentiranje.«
Kaj nam še priporočate?
»S spreminjanjem kotov in perspektiv lahko navaden prizor spremenite v privlačno fotografijo, ki bo spodbudila gledalca, da vidi svet na nov in drugačen način. Pri uporabi pametnega telefona se zlahka premikate in eksperimentirate z različnimi zornimi koti, razmišljate izven okvirjev, skušate pripovedovati drugačno zgodbo ali preprosto naredite prizor nenavaden. Obvladovanje fotografiranja s pametnim telefonom je pot nenehnega učenja in vaje. Ključ do boljših fotografij s pametnim telefonom je v razumevanju osnov, eksperimentiranju z različnimi tehnikami, analiziranju rezultatov in seveda uživanju v iskanju navdihujočih motivov.«
Vaš zadnji izbor telefona je Huawei Pura 70 Ultra. Kaj vas pri njem navdušuje, katere funkcije bi izpostavili?
»Spet so pri Huaweiu naredili korak naprej, saj so vgradili dosti večje eno-palčno tipalo in še bolj pomembno, dodali so pravi premikajoči objektiv, v katerem se sklop leč premika kot pri pravih fotoaparatih, s fizično spremenljivo zaslonko. S tem so dosegli, da je kakovost posnetkov višja kot pri prejšnjih modelih (čeprav tudi pri njih ni bila slaba) in odzivnost telefona boljša. Na koncu me zanima tudi dizajn. Huawei je ponovno naredil zelo lep telefon.«
Kamera Ultra Lighting Pop-out je opremljena z velikim eno-palčnim tipalom in široko zaslonko f/1,6. Njena daleč najbolj zanimiva lastnost pa je izvlečna struktura leč, ki deluje prek naprednega rotacijskega prenosa. Med fotografiranjem objektiv izskoči, podobno kot pri nekaterih fotoaparatih, s čimer ustvari več prostora v notranjosti naprave. Poleg vrhunskih tipal in leč, možnosti fotografiranja širi funkcija fotografiranja hitro premikajočih se objektov (Ultra Speed Snapshot). Ni vam treba čakati, da bo hišni ljubljenček ali otrok mirno poziral. Preprosto snemajte, medtem ko se igrata, in opazujte, kako kamera ustvari kristalno jasen posnetek v njunem najbolj naravnem stanju. Lahko uporabite tudi premikajoče se predmete okoli motiva za ustvarjalne ulične fotografije in umetniške posnetke.
Huawei Pura 70 Ultra je že na voljo po priporočeni ceni 1.499 evrov. Svoj novi pametni telefon dopolnite z vrhunskimi pametnimi urami Huawei Watch Fit 3, Watch 4 Pro Space Edition, žensko različico Watch GT 4 in športno zapestnico Huawei Band 9, ki je kot ena redkih sposobna spremljati in analizirati spanje, in novimi brezžičnimi slušalkami Huawei FreeBuds 6i. Vse nove Huaweieve nosljive naprave obenem odlikuje, da jih zlahka povežete z vsemi telefoni, na katerih tečeta operacijska sistema Android ali iOS.