Gen V: Serija, ki udari v drobovje sveta The Boys

0

Gen V je spin-off serija priljubljene Amazonove uspešnice The Boys, ki navdušuje od leta 2019. Visoka gledanost, pozitivna mnenja kritikov in gledalcev, številne nagrade in internetna slava so hitre povzročile, da bo serija dobila svojo mlajšo sestrico. Tako kot veteranska serija je tudi Gen V predelava stripa The Boys, a tokrat le delčka zgodbe, ki sta jo v 72 zgodbah predstavila Garth Ennis in Darick Robertson. In serija je s pomočjo mlade energije postala uspeh, saj se ne oddalji predaleč od uspešne formule, ki nam jo servira The Boys, a hkrati prikaže svežino mladostniške superjunaške zgodbe.

Gen V je Sky High na steroidih

Sky High na steroidih. Tako bi lahko opisali serijo Gen V. Če se ne spomniš Disneyevega filma Sky High: Šola za junake, ti priporočam ogled za manjšo merico nostalgije in nedolžnosti pred potopom v nasilni in krvavi svet te serije.

Gen V je svojo premiero doživela konec septembra in tedensko izhajala do začetka novembra. Spoznamo mlade superheroje (supes), ki hodijo na Univerzo Godolkin, šolo za superheroje, ustvarjeno s strani Thomasa Godolkina in sponzorirano s strani korporacije Vought International. Znotraj šolanja poteka tudi interno tekmovanje v stilu Battle Royale, kjer so študentke in študenti rangirani na lestvico najboljših supesov.

Emma (Lizze Broadway), Marie (Jaz Sinclair) in Cate (Maddie Phillips) v seriji Gen V
Emma (Lizze Broadway), Marie (Jaz Sinclair) in Cate (Maddie Phillips) v seriji Gen V Foto: on imdb

Spoznamo Marie Moreau, ki se ob prihodu na šolo spoprijatelji s cimro Emmo. Hitro spozna tudi zvezdnike šole, ki se uvrščajo na sam vrh lestvice – Luke, Andre, Cate in Jordan. Vsak od njih ima svoje super moči, seveda pa ne bi bila serija v tem svetu, če ne bi bilo zraven posejanega še veliko nasilja, krvi, moralne sivine in nadvse groznih odločitev. Ko po umoru in samomoru na kampusu ekipa ugotovi, da se v sklopu šole dogaja tudi nekaj skrivnostnega in nevarnega, se morajo odločiti, ali bodo svoje moči uporabili v dobro ali slabo.

Razširitev sveta, ki ga je predstavila serija The Boys

Ker gre za spin-off, je vredno omeniti, da se dogodki prve sezone dogajajo sočasno s četrto sezono The Boys, ki v tem trenutku še ni izšla. Tako vidimo omembe vseh članov Sedmerice in “Boysov” (Pubecov, če se držimo prevoda podkasta O.B.O.D.) ter vodilnih oseb pri Voughtu – vključno z vsem, kar so omenjeni storili v prvih treh sezonah serije. Tako nad vsemi dogodki Gen V še vedno bedi senca višje serije, a se ji spretno izmika zaradi prepričljivih likov in zgodbe. Oboje, tako kot pri izvirni seriji, smo v življenju že večkrat videli, a superheroji brez cenzure vse izpeljejo sveže in noro. Gen V je diabolična serija, bi rekel Butcher in se pri tem ne bi motil.

Jordan v seriji Gen V
Jordan v seriji Gen V je eden od najbolj zanimivih likov, saj je moč najti pomembne pogovore o današnjem svetu Foto: on imdb

Če se morajo mnoge serije in filmi ukvarjati s kritikami na račun modernosti in prilagajanja trenutnemu stanju družbe, se seriji, ki jih ustvarja Eric Kripke, lahko le posmehujeta večkrat prisiljenim poskusom. V svetu, ki sta ga vzpostavili, vidimo vse in še preveč. In tu je morda tudi ena redkih kritik, ki pritiče seriji. Ustvarjalci so nekoliko bolj nagnjeni k zgodbi in postavljanju sveta, kot pa gradnji razmerij med liki. Seveda, v osmih epizodah in glede na potek zgodbe jim uspe precej dobro, a bi lahko z nekaj kvazi premori za zadihanje uspeli izboriti več čustvenega naboja v zaključku prve sezone. To bo nekoliko odvisno od tega, ali bo gledalec serijo užil v bingu ali pa je tedensko čakal na vsako epizodo.

Gen V, mladostniška svežina superherojev brez cenzure

Tudi Gen V odlično slika preobsedenost z družbenimi omrežji in našo percepcijo internetnih življenj, ki jih živimo, satiro superherojskih filmov in serij, pri vsem tem pa predstavi in doda tematikam, ki smo jim priče pri izvirni seriji. Pri vsem tem pa se, zelo pohvalno, ne zanaša na prikaze ali gostovanja junakov iz predhodnice oziroma le, ko je to nujno potrebno.

Homelander in Starlight v seriji The Boys
Homelander in Starlight v seriji The Boys, ki jo razširi Gen V Foto: on imdb

Serija uporabi vse, kar je delovalo pri seriji na katero se naslanja in doda nove like in nove moči, nove zaplete in v stilu zaključi svojo prvo sezono. Tako smo v pričakovanju druge sezone Gen V in četrte sezone The Boys, saj je ta svet dobil razširitev, ki se je nismo nadejali, a smo po ogledu veseli, da je tu.

Gen V - Official Teaser Trailer | Prime Video

Če prehodiš toliko korakov, se izogneš smrti

0

Ljudje se vsak dan premikamo od ene lokacije na drugo. Že pred časom smo ugotovili, da je za posameznika bolje, če hodi ali kolesari za potrebe premikanja med lokacijami. Mednarodna študija, ki jo je vodila Univerza v Granadi, je prvič opredelila optimalno število korakov, pri katerih ima večina ljudi največje koristi, in tudi kaže, da tempo hoje zagotavlja dodatne koristi.

