Najboljše makadamske kolesarke poti v Sloveniji

Gravel oziroma makadamkanje se je marsikje že povsem udomačilo, v zadnjih letih pa pridobiva na veljavi tudi v Sloveniji. Če si strasten kolesar in obožuješ avanture v naravi, so makadamske kolesarske poti odlična izbira zate. Slovenija je polna slikovitih krajev, skritih poti in očarljivih razgledov, ki jih lahko odkriješ med vožnjo po makadamu, z gorskim ali gravel kolesom. Preberi si, katere makadamske poti v Sloveniji so najboljše za kolesarske avanture!

Grofova pot

  • Vransko – Žovneško jezero – Polzela – Jama Pekel – Šempeter – Ribnik Vrbje – Žalec
  • 39 kilometrov
  • 240 višinskih metrov vzpona
  • Manj zahtevna

Kolesarska pot blizu Celja je odlična izbira za izlet, saj se neposredno ob poti skrivajo številne znamenitosti. Že kmalu se vzpneš do gradu Žovnek in nato pot nadaljuješ mimo Žovneškega jezera. Po poljskih kolovozih prispeš do Polzele, pot pa se nadaljuje med hmeljišči in preči Spodnjo Savinjsko dolino. Naslednja točka je Jama Pekel, ki jo čuva peklenšček. Po poti se lahko ustaviš tudi pri turistični kmetiji Flis, kjer imajo odlično ponudbo domačih mlečnih izdelkov. Če bi se raje ohladil s kraft pivom, se ustavi v Pivovarni Green Gold. V Šempetru lahko med drugim vidiš Rimsko nekropolo in ostanke rimske ceste. Pot se nadaljuje ob reki Savinji in konča pri Fontani piva v Žalcu.

Small town of Laško, Slovenia, in a sunny summer afternoon
Laško, cilj trase Foto: Emmeci74 iz iStock

Parenzana

  • Milje – Poreč
  • 130 kilometrov
  • 1080 višinskih metrov vzpona
  • Srednje zahtevna

Po trasi Parenzane so letos premierno organizirali tudi gravel dirko:

Pot Parenzana je priljubljena kolesarska trasa, ki sledi nekdanji ozkotirni železnici, znani tudi kot “Pot zdravja in prijateljstva“. Ta čudovita pot se razprostira med Porečem na hrvaški obali in Trstom v Italiji, kar pomeni, da precejšen del poti vodi po slovenski Primorski. Med vožnjo boš občudoval neokrnjeno istrsko pokrajino, prepleteno z oljčnimi nasadi, vinogradi in idiličnimi srednjeveškimi vasmi. Pot Parenzana je znana po raznolikem terenu: čakajo te ravnine, vzponi in na srečo tudi spusti. Pot z vlakom je včasih zaradi počasne vožnje (povprečna hitrost vlaka je bila le 25 kilometrov na uro) trajala kar sedem ur. Kako hitro jo lahko prevoziš s kolesom?

PARENZANA GRAVEL RACE PROMO 2023

Po Triglavskem narodnem parku

  • Bohinj (Stara Fužina) – Planina Blato – Bohinj
  • 21 kilometrov
  • 700 višinskih metrov vzpona
  • Zahtevna

Triglavski narodni park je pravi raj za kolesarje, ki iščejo makadamske poti. S svojimi slikovitimi dolinami, gorskimi vrhovi in kristalno čistimi jezeri ponuja izjemno kuliso za kolesarske podvige. Ena najbolj priljubljenih makadamskih poti v parku je pot od Bohinja do Planine Blato. Ta približno 20-kilometrska pot te popelje skozi neokrnjeno naravo, kjer se bodo tvoje kolesarske veščine preizkusile na razgibanih terenih in strmih vzponih.

Log cabins and a mountain lake in the mountains of the Slovenian Alps on the peak Planina Blato on sunny day with clouds
Planina Blato
Foto: Robert Ruidl iz iStock

Solčavska panoramska cesta in Logarska dolina

  • Solčava – Podolševa – Logarska dolina – Solčava
  • 38 kilometrov
  • 1000 višinskih metrov vzpona
  • Zahtevna

Tura, ki poteka v osrčju Zgornje Savinjske doline, je zaradi vzpona primerna predvsem za dobro pripravljene kolesarje. Solčavska panoramska cesta velja za pot z najlepšimi razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe in ti razkaže bogato naravno ter kulturno dediščino. Logarska dolina pa je pravi raj za ljubitelje narave, ki lahko občudujejo tudi številne potoke in slapove. Tradicionalne kmečke hiše z lokalnimi dobrotami poskrbijo, da se med potjo lahko tudi okrepčaš.

Logar Valley in Julian Alps, Slovenia taken in June 2022
Logarska dolina
Foto: Lukas Bischoff iz iStock

Kako na zdrav način pripraviti pečeno slanino?

0

Trik, ki veliko jedi naredi še slastnejše, je dodatek slanine. Ta se odlično prileže tudi k številnim zajtrkom in brunchem. Ta hrustljava in okusna poslastica pa običajno vsebuje velike količine maščobe in nasičenih maščobnih kislin. Posledično se ne uvršča med preveč zdrave izbire živil. Če brez slanine preprosto ne moreš živeti, na srečo obstaja način, ki omogočajo pripravo slanine na bolj zdrav način. Poleg tega, da tako pripravljena slanina vsebuje precej manj maščob, je tudi bolj hrustljava. S peko slanine v pečici se izogneš tudi neredu, ki običajno spremlja cvrtje v ponvi. Z manj truda boš na ta način lahko pripravil več slanine naenkrat, peka v pečici pa je tudi prijaznejša do začetnikov v kuhinji.

Pripravi pekač, segrej pečico

Pečico segrej na 205°C. Pladenj obloži z aluminijasto folijo in razporedi rezine slanine, ki naj se med sabo ne prekrivajo. Aluminijasta folija sicer ni nujna, a ti bo precej olajšala pomivanje. Po peki jo namreč lahko zavržeš, s tem pa se znebiš tudi vse masti, ki bi se sicer lahko prijela pekača.

Postavi slanino v pečico

Slanino daj v pečico. Po približno 16 do 20 minutah oziroma, ko bo slanina hrustljavo zapečena, je peka končana. Če slanino pečeš na dveh pekačih naenkrat, ju približno na polovici peke zamenjaj, da bo slanina na obeh pekačih gotova hkrati in enakomerno zapečena. Čas peke je odvisen tudi od debeline rezin: debelejši kosi se bodo pekli več časa, tanjši bodo zapečeni prej. Če želiš slanino obogatiti z dodatnim okusom, jo v zadnjih minutah peke premaži s katero izmed sladko-pekočih omak.