Ideja izvira iz Japonske

Ideja, da bi morali narediti 10.000 korakov na dan, je nastala na Japonskem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar ni imela znanstvene podlage. Raziskovalci so zdaj pokazali, da če se osredotočimo na tveganje umiranja zaradi bolezni srca in ožilja, je večina koristi vidna pri približno 7000 korakih.

Hiking boot. Legs on mountain trail during trekking in forest. Leather ankle shoes
Foto: Zbynek Pospisil iz iStock

Mednarodna študija, ki jo je vodila Univerza v Granadi (UGR), je zagotovila prvi znanstveni dokaz o tem, koliko korakov morate narediti na dan, da znatno zmanjšate tveganje prezgodnje smrti: 8000.

Glede na povprečno dolžino človeškega koraka (76 centimetrov za moške in 67 centimetrov za ženske) je 8000 korakov enakovredno približno 6,4 kilometri na dan.

Pomemben je tudi tempo hoje

Raziskovalci so tudi dokazali, da ima tempo, s katerim hodimo, dodatne prednosti in da je bolje hoditi hitro kot počasi.

V zvezi s tveganjem smrti zaradi bolezni srca in ožilja je večina koristi vidna pri približno 7000 korakih.

Študija, objavljena v eni vodilnih svetovnih kardioloških revij (Journal of the American College of Cardiology), prvič opredeljuje optimalno število korakov, pri katerih ima večina ljudi največje koristi, in tudi kaže, da je hitrost s katero hodite pomembna, saj zagotavlja dodatne prednosti.

Closeup activity tracker on a woman's wrist on white background. Fitness girl touching her smart watch. Focus on hands
Foto: max-kegfire iz iStock

Prej brez znanstvene podlage

»Tradicionalno je veliko ljudi mislilo, da moraš narediti približno 10.000 korakov na dan, da bi dosegel koristi za zdravje – ideja, ki je prišla z Japonske v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar ni imela podlage v znanosti,« pojasnjuje glavni avtor študije Francisco B. Ortega, profesor na Oddelku za telesno vzgojo in šport.

Na primer, prvi pedometer, ki je bil dostopen širši javnosti, je bil »10.000 steps meter« (to je dobesedni prevod imena naprave), vendar številka ni imela znanstvene podlage. »Prvič smo pokazali, da več korakov kot narediš, bolje je, in da ni prevelikega števila korakov, ki bi bilo dokazano škodljivo za zdravje,« pravi Ortega, ki poudarja, da doseganje 7000- 9000 korakov na dan je razumen zdravstveni cilj za večino ljudi.

Študija je bila obsežna, rezultati so pomembni

Raziskovalci so izvedli sistematičen pregled literature in metaanalizo podatkov iz dvanajstih mednarodnih študij, ki so vključevale več kot 110.000 udeležencev.

Rezultati te študije so v skladu z drugimi nedavnimi študijami, ki kažejo, da so koristi za zdravje dosežene pri manj kot 10.000 korakih. »Naša študija je drugačna po tem, da smo prvič postavili jasne ciljne korake,« pojasnjuje Esmée Bakker, podoktorska raziskovalka Marie Curie na Univerzi v Granadi in ena od vodilnih avtorjev študije.

Full length profile shot of a mature man walking a red poodle dog isolated on white background
Foto: Ljupco iz iStock

»V tej študiji smo pokazali, da je mogoče doseči merljive koristi z majhnim povečanjem števila korakov na dan in da pri ljudeh z nizko telesno aktivnostjo vsakih dodatnih 500 korakov izboljša njihovo zdravje. To je dobra novica, saj niso vsi lahko prehodite skoraj 9000 korakov na dan, vsaj na začetku ne, zato si lahko zastavite majhne, ​​dosegljive cilje in postopoma napredujete ter povečujete število korakov na dan,« ugotavljajo raziskovalci.

Študija ni pokazala nobene razlike med moškimi in ženskami. Ugotovili so tudi, da je hitrejša hoja povezana z zmanjšanim tveganjem umrljivosti, ne glede na skupno število korakov na dan. Poleg tega po besedah ​​Bakkerja ni pomembno, kako štejete svoje korake, ali nosite pametno uro, merilnik aktivnosti na zapestju ali pametni telefon v žepu: cilji korakov so enaki.

Priporočila za telesno aktivnost — koraki

Torej, ali naj nehamo hoditi, ko dosežemo približno devet tisoč korakov? »Nikakor ne,« vztraja Francisco B. Ortega. »Več korakov ni nikoli slabo. Naša študija je pokazala, da tudi 16.000 korakov na dan ne predstavlja tveganja, nasprotno, obstajajo dodatne koristi v primerjavi s prehodnimi 7000-9000 koraki na dan, a razlike v zmanjšanju tveganja so majhne. Poleg tega mora biti cilj koraka primeren starosti, pri čemer lahko mlajši ljudje postavijo višji cilj kot starejši.«

»Pomembno je tudi omeniti, da je naša študija preučevala samo učinek na tveganje umrljivosti zaradi vseh vzrokov in srčno-žilnih Obstajajo druge študije in številni znanstveni dokazi, ki kažejo, da je zmerna in celo močna telesna dejavnost povezana s številnimi koristmi za zdravje, vključno z izboljšanjem kakovosti spanja in duševnega zdravja, med mnogimi drugimi,« pojasnjuje Ortega.

One fit young caucasian man listening to music with headphones and checking time on digital wristwatch while exercising at home. Guy wearing fitness tracker on arm to monitor progress, heart rate and calories burned during training workout
Foto: PeopleImages iz iStock

Cilji so lahko merljivi

»Naša študija daje ljudem jasne in lahko merljive cilje,« nadaljuje Bakker. »(Inter)nacionalna priporočila o telesni dejavnosti svetujejo odraslim, naj imajo 150-300 minut zmerno intenzivne vadbe na teden. Vendar večina ljudi ne ve, katere vaje štejejo za zmerno intenzivnost, zaradi česar je težko preveriti njihovo skladnost s tem standardom vadbe.«

»Štetje korakov je veliko enostavnejše, še posebej, ker ima dandanes večina ljudi pametni telefon ali pametno uro. V tem je pomen naše študije: zagotoviti preproste in konkretne cilje za število dnevnih korakov, ki jih lahko ljudje enostavno izmerijo s svojimi telefoni in pametnimi urami oz. zapestnice in s tem prispevajo k zdravju ljudi,« zaključujeta avtorja.