Slanino odcedi na papirnatih brisačkah

Slanino prenesi na krožnik s papirnato brisačko, ki bo vpila odvečno mast. Če želiš vso slanino postaviti na en krožnik, med posamezne rezine dodaj papirnate brisačke. Se ti zdi škoda zavreči maščobo, ki je ostala na aluminijasti foliji? Ohlajeno jo lahko v posodici hraniš v hladilniku in uporabiš pri cvrtju jajc ali praženju zelenjave namesto olja.

Čeprav je pečena slanina tako okusna, da bi jo verjetno lahko jedel kar kot glavno jed, so tudi recepti s slanino odlični. Seveda jo lahko dodaš burgerjem in toplim sendvičem, najrazličnejšim solatam in umešanim jajcem ter omletam. Tudi pečenemu krompirju doda posebno noto in okus. Pa si že pomislil na vaflje z javorjevim sirupom, pekan orehi in slanino? Dober tek!

fried meat with yellow sauce on white ceramic plate
Foto: Bao Menglong iz Unsplash

Šest ovir, s katerimi se soočajo zagonska podjetja pri iskanju vlagateljev in kako jih premagati

Iskanje prvih vlagateljev predstavlja pomemben korak za zagonska podjetja, vendar se morajo soočiti z različnimi ovirami na tej poti. Na podlagi strokovnega znanja EIT Health, največje evropske mreže za inovacije na področju zdravstva, smo preučili glavne ovire, s katerimi se zagonska podjetja srečujejo v tej fazi, od odpravljanja napačnih prepričanj do iskanja pravih vlagateljev, ki ne le ponujajo enostavnega denarja, ampak so v skladu s strateškimi cilji zagonskega podjetja.

Financiranje je za zagonska podjetja v zgodnji fazi zelo zahtevno, še posebej v srednji, vzhodni in južni Evropi. Zaradi ključnih sprememb, omogočene s strani Evropske unije in nacionalnih institucij, so te privedle do vzpostavitve številnih programov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji in olajšujejo iskanje finančnih virov za zagonska podjetja. Kljub temu pa ustanovitelji pogosto iščejo naložbe na vseh koncih, namesto da bi se osredotočili na iskanje pravega vlagatelja, ki bi se ujemal z njihovo dolgoročno strategijo.

Pri iskanju vlagateljev se zagonska podjetja lahko srečajo z različnimi pastmi, vendar obstajajo tudi rešitve. Vpogledi, ki jih predstavljamo, temeljijo na strokovnem znanju Tamása Békásija, vodje ustanavljanja podjetij v podjetju EIT Health v RIS regiji, skupini 13 držav, ki so na področju inovacij bolj napredne.

Kulturna prilagodljivost: Zagonska podjetja se pogosto srečujejo s pomanjkanjem poznavanja kulture delovanja v zagonskem okolju, kar lahko vpliva na njihovo sodelovanje z institucionalnimi vlagatelji. Veliko ustanoviteljev izhaja iz prijateljskih in družinskih okolij, kjer prevladujejo prožne hierarhije. Ko pa se te neizkušene in pogosto mlade ekipe soočijo z izkušenimi poslovnimi strokovnjaki, je potreben drugačen pristop. Tamás Békási opozarja: “Zagonska podjetja se morajo naučiti sodelovati in razumeti pričakovanja vlagateljev. Pomembno je, da se zavedajo, da vlagatelji niso neusmiljeni volkovi niti altruistični angeli, temveč poslovno usmerjeni posamezniki.”

K temu še dodaja: »Ta izziv je še posebej pogost pri zagonskih podjetjih v zdravstvu, kjer študenti in zdravniki pogosto prevzamejo pobudo za inovacije ter oblikujejo ekipe, vendar pa pogosto nimajo potrebnega poslovnega znanja za uspešno krmarjenje v svetu naložb.«

Izbira pravega vlagatelja: Po mnenju Tamása Békásija je izbira pravega vlagatelja podobna sklenitvi zakonske zveze. V najboljšem primeru takšno partnerstvo traja vse življenje. Vendar, če se partnerja ne ujemata, lahko pride do bolečega in potencialno škodljivega razhoda. Zagonska podjetja so že tako krhka, ločitev pa jih lahko še dodatno obremeni, kar lahko privede do propada podjetja. Zato je ključnega pomena skrbno izbrati vlagatelje, ki delijo enake cilje, vrednote in dolgoročno vizijo kot zagonsko podjetje.

Odpravljanje napačnih prepričanj: Veliko zagonskih podjetij zmotno verjame, da imajo v rokah vse karte in da se morajo vsi boriti izključno v njihovo korist, saj se smatrajo za nekaj posebnega, kot “unikatni biseri«. Po drugi strani pa se tudi vlagatelji včasih ujamejo v past prepričanja, da njihov denar zagotavlja absoluten nadzor. “V resnici gre za odnos sodelovanja, kjer obe strani tekmujejo za koristi druga druge. “Pri izbiri partnerjev imajo zagonska podjetja privilegij, vendar bi morala hkrati priznati tudi vrednost, ki jo prinašajo investitorji,” poudarja Tamás Békási.

Strateške naložbe: Naložbe brez jasne strategije so lahko drage. Nekatera zagonska podjetja vidijo vlagatelje kot enostaven način za zaslužek. Po uspešnem predstavitvenem dogodku se lahko zgodi, da se investitorji približajo z vabljivo ponudbo, vendar pa se lahko izkaže, da gre za enkraten posel, ki ni skladen z dolgoročnimi načrti podjetja. Po besedah vodje ustvarjanja podjetij v zdravstvu EIT je ključnega pomena, da skrbno ocenite naložbene predloge in zagotovite, da so skladni s strateškimi cilji.

Podcenjevanje ali precenjevanje podjetja: Pri vrednotenju podjetja se zagonska podjetja pogosto soočajo s težkimi odločitvami. Včasih so primorana prodati pomemben delež podjetja za majhno naložbo, saj nujno potrebujejo finančna sredstva, ob tem pa pogosto ne upoštevajo posledic za naslednje kroge financiranja, kjer bi se morali odpovedati še večjemu deležu lastništva. Nasprotno, previsoko vrednotenje v prvem krogu lahko oteži privabljanje dodatnih vlagateljev, ki so sposobni in pripravljeni prispevati večja finančna sredstva. Iskanje pravega ravnovesja je torej ključnega pomena.

Ugled vlagateljev: Ugled vlagatelja lahko pomembno vpliva na prihodnja prizadevanja zagonskega podjetja za zbiranje finančnih sredstev. “Če ima vlagatelj slab ugled ali je znan po tem, da je z njim težko sodelovati, lahko to odvrne naslednje vlagatelje od sodelovanja v poznejših krogih financiranja, saj morajo med seboj skleniti sindikalni sporazum. Čeprav je vlagatelj v prvem krogu pogosto ključnega pomena za preživetje podjetja, je pomembno upoštevati tudi širše posledice, ki jih ima njegov ugled, saj se te lahko odražajo tudi v prihodnjih fazah financiranja,” poudarja Tamás Békási.

Money savings, investment, making money for future, financial wealth management concept. A man hand holding coin over stacked coins in glass jar and growing tree plant depicts Fund growth and wealth.
Foto: Indysystem iz iStock

Učni tabori za zbiranje sredstev in simulacije v sejni sobi – premagovanje ključnih izzivov

Programi, namenjeni usposabljanju za pridobivanje naložb, kot je program EIT Health's Attract to Invest, se aktivno spopadajo s temi izzivi. Omenjen program se osredotoča na podporo zagonskim podjetjem, ki so že vstopila na trg in začela prodajne postopke ter tako pritegnila zanimanje potencialnih vlagateljev. Program obsega dva ključna izobraževalna modula:

1. Pridobivanje sredstev v okviru “Fundraising Bootcamp”: Ta modul je namenjen podjetjem, ki so že na trgu in imajo izkušnje s predstavljanjem na dogodkih in tekmovanjih. Modul se osredotoča na izzive in pasti, s katerimi se srečujejo pri predstavitvi investitorjem. Udeleženci pridobijo nove veščine in spoznanja ter se seznanijo z orodji, kot sta terminski načrt (opredelitev vrednosti podjetja in prihodkov) ter naložbena strategija (opis naložbe in strukture podjetja v petletnem obdobju).

2. Simulacija sestanka upravnega odbora: Ta modul s simulacijo sestankov upravnega odbora pripravi zagonska podjetja na realnost njihovega partnerstva. Vsaka ekipa se sreča s pravim vlagateljem, ki jih izziva, sprašuje in obravnava teme, ki jih morda niso pričakovali. Cilj je pridobiti vpogled v morebitne izzive in tako odkriti potencialne možnosti za uspešno partnerstvo.

Program Attract to Invest zagonskim podjetjem ponuja tudi nepovratna sredstva v višini 25.000 EUR, ki vključujejo:

– 4.000 EUR za kritje potnih stroškov in nastanitve med usposabljanjem na Dunaju.

– 6.000 EUR za svetovalne storitve mreže mentorjev in trenerjev EIT Health, ki sestoji iz več sto strokovnjakov z različnih področij, vključno s pravom, komunikacijo, prodajo, medicino in specifičnimi trgi.

– 15.000 EUR, ki jih zagonsko podjetje lahko uporabi v skladu s svojim poslovnim načrtom in nadaljnjimi koraki, kot so semensko financiranje, naložbe serije A ali kampanje množičnega financiranja. Pri tem EIT Health ne zahteva pridobitve lastniškega deleža.

Prijave za drugo izdajo programa so trenutno odprte, pri čemer je letos dodan še veliki finale v začetku novembra. Sodelujoče ekipe imajo priložnost, da se potegujejo za dodatno financiranje. Vseh 15 ekip se bo predstavilo žiriji, tri najboljše pa bodo prejele denarne nagrade v višini 25.000 evrov, 15.000 evrov in 10.000 evrov. Ta dogodek odpira tudi priložnosti za povezovanje in mreženje z vlagatelji. Ustanovitelji oz. zagonska podjetja, ki želijo sodelovati v programu, se lahko prijavijo do 21. julija na spletni strani programa.

Krvodajalske akcije v avgustu 2023

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE: DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Trebnje – v telovadnici podružnice OŠ Dolenja Nemška vas 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  01.08., 02.08.
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza

7.-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

02.08.
Šentrupert – v telovadnici OŠ Šentrupert

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  03.08.
Ljubno ob Savinji – v Osnovni šoli

7.-11.

03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

03.08.
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza

7.-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

04.08.
Nazarje –  v Osnovni šoli Nazarje7.-12. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  04.08.
Apače – v Gasilskem domu

7.-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

07.08.
Ribnica – v TVD Partizan

7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

 

07.08., 08.08.
Zg. Velka – v krajevni hiši Zg. Velka

7.-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

09.08.
Sevnica – v Osnovni šoli Sava Kladnika

7-13., 7-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

 

09.08., 10.08.
Podčetrtek – v večnamenski dvorani7.-10. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

10.08.
Turnišče – v prostorih Občine Turnišče7.-11. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

11.08.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  11.08.
Sežana – v Zavodu za gasilno in reševalno službo

7.-12., 7-12.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  14.08., 16.08.
Rogoza – v krajevni skupnosti

7.-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

16.08.
Rečica pri Laškem – v Sindikalnem domu Huda jama 7.-10. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

17.08.
Leskovec pri Krškem – v športni dvorani OŠ

7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  17.08., 18.08.
Makole – v Osnovni šoli Makole

7.-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

18.08.
Selnica ob Dravi – v Osnovni šoli Selnica ob Dravi

7.-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

21.08.
Idrija – v Osnovni šoli Idrija

7.-13., 7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  21.08., 22.08., 23.08.
Puconci – v Osnovni šoli Puconci

7. -11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

23.08.
Cerkno – v telovadnici Osnovne šole Cerkno

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  24.08.
Vojnik – v Osnovni šoli

7.-10.

03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

24.08.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  25.08.
Šentilj v Slovenskih goricah – v Osnovni šoliRudolfa Maistra 7.-10. 041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

25.08.
Šenčur – v športni dvorani Šenčur

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  28.08.
Fram – v OŠ Fram

7.-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

28.08.
Kokrica – v kulturnem domu

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  29.08.
Hoče – v VŠD Hoče

7.-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

30.08.
Tržič – v Sokolnici

7-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  30.08., 31.08.
Loče – v Gostišču Kračun

7.-11.

03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

31.08.

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.

Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Naročanje na odvzem: 070/538 227 ali  01/5438-340.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Torek : 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec.

Naročanje na odvzem: 01/5438-351 ali 041/672-845.

Obvestilo: V poletnih mesecih bo od 1 junija potekal odvzemni dan samo ob četrtkih!

Četrtek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje. 