Adult person connecting a fitness app with his smartphone. Adult man checking his heart rate
Foto: Antonio_Diaz iz iStock

Prva slovenska vesoljska strategija je sprejeta: Ali ima smisel?

0

Že nekaj mesecev (tudi let) se je Slovenija resno spogledovala z vesoljem in zvezdami. Zdaj je beseda meso postala, saj je vlada sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo in odločitev za prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji.

Slovenska vesoljska strategija

Sprejeta je bila pod sloganom »Majhni na Zemlji, veliki v vesolju«, ki določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki. Obenem je vlada pooblastila ministra Hana za predložitev prošnje za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA). «

Kot so strokovnjaki že večkrat omenili, je vesoljski sektor tudi v Sloveniji eden najhitreje rastočih. Zanj so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje. Zaradi digitalizacije družbe so aktivnosti tega sektorja vse bolj pomembne v vsakodnevnem življenju ljudi, obenem pa zaradi velikega vložka v raziskave in razvoj prinaša številne prebojne rešitve. Vesoljska tehnologija se koristi v prometu, kmetijstvu, energetiki, gospodarstvu, varnosti, zdravstvu, izobraževanju in na številnih drugih področjih.

Slogan slovenske vesoljske strategije
Slogan slovenske vesoljske strategije Foto: on gov

Zakaj je pomembno polnopravno članstvo v ESI?

Poleg sprejetja vesoljske strategije je pomembna tudi prošnja za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji oziroma ESA. Slovenija namreč večino aktivnosti na področju vesoljskih tehnologij izvaja v okviru pridruženega članstva pri ESI. Veljavni pridružitveni sporazum Slovenije z ESO poteče konec leta 2024.

Na podlagi tega sporazuma je za polnopravno članstvo v ESI potrebno leto dni pred potekom sporazuma podati pisno prošnjo. Vlada je ministra Hana pooblastila za podpis in predložitev pisne prošnje za polnopravno članstvo. Polnopravno članstvo bo možno šele po pregledu izpolnjevanja vseh kriterijev ter po potrditvi Sveta ESE.

Kaj moramo vedeti o slovenski vesoljski strategiji?

December 16, 2022, Toulouse (France) Ariane 5 is a European heavy-lift space launch vehicle developed and operated by Arianespace for the European Space Agency (ESA). It is launched from the Centre Spatial Guyanais (CSG) in French Guiana
Foto: Juan Carlos fotografia iz iStock

Vesoljski sektor in tehnologije, ki jih razvija, nudijo številne poslovne priložnosti, hkrati pa lahko pomembno prispevajo k digitalizaciji, zelenemu prehodu in doseganju dolgoročnih razvojnih in trajnostnih ciljev Slovenije in globalno. Strategija naj bi sledila razvojnim ciljem, zastavljenim v Strategiji razvoja Slovenije 2030.

Slovenski vesoljski ekosistem se zelo hitro razvija, predvsem v specializiranih dejavnostih. Nekatera slovenska podjetja so v svojih nišah že dosegla svetovno prepoznavnost. Leta 2022 je bil pripravljen dokument »Analiza in prihodnje pozicioniranje slovenskega vesoljskega ekosistema«, ki je identificiral področja odličnosti slovenskega vesoljskega sektorja. Aktivnosti v podporo teh področij so podlaga za hitrejši razvoj sektorja.

Vizija strategije se glasi: »Slovenski vesoljski sektor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno, ustvarjalno in trajnostno prihodnost«.

Iz te pa izhaja misija: »Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi bila viden del globalnega vesoljskega sektorja. Vlada, akademski sektor in podjetja si v okviru tega sektorja prizadevajo za prepoznavnost svojih potencialov in kompetenc na mednarodnem prizorišču, tudi z uporabo lokalnega strokovnega znanja.«

Ambicije iz vizije in poslanstva slovenske vesoljske strategije so se izoblikovale v vrsto dolgoročnih ciljev, ki tvorijo pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja.

Strateški stebri slovenske strategije

Trije stebri so namenjeni razvoju programskih prednostnih področij:

  • spodbujati in razvijati vesoljske tehnologije ter raziskave in razvoj, vključno z izkoriščanjem novih zmogljivosti na področju satelitskih komunikacij na Zemlji in zunaj nje;
  • razširiti sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih za odkrivanje in raziskovanje vesolja ter nadalje razvijati znanje in tehnologije, ki omogočajo človeške in robotske raziskovalne misije;
  • spodbujati razvoj in uporabo vesoljskih aplikacij za močnejšo komercialno, trajnostno in ustvarjalno prihodnost z uporabo tehnologij naslednje generacije.

Ostala dva stebra pa sta namenjena vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja:

  • spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike med prihodnjimi generacijami;
  • spodbujanje podjetništva ter z namenskimi programi za vesoljske inovacije omogočanje razvoja novih podjetij v okviru univerz in raziskovalno-tehnoloških organizacij.

Izbrani stebri temeljijo na izbirnih programih ESE, v katerih Slovenija sedaj sodeluje. Odločitev za te programe, ki je bila potrjena na Svetu ESA na nivoju ministrov  novembra 2022, temelji na izraženem interesu, potencialih, kompetencah in potrebi slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij. Za izvajanje strategije so ključne aktivnosti v okviru programov ESA, preko katerih se spremlja njena učinkovitost.

Glede na izredno dinamiko sektorja, bo ministrstvo strategijo periodično pregledalo in jo po potrebi prilagodilo spremenjenim razmeram.

Je svetovnim voditeljem končno mar za skupni cilj?

0

Prvič po dolgem času, so voditelji razvitega sveta spet pripravljeni na zasledovanje skupnega cilja. Naša Zemlja namreč kriči na pomoč, segrevanje ozračja je namreč vedno bolj vidno. Svetovni voditelji tako sedaj skupno pozivajo svet, naj se odpove svojemu pohlepu in misli na zemljo tekom letošnjih podnebnih pogajanj združenih narodov.