Naročanje na odvzem: 01/ 5438-346 ali 051/649-350.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Obvestilo: V času poletnih počitnic od vključno petka, 28.07.2023 do vključno petka 11.08.2023 bo CTD Trbovlje zaprt. V avgustu sta odvzemna dneva 18.08. in 25. 08.

Petek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Naročanje na odvzem Tel.: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali  041/320-796.  Pokličete lahko vsak  delovni dan  od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.30 – 12.00
Torek: 7.30 – 17.00
Četrtek: 7.30 – 12.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj. Tel.: (02) 749 14 37

Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Torek: 7.30 – 12.00
Četrtek: 7.30 – 12.00

 

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.  Tel.: (02) 512 35 93

Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451.Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.30 – 12.00
Sreda: 7.30 – 12.00

 

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

Saj ni res, pa je: Toplogredne pline bi lahko že zmanjšali z obstoječimi tehnologijami

0

Raziskovalci so ugotovili, da je ena metoda za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na voljo, cenovno dostopna in jo je mogoče izvesti v sedanjosti. Dušikov oksid, močan toplogredni plin in snov, ki tanjša ozon, bi lahko zlahka zmanjšali z obstoječo tehnologijo, ki se uporablja za industrijske vire.

Je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov?

»Nujnost podnebnih sprememb zahteva, da se vse emisije toplogrednih plinov zmanjšajo tako hitro, kot je to tehnološko in ekonomsko izvedljivo,« je povedal glavni avtor Eric Davidson, profesor na Centru za okoljske znanosti Univerze v Marylandu. »Omejevanje dušikovega oksida v kmetijskem kontekstu je zapleteno, vendar je ublažitev v industriji cenovno dostopna in na voljo prav zdaj. Tukaj je nizko viseči sadež, ki ga lahko hitro utrgamo.«

The concept of carbon neutral and net zero. natural environment A climate-neutral long-term strategy greenhouse gas emissions targets with green net center icon on hand cap and green background
Foto: Sakorn Sukkasemsakorn iz iStock

Ko se toplogredni plini sprostijo v ozračje, ujamejo sončno toploto, kar povzroči segrevanje planeta. Po izpustih je dušikov oksid tretji med toplogrednimi plini, pred njim sta le ogljikov dioksid in metan. Znan tudi kot smejalni plin, ima skoraj 300-krat večji potencial globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid in ostane v ozračju več kot sto let. Uničuje tudi zaščitno ozonsko plast v stratosferi, zato zmanjšanje emisij dušikovega oksida zagotavlja dvojno korist za okolje in človeštvo.

Koncentracija dušikovega oksida v ozračju se je v zadnjih desetletjih pospešeno povečevala, predvsem zaradi naraščajočih kmetijskih emisij, ki prispevajo približno dve tretjini svetovnega dušikovega oksida, ki ga povzroči človek. Vendar je kmetijske vire težko zmanjšati. Nasprotno pa za industrijo in energetski sektor že obstajajo poceni tehnologije za zmanjšanje emisij dušikovega oksida na skoraj nič.

Kaj sploh so emisije dušikovega oksida?

Concept depicting the issue of carbon dioxide emissions and its impact on nature in the form of a pond in the shape of a co2 symbol located in a lush forest. 3d rendering.
Foto: Petmal iz iStock

Industrijske emisije dušikovega oksida iz kemične industrije so predvsem stranski produkti pri proizvodnji adipinske kisline (uporablja se pri proizvodnji najlona) in dušikove kisline (uporablja se za izdelavo dušikovih gnojil, adipinske kisline in eksplozivov). Emisije izvirajo tudi iz zgorevanja fosilnih goriv, ​​ki se uporabljajo v proizvodnji, in motorjev z notranjim zgorevanjem, ki se uporabljajo v avtomobilih in tovornjakih.

»Vemo, da je zmanjšanje izvedljivo in cenovno dostopno. Sistem trgovanja z emisijami Evropske unije je podjetjem omogočil finančno privlačno odstranjevanje emisij dušikovega oksida v vseh obratih za adipinsko kislino in dušikovo kislino,« je dejal soavtor Wilfried Winiwarter z Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo. »Nemška vlada prav tako pomaga financirati zmanjševanje emisij dušikovega oksida iz obratov dušikove kisline v več državah z nizkimi in srednjimi dohodki.«

Zasebni sektor bi lahko imel tudi ključno vlogo pri zmanjševanju emisij dušikovega oksida, ki ga spodbujajo trendi preferenc potrošnikov pri nakupovanju podnebju prijaznih izdelkov. Na primer, 65 odstotkov emisij dušika, ki jih vsebujejo najlonski izdelki po vsem svetu, se porabi v osebnih avtomobilih in lahkih vozilih. Proizvajalci avtomobilov bi lahko zahtevali, da dobavne verige pridobivajo najlon izključno iz obratov, ki uporabljajo učinkovito tehnologijo za zmanjšanje emisij dušikovega oksida.

Če ti med epidemijo ni bilo dolgčas, si kreativna oseba, pravi nova študija

0

Nova študija raziskovalcev Univerze v Arizoni kaže, da bodo kreativni ljudje bolj verjetno izkoristili svoj prosti čas v običajnem dnevu z raziskovanjem svojega uma.

Kreativni ljudje boljše izkoristijo svoj čas

Študija, objavljena v reviji Creativity Research Journal, ugotavlja, da je večja verjetnost, da bodo ustvarjalni ljudje plodno izkoristili prosti čas tako, da bodo eni ideji dovolili, da vodi do druge. Udeleženci študije, ki so bili bolj ustvarjalni, so se počutili manj dolgočasne, ko so sami sedeli v sobi, so ugotovili raziskovalci. In med pandemijo covida-19, ko je svet doživljal nenavadno dolga obdobja nestrukturiranega časa, so se ustvarjalni ljudje manj dolgočasili in bolj ukvarjali s svojimi mislimi.

»Posebej me zanima ustvarjalnost, ker smo želeli vedeti, kaj se dogaja v glavah ustvarjalnih posameznikov, zlasti v situacijah, ko nič ne omejuje njihovih misli,« je povedal glavni avtor študije Quentin Raffaeli, podiplomski študent na oddelku za psihologijo Univerze v Arizoni.