Osnutek pisma vabi k sodelovanju

Evropska unija, Združene države in gostitelji podnebne konference COP28 Združenih arabskih emiratov pozivajo druge vlade, naj se pridružijo globalnemu dogovoru za potrojitev obnovljive energije v tem desetletju na prihajajoči konferenci, kot je razvidno iz dokumentov. Države sodelujejo pri prizadevanjih za rekrutiranje drugih, da podpišejo obljubo pred letošnjimi letnimi podnebnimi pogajanji Združenih narodov, ki bodo potekala od 30. novembra do 12. decembra v Dubaju.

V osnutku pisma, ki ga pošiljajo drugim vladam, so države zapisale, da potrojitev svetovne zmogljivosti obnovljive energije – da bi do leta 2030 namestili 11.000 gigavatov – predstavlja najpomembnejši korak, ki ga lahko storijo, da omejijo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija in se izognejo najbolj katastrofalnim posledicam, ki jih napovedujejo podnebni strokovnjaki. Rešitve so že na dosegu roke, in že smo naredili ogromne korake pri širjenju svetovne zmogljivosti obnovljive energije ter pri doseganju večje energetske učinkovitosti.

Pismo so podpisali Predsedstvo podnebne konference COP28 Združenih arabskih emiratov, Evropska komisija, Združene države, Barbados, Kenija, Čile, Mikronezija, Mednarodna agencija za energijo in Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

tree, butterfly, globe
Foto: geralt iz Pixabay

Potrebna je enotnost

Osnutek same obljube, ki ga je videl Reuters, bi se tudi zavezal, da se podvoji letna stopnja izboljševanja energetske učinkovitosti na svetu na 4 % na leto do leta 2030.

V pismu je zapisano, da bi morali okoljski cilji predstavljati globalno prizadevanje. Vendar pa morajo, da postanejo del uradnega izida pogovorov Združenih narodov na konferenci COP28, premagati težko politično oviro, ki pomeni enotno odobritev skoraj 200 držav, ki so zastopane na pogajanjih Združenih narodov o podnebju.

wind energy, wind turbines, windmills
Foto: Skitterphoto iz Pixabay

Nekatere države še niso prepričane

Medtem ko so se večje svetovne ekonomije že zavezale k cilju glede obnovljive energije, potem ko je skupina G20, ki vključuje Kitajsko in Indijo, to podprla prejšnji mesec, so nekatere države zadržane pri povezavi tega cilja s obljubo, da se odmaknejo od izpustov CO2 iz fosilnih goriv.

Osnutek navaja, da mora razvoj obnovljivih virov spremljati v tem desetletju zmanjšanje uporabe neustavljenih termoelektrarn na premog, vključno s prenehanjem financiranja novih termoelektrarn na premog.

sustainability icons, icons, set
Foto: meesgroothuis iz Pixabay

Osnutek obljube bi zavezal vlade, da sprejmejo bolj ambiciozne politike za povečanje obnovljive energije ter razvijejo finančne sheme za zmanjšanje visokih stroškov kapitala, ki so ovirali projekte obnovljive energije v državah v razvoju.

Kljub obilnim sončnim energetskim virom je Afrika prejela samo 2 % globalnih naložb v obnovljivo energijo v zadnjih dveh desetletjih, je dejala IRENA.

Cilji bodo ključni za ohranitev okolja

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je dejal, da so cilji del prednostnih nalog EU za COP28 in da iščejo »najširšo možno podporo«. Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta je dejal, da spodbujajo druge države, naj podprejo cilje, »hkrati pa priznavajo, da so potrebni dodatni koraki onkraj teh ciljev, kot je prekinitev gradnje novih termoelektrarn na premog brez zajemanja CO2«.

Saudska Arabija, Rusija in druge države, odvisne od fosilnih goriv, so se zavzele proti ideji postopnega opuščanja fosilnih goriv.

Znanstveniki pravijo, da sta obe dejanji – hitro širjenje čiste energije in hitro zmanjševanje izgorevanja fosilnih goriv z izpustom CO2 – ključni, če želimo preprečiti hujše podnebne spremembe.

Biogas plant and farm in blooming rapeseed fields. Renewable energy from biomass. Aerial view to modern agriculture in European Union.
Foto: abadonian iz iStock

Na vrhu Andov, kjer ne bi smelo biti življenja, našli zanimiva bitja

0

Ko so arheologi prvič poročali, da so med ekspedicijami na več andskih vrhovih v 70. in 80. letih 20. stoletja naleteli na nekaj mišjih trupel, so seveda ugotovili, da so glodavci tja prišli z Inki, ki so nekoč romali več kot tisoč kilometrov do svojih svetih mest. Pa je to res?

Miši so v Ande prišle z Inki …

Ti vrhovi so služili kot oltarji za Capacocha, obredno žrtvovanje otrok več inkovskim bogovom. Morda so miši, kot so mislili, pobegnile v drva ali druge zaloge, ki so jih po pobočjih vlačili Inki. Ali pa so bile med živalskimi žrtvami, ki so včasih spremljale človeka.

»Arheologom ne morete očitati takšnega razmišljanja, kajti kakšna druga razlaga obstaja?« je dejal Jay Storz, profesor bioloških znanosti na Univerzi Nebraska-Lincoln. »Nič ni moglo živeti tam zgoraj, zato so jih morali pripeljati tja.«

Airplane view of the mountains
Foto: wastesoul iz iStock

… ali pač?

Toda Storz je v začetku leta 2020 nehote podvomil o hipotezi. Skupaj s prijateljem in soalpinistom Mariom Pérezom Mamanijem je ujel živi primerek miši na vrhu 6739 metrov visokega vrha Llullaillaco, vulkana na meji med Čilom in Argentino. Še nikoli ni bil najden noben sesalec, ki bi živel na tako visoki nadmorski višini.