Talented Female Artist Works on Abstract Oil Painting, Using Paint Brush She Creates Modern Masterpiece. Dark and Messy Creative Studio where Large Canvas Stands on Easel Illuminated.
Večja jeverjetnost, da bodo ustvarjalni ljudje plodno izkoristili prosti čas tako, da bodo eni ideji dovolili, da vodi do drugeFoto: gorodenkoff iz iStock

V psihologiji in nevroznanosti večina študij o človeških mislih bodisi spodbudi udeležence, da razmišljajo na določen način, bodisi jih prosi, da poročajo o mislih, ki so jih doživeli, manj pa je znanega o tem, kako se misli naravno pojavljajo in odvijajo skozi čas v nespodbujanih kontekstih, je dejala Jessica Andrews-Hanna, izredna profesorica na oddelku za psihologijo in višja avtorica prispevka. »Tu nastopi naša študija,« je dodala.

Zgodovina je polna anekdot o znanih znanstvenikih, umetnikih in filozofih, ki so uživali v tem, da so bili sami s svojimi mislimi, in ti ljudje so pogosto ustvarili nekaj svojih najboljših idej v prostem času, je dejala Andrews-Hanna. »V današnji zaposleni in digitalno povezani družbi čas, da si sam s svojimi mislimi brez motenj, morda postaja redka dobrina,« je dodala.

Kako so raziskovalci na zanimiv način opravili poskuse?

Raziskovalci so študijo razdelili na dva dela. Za prvi poskus so raziskovalci prosili vsakega udeleženca, naj sedi sam v sobi deset minut brez kakršnega koli dostopa do digitalnih naprav. Ker ni bilo nobenega posebnega poziva, so bili udeleženci naprošeni, da svoje misli izrazijo na glas v realnem času. Posnete datoteke 81 udeležencev so bile nato prepisane in analizirane.

Raziskovalci so ocenjevali ustvarjalnost udeležencev s testom divergentnega razmišljanja, laboratorijskim verbalnim testom, ki meri sposobnost posameznika, da razmišlja zunaj okvirov. Udeleženci, ki so se dobro odrezali pri testu divergentnega razmišljanja, so imeli misli, ki so prosto tekle in bile med seboj povezane, pogosto označene s stavki, kot sta »to me spominja« ali »ko že govorimo o tem«. »Medtem ko je bilo veliko udeležencev nagnjenih k skakanju med navidezno nepovezanimi mislimi, so ustvarjalni posamezniki kazali znake bolj asociativnega razmišljanja,« je dejal Raffaeli.

Close up cropped of woman holding smartphone in hand, typing on screen writing message in social network, young female chatting or shopping online, browsing mobile device apps, ordering in internet
Foto: fizkes iz iStock

Prvi poskus je tudi pokazal, da so se kreativni ljudje bolj ukvarjali s svojimi mislimi, ko so ostali sami brez motenj, kot sta mobilni telefon in internet. »Ustvarjalni ljudje so ocenili, da jim je manj dolgčas, tudi v teh desetih minutah. Na splošno so tudi govorili več besed, kar je pokazalo, da se njihove misli bolj prosto gibljejo,« je dejala Andrews-Hanna.

Da bi dopolnili svoje začetne ugotovitve, so raziskovalci svojo študijo razširili v kontekstu veliko daljšega časovnega obdobja – pandemije covida-19 –, ko je bilo veliko ljudi pogosteje samih s svojimi mislimi.

Drugi poskus je temeljil na vprašanjih

Pri drugem poskusu je več kot 2600 odraslih odgovarjalo na vprašanja prek aplikacije za pametne telefone, imenovane Mind Window, ki sta jo razvila Andrews-Hanna in njen podiplomski študent Eric Andrews. Udeleženci, ki so se opredelili za ustvarjalne, so poročali, da jim je med pandemijo manj dolgčas.

»Ker postajamo vse bolj obremenjeni, preobremenjeni in zasvojeni z našimi digitalnimi napravami, menim, da moramo bolje delati v naših domovih, na delovnem mestu in v šolah, da bi imeli čas za preprosto sprostitev z našimi mislimi,« je dejala Andrews-Hanna. »Razumevanje, zakaj različni ljudje tako razmišljajo, lahko vodi do obetavnih posegov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja,« je zaključila.

Atomska bomba: knjižna zapuščina dr. Petra Stariča je ena najboljših slovenskih knjig vseh časov

0

Oče atomske bombe, Julius Robert Oppenheimer, je bil ob testu Trinity star 41 let. Kot del projekta Manhattan pa je bil le košček, resda zelo pomemben, a še vedno zgolj košček sestavljanke, ki tvori zgodovinsko zgodbo o atomski bombi. Prav v slovenščini je že več let na voljo knjiga dr. Petra Stariča z naslovom Atomska bomba. O zgodovini, razvoju, tehnologiji in o ljudeh, ki so naredili prvo atomsko bombo, ter o posledicah za človeštvo.

Atomska bomba, knjiga dr. Petra Stariča

Knjiga je v razširjeni obliki izšla že leta 2007, kar pri knjigah ne pomeni veliko, če so take kot ta. Verjetno gre za enega najbolj popolnih vodičev po zgodbi atomske bombe in vsega, kar ta prinaša s seboj.

Atomska bomba, dr. Peter Starič
Atomska bomba, dr. Peter Starič

V svoji recenziji je Marcel Štefančič Jr. zapisal: »Ne pozabite namreč: atomski fiziki so imeli možnost, da atomske bombe ne naredijo. Aha. Toda če je ne bi izdelal in uporabil Zahod, bi jo slej ko prej izdelala SZ – in Stalin ne bi bil tako »etičen« kot Zahod. Ali pa tako »etičen« kot atomski fiziki. Vsak otrok danes ve, da bi bila etična v resnici le hudičeva rešitev: atomski fiziki bi morali poskrbeti, da bi do atomske bombe še pravi čas prišla tudi druga stran. Odkar atomske bombe nima le ena stran, ni bila več uporabljena.«

S tem je zajel veliko večino vprašanj in pomislekov, ki jih lahko prebiramo v sami knjigi.

In ko toliko let kasneje govorimo o knjigi Atomska bomba, ne gre drugače kot z omembo dejstva, da gre za eno najboljših (poljudoznanstvenih) slovenskih knjig vseh časov. »Peter Starič nas v tej zanimivi, tudi laiku dostopni, za zahtevnega bralca pa intrigantni in bogato ilustrirani knjigi popelje po zgodovini, razvoju, tehnologiji in ljudeh, ki so naredili atomsko bombo, vključno s posledicami, ki jih je imela ta za človeštvo,« je zapisal Samo Rugelj.

Eksplozijo je videla punčka, slepa od rojstva

Prvi blisk testa v ameriški puščavi Los Alamos, ki je bila »dom« testa Trinity in prve eksplozije atomske bombe, se je videlo več kot 100 kilometrov daleč. Eksplozija in blisk sta bila tako silovita, da jo je videla punčka, slepa od rojstva. Do spusta bombe Fantek (Little Boy) na Hirošimo je minilo več kot tri leta, v tem času pa se je svet v veliki večini ukvarjal s potekom druge svetovne vojne.