Poleg ujetja več živih osebkov so Storz in njegovi kolegi zdaj poročali o odkritju 13 mrtvih miši – šlo je za rumene uhaste miši – na vrhovih treh sosednjih vulkanov – Salín, Púlar in Copiapó – od katerih se vsak razteza skoraj 6500 metrov nad morsko gladino.

»To so v bistvu zamrznjene, mumificirane miši,« je dejal Storz.

Analiza ducata pekovih mumij je samo okrepila prepričanje ekipe, da so se na videz skromne miši povzpele na vulkane brez pomoči Inkov. Z merjenjem koncentracij ogljika-14, atoma, ki razpada z znano hitrostjo, je ekipa ugotovila, da je osem mumij na vrhu Salína in ena na Copiapóju poginilo pred več kot nekaj desetletji, verjetno po letu 1955. Štiri mumije na Púlarju so poginile, največ pred 350 leti – polno stoletje po tem, ko je zadnji inkovski imperij padel pod španske zavojevalce.

»Zdaj se zdi vse bolj jasno,« je dejal Storz, »da so miši tja prišle same od sebe.«

Miši, ki so jih raziskovalci našli na Andih
Miši, ki so jih raziskovalci našli na Andih Foto: Marcial Quiroga-Carmona on unl

Mumificirane miši so postale velik hit

Mumificirano stanje miši je prav tako pomagalo ohraniti njihovo DNK, kar je Storzovim sodelavcem z Univerze v Montani omogočilo primerjavo genetskih variacij med mišmi z ušesi, zbranih v nižinah, sredogorjih in visokogorju puščave Atacama. Analiza te variacije med člani vrste lahko pomaga slediti evolucijski zgodovini populacij, ločenih z razdaljo, ovirami ali, v tem primeru, nadmorsko višino.

Storz in njegovi kolegi so se spraševali, ali genomi mumificiranih miši, ki se dvigajo v nebo, morda predstavljajo ločeno subpopulacijo glodavca.

Ekipa je ugotovila, da sta bila dva para miši na Salínu tesno povezana, morda bratje in sestre ali starši in potomci. Opazil je še en znak: enako razmerje med samci in samicami med mumijami. V kombinaciji z nedavnim odkritjem drugih živih primerkov in mišjih rovov v višinah Puna de Atacama ali planote Atacama je Storz dejal, da se zdi, da ta vrsta miši ne le potuje po vulkanskih vrhovih, ampak nekako živi na njih.

»Točno to bi pričakovali,« je dejal Storz, »če bi ujeli skupino miši iz nekega lokaliziranega območja v okolju, ki je primerno za bivanje.«

To je osupljivo, je povedal Storz, glede na to, da se Puna de Atacama uvršča med najbolj negostoljubne kraje na planetu – tako sušno, hladno in revno

s kisikom, da je NASA obiskala Atacamo, da bi vadila iskanje življenja na Marsu.

Desierto del Diablo, Devil Desert, landscape in Puna de Atacama, Argentina. It is a giant desolate place. This red landscape seem from the another planet.
Atacamska planota Foto: ajlber iz iStock

Miši živijo v ekstremnem, marsovskem okolju

»Tudi ob vznožju vulkanov miši živijo v ekstremnem, marsovskem okolju,« je dejal Storz. »In potem, na vrhovih vulkanov, je še toliko bolj. Občutek je kot v vesolju. Prav neumno je, da bi lahko v tem okolju preživela in delovala kakršna koli žival, kaj šele toplokrvni sesalec. Ko vse to izkusiš na lastni koži, te še dodatno navduši: Kako, za boga, je karkoli živo tam gor?«

To je eno od nekaj vprašanj, ki jih raziskovalci še naprej zasledujejo. Člani Storzovega laboratorija in sodelavci v Santiagu v Čilu so od takrat vzpostavili kolonije teh miši, zbranih z različnih nadmorskih višin. Z aklimatizacijo vsake skupine na pogoje, ki simulirajo Puna de Atacama, raziskovalci upajo, da bodo natančno določili kakršne koli fiziološke prilagoditve, ki glodalcem pomagajo pri obvladovanju.

Še bolj temeljno je vprašanje, kaj bi miši sploh pognalo v takšne višine. Tako kot večina majhnih glodavcev tudi miš porabi precej časa, energije in pozornosti za izogibanje plenilcem. In tudi v Puna de Atacama je teh plenilcev veliko: lisice, pume, manjše mačke, ptice ujede.

Zakaj se miši povzpnejo na te ekstremne višine, je še vedno skrivnost.

6 tipov prokrastinatorja: Kateri si ti in kako si lahko pomagaš?

0

Prokrastinacijo, odlaganje dela do zadnjega možnega trenutka, se pogosto zmotno jemlje kot lenobo, pomanjkanje ciljev ali kaj podobno negativnega.

Vendar v resnici gre za psihološko stanje, ki ga dr. Linda Sapadin opiše takole: »Gre za nerazrešen problem, kako se izogniti konfliktu. Ujeti smo med tem, da si nekaj želimo ali moramo storiti in tem, da se opravilu izognemo. Ta ambivalenca nas prikuje na mesto, namesto da bi izbrali eno ali drugo pot – storiti ali ne storiti.«

Sapadin je med drugim tudi motivacijska govornica in avtorica knjig. Po njenih besedah obstaja 6 tipov prokrastinatorjev in vsak si lahko pomaga tako, da prepozna svoj tip, svoje ovire in se z njimi sooči. Šest tipov prokrastinatorjev izvira iz treh vedenjskih tipov. Prva dva sta povezana s pozornostjo do podrobnosti, druga dva s pogledom na prihodnost, četrti in peti pa z osebnimi odnosi.

Raziskava leta 1992 je pokazala, da 52 % udeleženih študentov meni, da imajo srednjo do visoko potrebo po pomoči glede prokrastinacije.Ocenjeno je, da se 80–95 % študentov zaplete v prokrastinacijo, približno 75 % pa se jih ima za prokrastinatorje. Ali bi rekel, da je 30 let pozneje ta odstotek večji ali manjši?

Krajši delovni čas bi prinesel veliko prednosti za posameznika in organizacijo
Foto: lukasbieri iz Pixabay

Tipi so sledeči: perfekcionist, sanjač, zaskrbljenec, ustvarjalec krize, upornik in tisti, ki dela preveč. V nadaljevanju se ti bo morda zdelo, da se najdeš v več kot enem tipu. To je čisto normalno, pravi Sapadin, ključ je, poznati naše miselne poti in razrešiti cikel prokrastiniranja.

Perfekcionist

Perfekcionisti se težko lotijo ali dokončajo projekt, saj ne sprejmejo ničesar manj od popolnosti. Posvečajo preveč pozornosti podrobnostim, kar jih zavira v kreativnem toku in onemogoča, da bi opravilo dokončali in bili zadovoljni z njim.

Obsessive compulsive woman aligning up pencils accurately on a glass table
Foto: AntonioGuillem iz iStock

Sanjač

Obratno od perfekcionista, tip sanjača sovraži podrobnosti. Vidi končni izdelek, ki je lahko odličen, vendar ima težavo priti do tja. Podrobnosti mu vzamejo motivacijo in projekt ostane le super ideja brez izvedbe.

A bearded man is meditating outdoor in the park with face raised up to sky and eyes closed on sunny summer day. Concept of meditation, dreaming, wellbeing and healthy lifestyle
Foto: Olezzo iz iStock

Zaskrbljenec

Kot pove že ime, zaskrbljenca skrbi. Večino časa in energije posveti razmišljanju o vseh »če-jih« in »ali-jih«, namesto fokusu na delo. Je preveč previden in se boji zapustiti sfero znanega.

Closeup photo of sad depressed displeased lady horrified facial expression, made huge big mistake feel guilty look side empty space bite lips wear orange shirt isolated blue color background
Foto: Deagreez iz iStock

Ustvarjalec krize

Ravno nasproten pogled na prihodnost ima ustvarjalec krize. Ta tip prepriča samega sebe, da najbolje dela pod stresom in tudi sicer uživa v adrenalinskih nočeh tik pred rokom oddaje. Ta tip bi se zdel manj problematičen kot ostali, vendar dejstvo je, da pod stresom nihče ne dela najbolje. Razen morda teče. Za kvalitetno delo je potrebno imeti odmore, čas da možgani prebavijo informacije in podobno. Poleg tega se stresa drži sloves tihega ubijalca.

Sad young woman crying in her bedroom at home. Mental health concept.
Foto: Javi Sanz iz iStock

Upornik

Upornik uživa v tem, da si sam narekuje ritem, kdaj kaj opraviti, tudi če to poškoduje njegove odnose in kariero. Želi biti neobrzdan in nepredvidljiv. Reče da bo nekaj storil, a tega ne stori ali pa veliko pozneje, pravi Sapadin.

Business man recommending contract and customer refusing it
Foto: takasuu iz iStock

Tisti, ki dela preveč

Po angleško »overdoer« se zdi, da ne paše v kategorijo prokrastinatorjev. Vendar preveč dela, ki je usmerjeno v napačen cilj, ima enake posledice, kot da ne bi delal nič. Overdoerji nasprotno od upornikov še preradi pomagajo drugim. Kot da jim je delo ostalih prioriteta, se razdajajo medtem, ko njihove naloge ostajajo nedokončane.

watches, old, antique
Foto: Couleur iz Pixabay

Prihaja 25. Slovenski festival vin!

Žlahten utrip vseh vinorodnih dežel Slovenije bodo vsi ljubitelji vina lahko okusili na že 25. ediciji najprestižnejšega dogodka s področja kulture pitja vina – Slovenskem festivalu vin, ki bo tokrat, že drugič v tem letu, potekal v Cankarjevem domu, natančneje v četrtek in petek, 16. in 17. novembra, od 16. do 21. ure. Vstopnice so že v prodaji.

Organizatorji festivala napovedujejo izjemno bogat festival, na katerem pričakujejo več kot 110 vinarjev vseh vinorodnih dežel Slovenije in veliko tujih z več kot 550 vinskimi vzorci ter številna kulinarična doživetja. Na dogodku bodo predstavljena tudi najbolje ocenjena vina z letošnjega strokovnega ocenjevanja vin, ki ga vodi prof. dr. Tatjana Košmerl. Razglasitev zmagovalcev bo potekala prvi dan festivala.

Za obiskovalce bodo na voljo tudi vodene vinske delavnice, ki jih ne gre zamuditi – spoznavanje najbolje ocenjenih vin z letošnjega ocenjevanja, delavnica spoznavanja sort vina v temi, delavnica vina in čokolade, delavnica slikanja z vinom in Masterclass delavnica, kjer boste spoznali svetovne trende.

Delavnice in študentske vstopnice

Vstopnice za delavnice so že na voljo na spletni strani proticket.si.

Študentske vstopnice po ugodnejši ceni pa bodo na voljo na blagajnah na dan festivala, kjer si s študentskim dokazilom lahko študentje vstopnico zagotovite za le 25 €.

Več o dogajanju in sodelujočih na spletni strani Slovenskega festivala vin,  Facebook in Instragram profilu.

Martinovanje v Ljubljani, Ljubljanska vinska pot

Na Martinovo soboto, natančneje 11. novembra, pa bo v starem mestnem jedru prestolnice potekalo že 20. Martinovanje v Ljubljani, Ljubljanska vinska pot. Prisotnih bo več kot 80 vinarjev in kulinarikov, dogodek bo tradicionalno obiskala Vinska kraljica, za pravo martinovo vzdušje pa bodo poskrbeli tudi številni kulturni nastopi.

Obe prireditvi sta del programa NOVEMBER GOURMET LJUBLJANA

Organizator Ljubljanske vinske poti in Slovenskega festivala vin – Proevent d.o.o.

Več na ljubljanskavinskapot.si  in slovenskifestivalvin.si

Nasveti za najbolj slastne pite

0

Začenja se obdobje sladkanja in veselja. Prihaja veseli december in mnogi v tem času posežejo po raznih slastnih receptih. Pogosto spečemo tudi kakšno pito. Da bi bile le te kar najboljše, tako zate, kot za vaše najdražje, ti predstavljamo nekaj korakov, do garantirano odlične pite.