Spomenik miru v Hirošimi, prvotno dvorana za pospeševanje industrije prefekture Hirošima, ki se zdaj pogosto imenuje kupola Genbaku, kupola atomske bombe, je del Spominskega parka miru v Hirošimi na Japonskem in je bil leta 1996 vpisna za Unescov seznam svetovne dediščine.
Spomenik miru v Hirošimi, prvotno dvorana za pospeševanje industrije prefekture Hirošima, ki se zdaj pogosto imenuje kupola Genbaku, kupola atomske bombe, je del Spominskega parka miru v Hirošimi na Japonskem in je bil leta 1996 vpisna za Unescov seznam svetovne dediščine.
Foto: Wirestock iz iStock

»Izjemna toplotna energija je ne samo zoglenila ljudi, ki so bili blizu hipocentra, temveč jih je uparila, da so preprosto izginili in na asfaltu so ostale le še njihove sence,« pravi odsek knjige o bombardiranju Hirošime. Pospremljeno s slikovnim materialom posnetih iz drugih delov Japonske in bombnika B-29 oziroma Enole Gay. Odziv sveta je bil različen, vse od veselja pa do Stalinovega jeznega razočaranja, da sovjetskih sil ne bo uspel razširiti do Atlantika.

Japonci se niso vdali, kar je Američane presenetilo in na japonsko pomanjkljivo poročanje državljanom so se odzvali na svoj način. S svojimi radijskimi oddajniki so v japonščini nazorno opisovali posledice atomske bombe in zmetali več kot šest milijonov letakov z napovedjo, da se jim bliža popolno uničenje, saj so ZDA svarile, da bodo ob nevdaji ponovile napad. »Tiskanje in razmetavanje tolikšnega števila letakov je vzelo precej časa, zato so zadnje odmetali šele 10. avgusta, dan potem, ko je padla druga bomba.«

Fotograf Yoshitaka Yamahata je dva dni po drugi eksploziji, bomba Debeluh, posnel fotografijo matere in otroka, ki čakata na zdravnika. Približno 3,6 kilometra stran od hipocentra eksplozije fotografija prikazuje doječo mater in sesajočega dojenčka. Otrok, ki ni imel niti toliko moči, da bi sesal, je umrl štiri dni kasneje.

Very close side view of a rare WWII bomber (B-29 Superfortress) flying
Foto: rancho_runner iz iStock

Posledice atomske bombe in večno vprašanje o uporabi

O posledicah obeh bomb pričajo tudi marsikatere knjige kot so Dvaintrideset let potem, ko sem izgubil vse (Jošio Učikava) in Zadnji vlak iz Hirošime (Charles Pellegrino). V naslednjem poglavju se tako Peter starič sprašuje: »Ali je bilo zares treba vreči atomski bombi?« In prav to poglavje je verjetno ključno pri pomenu same knjige, saj nas avtor na poljuden in zanimiv način seznanja s prav vsem, kar je na tak ali drugačen način povezano z atomsko bombo. Tako spoznamo zgodbo ljudi, ki so opravljali pomembno vlogo pri nastanku bombe, zaplete, ki so pohitrili njen nastanek in predvsem posledice eksplozij in nastanka samega.

Nuclear bomb or asteroid impact creates a nuke mushroom
Foto: celafon iz iStock

Kdor bi želel izvedeti več o atomski bombi, Oppenheimerju, Grovesu, Hirošimi, Nagasakiju, Pearl Harborju, vojni na Pacifiku, projektu Manhattan, vodikovi superbombi in vsem ostalim, je Atomska bomba nujno branje.

Recepti za štok koktajle: Ker je klasika vedno lahko zabavna na nov način!

0

Danes ti prinašamo seznam izjemno osvežujočih in inovativnih receptov za štok koktajle. Pripravi se na neverjetno kombinacijo okusov, ki bodo poživili vsako priložnost. Sprejmi izziv in preizkusi čarobnost, ki se skriva v teh edinstvenih napitkih.

Štok Spritzer – razigrani poletni užitek

Ta koktajl združuje svežino štoka z mehurčki in okusom svežega sadja. Preprosto zmešaj štok s ščepcem limoninega soka, dodaj nekaj sveže mete in postrezi z ledom. Osvežujoča mešanica bo zagotovo postala tvoja najljubša poletna pijača.

Assortment of hard strong alcoholic drinks and spirits in glasses on bar counter
Foto: AlexRaths iz iStock

Štok Sunrise – sončni pozdrav z aromo citrusov

Pripravi se na barvito spektakularno pijačo, ki združuje sladkobo in kislost citrusov. V kozarec nalij štok, dodaj sveže iztisnjen pomarančni sok in nato nežno prelij grenadino. Ta koktajl ti bo pričaral sončni vzhod v kozarcu!

apple, appel grain, apple grain
Foto: congerdesign iz Pixabay

Štok Mojito – karibska osvežitev

Ponovno odkrij klasični mojito, tokrat pa s pridihom štoka. Zmešaj svežo limeto, meto, sladkor in stisnjen limonin sok, nato pa dodaj štok in ščepec soli. Ta eksotični koktajl bo tvoje brbončice odpeljal na tropsko pustolovščino!

Mojito or caipirinha cocktail and mocktail preparation ingredients: mint, sugar, lime, ice and steel bar tools: shaker, jigger, strainer, muddler on dark background, top view
Foto: 5PH iz iStock

Štok Margarita – ognjevita mešanica

Navduši svoje prijatelje s to pikantno različico priljubljene margarite. V mešalnik dodaj štok, sveže iztisnjen limetin sok, agavin sirup in nekaj svežih rezin jalapenosa. Nalij v kozarec z ledom in okrasi s soljo na robu. Ta koktajl bo zagotovo dvignil temperaturo na tvojem naslednjem druženju!