Sestavine hrani na hladnem

Maslo je treba do uporabe hraniti v hladilniku. Ne dajaj masla iz hladilnika, vse do trenutka, ko ga potrebuješ in ga po uporabi tudi takoj vrni v hladilnik.

Dodaj kocke ledu v merilno skodelico in jo napolni z več vode, kot jo potrebuje; dodaj ledeno mrzlo vodo mešanici za pecivo po žlico naenkrat.

Po vsakem koraku testo ohladi

Testo takoj po mešanju zavij in ohladi, da moka vpije vso tekočino.

Ko ga razvaljaš in obložiš v pekač za pito, ga ohladi, da se testo sprosti in prepreči, da bi se v pečici skrčilo.

Za pite z dvojno skorjo razvaljaj zgornjo skorjo in jo ohladi na ravnem krožniku ali pekaču, obloženem s pergamentom, medtem ko pripravljaš nadev za pito.

Čim manj posegaj po testu

Poskusi zakrpati razpoke v testu, namesto da ponovno valjaš skorjo. Pretirano ravnanje naredi pecivo trdo.

Pri valjanju testa uporabi čim manj moke

Pecivo lahko absorbira odvečno moko, zaradi česar bo tudi žilavo. Ko testo razvaljamo, moko odstranimo s slaščičarsko krtačo ali pa jo nežno očistimo z robom čiste kuhinjske krpe.

Navadne skorje ali pite z nadevom peci v vroči pečici, da se struktura skorje strdi

Večina receptov zahteva visoko začetno temperaturo in nato znižano temperaturo pečice do konca časa pečenja. Za quiche, pite s kremo in kremne pite je dobro, da skorjo predhodno spečete, takšen način priprave imenujemo tudi »slepa peka«.

Odzračite pite z dvojno skorjo

Na zgornji skorji naredi zareze ali pa uporabi okrasno rezalce. To omogoča uhajanje pare, kar je še posebej pomembno pri sadju z visoko vsebnostjo vlage. Za pito lahko ustvariš tudi mrežast vrh.

Za zaščito skorje uporabite aluminijasto folijo ali »ščitnike za pite«

Okoli robov skorje ohlapno zložite dva centimetra široke trakove folije, da med dolgotrajno peko ne postane pretemna.

Pite pečemo na najnižji rešetki pečice na predhodno segretem pekaču

To pomaga preprečiti razmočeno skorjo na dnu. Pekač z robom tudi preprečuje, da bi se sočne sadne pite prelile na tla pečice.

Svoje pite peci dovolj dolgo

Sadne pite, da se dobro zgostijo, morajo biti dovolj vroče, da nadev zavre. Kremne pite zahtevajo občutljivo ravnanje: če jih preveč spečete, lahko počijo, se odmaknejo od skorje in se »jokajo« ali izgubijo vlago. Kremne pite so pripravljene, ko noževa konica, vstavljena centimeter od sredine, postane čista (sredina se bo strdila, ko se pita ohladi).

Pusti, da se pite ohladijo, preden jih postrežeš

Nadev potrebuje čas, da se strdi, sicer bo pita tekoča. Peci svoje pite dovolj pred prazničnim obrokom, da ima nadev čas, da se strdi – tople pite ni mogoče preprosto narezati.

Če imaš raje toplo pito, pito ohlapno pokrij s folijo in segrevaj v predhodno ogreti pečici na 70 stopinj C 15-20 minut, preden postrežeš. Sadne pite naj se ohladijo vsaj štiri ure pred rezanjem; pite s kremo se morajo hladiti dve uri, preden jih postrežeš ali ohladiš.

Sadni jogurti Jogobella so del našega vsakdana že 25 let

0

Jogobella slovenske ljubitelje sadja osvaja že 25 let!

Kaj je tisto, kar dela jogurte Jogobella tako posebne? Kaj je tisto, kar je osvojilo srca Slovencev, da vedno znova izberejo ta jogurt? Raziskava, ki so jo ob 25-letnici znamke izvedli med slovenskimi uporabniki, je pokazala, da so ljudi največkrat prepričali z bogato ponudbo okusov. Ker pa ima okus neverjetno povezavo s spomini, ki nam lahko vzbudijo topla, pomirjujoča čustva, pa ni čudno, da nam sadni jogurt ne razvaja le brbončic, ampak nam lahko pričara lepši začetek dneva.

Pečeno jabolko, mango, jagoda, borovnica, panna cotta, breskev, jogurti z musliji, jogutovi napitki … Sadnih okusov je ogromno in prepričani smo, da prav vsak najde nekaj zase!

Polona se spominja, kako je vsako leto nestrpno čakala, da je na police hladilnikov v trgovini ponovno prišel sadni jogurt z okusom pečenega jabolka, ki sta ga z babico največkrat dodali v nadev jabolčnega zavitka, in je vsako leto napovedal veseli čas pričakovanja praznikov, druženja in družinskih običajev pred božičem.

»Preprosto ni ga čez zajtrk z banano, kosmiči in bananino Jogobello,« je prepričana Lana, ki hiter, a polnovreden obrok pripravi skoraj vsako jutro pred pričetkom predavanj.

»Obožujem panna cotto, a si redko vzamem čas, da bi jo pripravila. Jogobellin jogurt panna cotta z jagodo pa je skoraj vsak dan na zalogi v mojem hladilniku in je čudovita alternativa tej sladici,« pravi Tanja.

Saden, kremast in slasten so bili opisi Jogobelle, ki so absolutno prevladovali med odgovori. Ni čudno, da smo se razveselili tudi novih štirih okusov, ki so jih v Zottu pripravili ob praznovanju Jogobellinega 25. rojstnega dne. Omejena rojstnodnevna serija okusov, ki jih preprosto ne gre zamuditi, prinaša pravo poslastico za vse gurmane. Prva različica je Jogobella Choco Splits, kremast jogurt z gladko teksturo in čokoladnimi koščki v dveh novih okusih: jagoda z belo čokolado ali banana s čokolado. Druga pa je Jogobella Mascarpone z okusom črnega ribeza ali maline. In kateri so najbolj prepričali Slovence? Nesporna favorita sta jagoda in banana s koščki čokolade. Slovenci se radi razvajamo in ideja, da lahko v zajtrk ali malico vključimo še element sladice, je očitno zmagovalni recept!