Delicious tequila and lime margaritas on an outdoor table with tortilla chips and pico de gallo.
Foto: Fudio iz iStock

Štok Sour – sladko-kisel napitek za razvajanje brbončic

Pripravi si osvežujočo sladko-kislo različico klasičnega koktajla sour. V stresalnik dodaj štok, sveže stisnjen limonin sok in sladkorni sirup. Dobro pretresi in nalij v kozarec z ledom. Za piko na i dodaj nekaj kapljic angostura grenčice. Ta pijača je pravi balzam za tvoje brbončice!

drink, ice, glass
Foto: ponce_photography iz Pixabay

Štok Fizz – mešanica mehurčkov in štoka

Zaokrožimo seznam z osvežujočo mešanico štoka in penine. Preprosto v kozarec nalij štok, dodaj ščepec sladkorja in prelij s penino. Ta eleganten koktajl je kot ples mehurčkov na jeziku!

cola with crushed ice in glass and there is water droplets around. cool black fresh drink.
Foto: Chinnachart Martmoh iz iStock

Kako je Barbie pomagala spremeniti svet in dokazala, da ni vse v njenem videzu

0

Barbi je zablestela leta 1959 in postala prava ikona. Z njeno neverjetno 98-odstotno stopnjo prepoznavnosti (samo 2m% svetovnega prebivalstva je ne bi prepoznalo) je celo prekosila angleško kraljico. Kljub številnim kritikam zaradi nerealnih telesnih proporcij, pa je pravzaprav popolnoma revolucionarna igrača. Ampak zdaj je čas, da se preneha obsojati to punčko zgolj na podlagi videza in se pogleda pod njeno površino.

Pred barbie so obstajali le dojenčki

barbie, doll, books
Foto: ErikaWittlieb iz Pixabay

Preden je Barbika vstopila na sceno, so bile deklice omejene na igro z Betsy Wetsy, Tiny Tears in Chatty Cathy – z dojenčki, ki so jih spodbujali k skrbi za male dojenčke. Takrat je bilo družbeno pričakovano, da bodo deklice odraščale v ljubeče matere.

Vendar je ustvarjalka Barbike, Ruth Handler, opazovala svojo hčerko in njene prijateljice ter spoznala, da deklice niso želele le biti “mamice”. Tako si je zamislila Barbi kot moderno najstnico, ki ima svoje stanovanje, lasten avtomobil in svoj poklic. Barbi se je uprla tradicionalni vlogi gospodinje in njena priljubljenost je eksplodirala. Deklice so očitno hotele biti več kot le mame.

Barbi je bila predstavljena v času, ko je bilo delo za ženske tabu, še bolj pa za deklice. A to ni ustavilo Barbie, saj je imela svojo službo – postala je manekenka. Njena poklicna pot se je razvijala, in predstavljala je vse, od poslovne izvršne direktorice (ženska na vodilnem položaju!) do predsedniške kandidatke (še dolgo preden so ženske lahko kandidirale za predsednico) in astronavtke (preden je Neil Armstrong stopil na luno). Njene moderne karierne poti pa vključujejo razvijalko iger, laboratorijsko znanstvenico in inženirko robotike –  torej področja, ki so pretežno moška domena. S tem je Barbi razbijala stereotipe in pokazala deklicam, da lahko dosežejo vse, kar si želijo.

Barbie raznolikost je hitro prevladala v svetu

barbie, doll, camera
Foto: ErikaWittlieb iz Pixabay

Raznolikost je bila vedno v ospredju Barbijinega sveta. Mattel, proizvajalec Barbike, je že zgodaj uvedel punčke afriško-ameriškega izvora. Te črne punčke – prijateljice Barbike – so bile na trgu od leta 1967, kar je bilo v času naraščajočega gibanja za državljanske pravice v ZDA izjemno pomembno. Leta 1980 je prišla prva Črna Barbika s kodrastimi lasmi in rdečo obleko.

Danes Mattel predstavlja punčke z različnimi telesnimi oblikami in invalidnostmi, kar je del prizadevanja za večjo vključenost in predstavljanje različnih identitet. Sodobna Barbi ima različne tipologije telesa in odtenke kože, lahko pa tudi nima las, nosi hidžab, ima protezo na nogi, ima vitiligo ali pa je odvisna od invalidskega vozička. Barbie se je tako izkazala kot prva punčka, ki je dekletom pokazala, da so lahko hkrati lepe, ambiciozne ter rade odkrivajo svet mode, glamurja in bleščic.

doll, black, african-american
Foto: ErikaWittlieb iz Pixabay

Od svojega prvotnega pojava je Barbie preizkusila več kot 200 poklicev, kar je eno izmed najbolj impresivnih življenjepisov igračk. Barbie je spodbujala deklice, naj verjamejo vase in si prizadevajo za sprejemanje samih sebe ter se tudi preoblikujejo, če želijo.

Ali igra Barbie pomembno vlogo pri izobraževanju otrok?

Poleg tega Barbie igra pomembno vlogo pri izobraževanju otrok o ženski zgodovini. Mattel je ustvaril serijo “Sheroes” in “Navdihujoče ženske”, kjer so punčke oblikovane po znanih ženskah, kot so umetnica Frida Kahlo, astronavtka Sally Ride, prva ženska pilotka Amelia Earhart, olimpijska gimnastičarka Gabby Douglas in še mnoge druge. Barbie na ta način predstavlja resnične vzornice in jim prikazuje pomembnost žensk v znanosti, kulturi in zgodovini.

frida kahlo, artist, painter
Foto: Hansuan_Fabregas iz Pixabay

Verjetno bi te presenetilo, ko bi izvedel, da ima Barbie tudi svoj vlog na YouTubu, kjer sodeluje v viralnih izzivih in obravnava različne teme, od kuhanja do depresije. Njen vlog raziskuje tudi “vrzel sanj” – pojav, ko se deklice pri šestih letih začnejo spraševati o svojih sposobnostih, in jih uči, kako ponovno pridobiti zaupanje vase.

doll, man, guy
Foto: ErikaWittlieb iz Pixabay

Barbi je tudi dobrodelna in na svoji platformi podpira zaščito narave v sodelovanju z National Geographicom. Njena zgodba s Kenom je prav tako zanimiva, saj je Ken v njenem življenju igral vlogo fanta in pomočnika, nikoli pa moža. Barbi je bila vedno glavna zvezda. Njuna zveza se je končala in začela večkrat, dokler se nista leta 2004 uradno razšla, saj se Ken ni znal resno zavezati. A tega leta je Barbie postala kandidatka za predsednico, kar kaže, da ni imela časa za dramo.

Barbi je s svojim neobičajnim in samostojnim življenjem, kot svetovno znana punčka, postala simbol za normalizacijo drugih življenjskih poti in identitet.