Za idejo preprostega prigrizka ali vikend zajtrka, ki bo pocrkljal celo družino, je poskrbela Ana Žontar Kristanc, ki je na svojem kuharskem blogu Anina kuhinja delila recept za jogurt malina cheesecake pečene kruhke, kamor je vključila Jogobella jogurt z okusom maline in mascarpone kreme! Preprosto, a neverjetno okusno. Prepričani smo, da boste ob takšnem zajtrku ustvarili čudovite spomine z vašimi najdražjimi in pričeli dan z zvrhano mero sadja in dobre volje!

Več informacij o izdelkih in znamki Jogobella lahko najdete na spletni strani, kjer lahko spremljate novo ponudbo in okuse, ki vam jih pripravljajo v Zottu.

Vrstilni števniki: vse, kar moraš vedeti

V jezikovni svetovalnici inštituta ZRC SAZU se je pojavilo zanimivo vprašanje glede zapisa določenega števnika. Uporabnik sprašuje, ali bi morala stati pika za trinajstico v povedi: »Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji.«

Večini se zdi samoumevno, da trinajstica tu služi kot glavni števnik. Če pa besedo preberemo na glas, se zdi, da bi lahko bila tudi vrstilni in si potemtakem zasluži piko na desni. Težavo povzroča sovpad nekaterih sklonskih oblik glavnih in vrstilnih števnikov. Stavek bi bil strukturno enak, če bi uporabili na primer število 3 in rekli, da je »pri rosnih treh s štafeto preplaval Rokavski preliv«. Zdaj ni več dvoma, da govorimo o glavnem števniku.

Za takšne primere bi kdo rekel, da so nepomembni, celo obskurni. Mi pa odgovarjamo, da nam ravno to pokaže, kako lahko je zapasti v dvom. Celo pri tako »preprosti« stvari, kot so števniki. Če si tudi ti kdaj v dvomih glede zapisovanja števnikov, nadaljuj z branjem.

Vrste števnikov

Poznamo štiri vrste števnikov: glavni, vrstilni, ločilni in množilni. Glavni so »običajni«. Za njimi ne pišemo pike in z njimi naznanimo količino nečesa. Drugi so vrstilni, ki jih označimo s piko na desni in z njimi poimenujemo položaj v vrsti nečesa. Ločilni števniki poimenujejo količino vrst nečesa (dvoje hlač, sedmero ljudi), množilni pa dele nečesa ali ponovitev (dvojna kava, četverni pakt). Zadnjih dveh vrst danes ne bomo podrobneje obravnavali.

Group of sage pants on hanger at retail shop
Foto: Minwan iz iStock

Glavni števniki in njihovo zapisovanje

Oglejmo si le nekaj osnov glavnih števnikov za lažje primerjanje z vrstilnimi. Ko glavne števnike zapisujemo s številkami, za njimi ne pišemo pike. Če jih zapisujemo z besedami, velja nekaj pravil:

  • Števnike od 1 do 99 pišemo skupaj (sedeminosemdeset).
  • Stotice pišemo skupaj (štiristo).
  • Tisočice pišemo narazen in prav tako vse ostale dele (dva tisoč, štiristo sedeminosemdeset tisoč štiristo sedeminosemdeset).

Prav tako si velja zapomniti, da se število samostalnika za števnikom prilagaja zadnji števki (101 Dalmatinec, 202 sobi, 303 Špartanci).

Vrstilni števniki

Z vrstilnimi števniki poimenujemo mesto v vrsti. Kadar jih zapisujemo s številko, stoji za številko pika. Če jih zapisujemo z besedami, pišemo vse skupaj in dodamo končnico -i (končnica je seveda odvisna od spola – ko govorimo v ženskem, dodamo -a, v srednjem -o):

  • 78. z besedo zapišemo oseminsedemdeseti.
  • 478.478. z besedo zapišemo štiristooseminsedemdesettisočštiristooseminsedemdeseti.
Vintage Wooden Numbers Background. Back to school concept.
Foto: Zuberka iz iStock

Nekaj slogovnih nasvetov za pisanje števnikov

Da se izognemo takim kačam, kot je štiristooseminsedemdesettisočštiristooseminsedemdeseti, ki prekaša celo nemško sestavljanje besed, bomo velika števila raje zapisali s številko. Obstaja nenapisano pravilo, splošen konsenz, da naj bi se števila manjša od dvanajst (12) zapisovalo z besedo, večja pa s številko.

Odsvetovano je uporabljati številčni zapis, kadar stavek začnemo s števnikom.

Po drugi strani pa je zaželjeno, da se v strokovnih besedilih uporablja zapis števil s številkami, prav tako to velja, kadar govorimo v merskih enotah. Oglejmo si še zapise teh.

Zapisovanje merskih enot ob števnikih

Ko navajamo merske enote, dolžino, težo, temperaturo in podobno, je bolje, da uporabimo zapis števnikov s številkami. Pri tem velja pravilo, da je med številom in enoto (skoraj) vedno presledek. Edini primer, kjer to ne velja, so algebra in zapisi, kot je 2a + 3b. V vseh ostalih primerih bo pravilni zapis sledeč:

  • 90 %
  • 5 km
  • 27 °C
  • 4,99 €

Če si kdaj v dvomih, si pomagaj s premislekom, kako bi reč zapisal z besedami. Tako kot ne bi bilo pravilno pisati devetdesetodstotkov, mora med 90 in simbolom za odstotke stati presledek.

Še bolj pa ti bo pomagala spletna lektorica Amebis Besana. Brezplačna spletna verzija bo tvoja besedila očistila napak in ti pomagala spregati besede. Poseben program Amebis Besana, ki si ga lahko naložiš na računalnik, pa bo kos še daljšim besedilom in bo brez milosti preganjal tiskarske škrate.