Razkrita skrivnost živalskega sveta, ki strokovnjakom ni dala miru

0

Če potuješ na Bali, ne boš videl kakaduja, če pa se odpraviš na sosednji otok Lombok, ga boš. Podobno je z vrečarji: V Avstraliji živijo številne vrste vrečarjev, kot sta kenguru in koala. Bolj ko greš proti zahodu, redkejši so. Medtem ko boš na indonezijskem otoku Sulavezi našel le dva predstavnika teh tipično avstralskih sesalcev, jih boš na sosednjem Borneu zaman iskal. Po drugi strani pa v Avstraliji ni sesalcev, ki so značilni za Azijo, kot so medvedi, tigri ali nosorogi.

Ta nenadna sprememba v sestavi živalskega sveta je že pritegnila pozornost britanskega naravoslovca in sooblikovalca evolucijske teorije Alfreda Russella Wallacea, ki je med letoma 1854 in 1862 potoval po indoavstralskem arhipelagu in zbiral živali in rastline. Opisal je (nevidno) biogeografsko črto med Balijem in Lombokom ter Borneom in Sulawesijem, ki označuje najzahodnejšo razširjenost avstralske favne.

Fascinantna sprememba divjih živali

Raziskovalce biotske raznovrstnosti že dolgo navdušuje ta nenadna sprememba živih bitij ob črti Wallace. Kako je prišlo do teh vzorcev razširjenosti, pa še ni bilo podrobno pojasnjeno.

Ena od razlag je tektonika plošč. Pred 45 milijoni let se je avstralska plošča začela pomikati proti severu in zdrsnila pod mogočno evrazijsko ploščo. To je približalo dve kopenski masi, ki sta bili prej daleč narazen. Kopenska bitja so lažje naseljevala eno celino z druge. Zaradi tektonskih premikov so med celinama nastali tudi nešteti (vulkanski) otoki, ki so jih živali in rastline uporabljale kot odskočne deske za selitev proti zahodu ali vzhodu.

Conceptual image of wildlife around the planet earth can be used to celebrate World Animal Day
Nenadna sprememba v sestavi živalskega sveta že desetletja buri domišljijo in znanje raziskovalcev Foto: adogslifephoto iz iStock

Več azijskih živali v Avstraliji kot obratno

Toda zakaj je več vrst našlo pot iz Azije v Avstralijo, kot obratno, je bilo do zdaj skrivnost.

Da bi bolje razumeli asimetrično porazdelitev vretenčarjev ob Wallaceovi črti, so raziskovalci pod vodstvom Loïca Pellissierja, profesorja ekosistemov in krajinske evolucije na ETH Zürich, izdelali nov model. Združuje rekonstrukcije podnebja, premike plošč med 30 milijoni let nazaj in današnjim časom ter obsežen nabor podatkov o približno 20.000 pticah, sesalcih, plazilcih in dvoživkah, ki jih danes najdemo na tem območju.

Podnebje na območjih izvora je odločilno

V najnovejši številki revije Science so raziskovalci pokazali, da so prilagoditve podnebju na območjih izvora delno odgovorne za neenakomerno porazdelitev azijskih in avstralskih živalskih predstavnikov na obeh straneh Wallaceove črte.

kangaroo, eastern grey kangaroo, wildlife
Foto: pen_ash iz Pixabay

Poleg tektonike plošč so bile za izmenjavo med celinama odločilne tudi okoljske razmere, ki so prevladovale pred milijoni let. Na podlagi simulacij so raziskovalci ugotovili, da so živali, ki izvirajo iz Azije, bolj verjetno skakale čez indonezijske otoke, da bi dosegle Novo Gvinejo in severno Avstralijo.

Na teh otokih je bilo tropsko vlažno podnebje, ki jim je ustrezalo in so se mu že prilagodili. Avstralska divjad je bila drugačna, saj se je razvila v hladnejšem podnebju, ki je sčasoma postajalo vse bolj suho, zato se je na tropskih otokih uveljavila manj uspešno kot favna, ki se je selila iz Azije.

Azijsko podnebje je torej bilo naklonjeno bitjem, ki so v Avstralijo prispela preko tropskih otokov živalske regije, znane kot Wallacea, zlasti tistim, ki so lahko prenašala širok razpon podnebja. Tako so se lažje ustalili na novi celini. »Zgodovinski kontekst je ključnega pomena za razumevanje vzorcev porazdelitve biotske raznovrstnosti, ki jih opazimo danes, in je bil manjkajoči del sestavljanke, ki pojasnjuje enigmo Wallaceove linije,« pravi prvi avtor Alexander Skeels, podoktorski raziskovalec v Pellissierjevi skupini.

Konkurenčne prednosti za tropske vrste

Lastnosti vrst, ki so se razvile v tropskih habitatih, vključujejo hitrejšo rast in večjo konkurenčnost, ki jim omogoča, da prenesejo pritisk sobivanja s številnimi drugimi vrstami. V ostrejših podnebjih, kot so hladnejše in bolj suhe regije Avstralije, morajo organizmi običajno razviti posebne prilagoditve za spopadanje s sušo in toplotnim stresom. Te vključujejo vedenjske prilagoditve, kot je nočna aktivnost, in fiziološke prilagoditve za zmanjšanje izgube vode. »Številne avstralske žabe se zaradi tega zakopljejo v zemljo in dolgo ostanejo v mirujočem stanju,« poudarja Skeels. »Nekaj, kar je redko pri tropskih žabah.«

amphibian, frog, nature
Foto: Pexels iz Pixabay

Ugotovitve so pomembne za raziskovalce: »Jasno povedo, da lahko današnje vzorce porazdelitve biotske raznovrstnosti razumemo le, če v svoje premisleke vključimo geološki razvoj in podnebne razmere prazgodovine,« pravi Pellissier.

Dediščina davno preteklih obdobij je oblikovala vzorce biotske raznovrstnosti vse do danes. Pomaga nam tudi razumeti, zakaj je danes več vrst v tropih kot v zmernih zemljepisnih širinah. »Da bi popolnoma razumeli porazdelitev biotske raznovrstnosti in procese, ki jo ohranjajo v sedanjosti, moramo ugotoviti, kako je do nje prišlo,« pravi raziskovalec.

Naučiti se razumeti invazivne vrste

To še posebej velja za biogeografijo, saj izmenjava vrst med celinami še vedno poteka redno in z zaskrbljujočo hitrostjo danes, ko ljudje selijo živali in rastline po planetu. Te vrste lahko postanejo invazivne na drugih celinah in škodijo favni in flori prednikov.

»Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izmenjavo na dolgih časovnih lestvicah, je pomembno za razumevanje, zakaj lahko vrste postanejo invazivne na novejših časovnih lestvicah. V trenutni krizi biotske raznovrstnosti nam to lahko pomaga bolje oceniti posledice vdorov, ki jih povzroči človek,« poudarja Skeels.