Razpis štipendij v Regionalni mreži centrov za napredne študije v Jugovzhodni Evropi

0

RECAS – Regionalna mreža Centrov za napredne študije v Jugovzhodni Evropi je razpisala štipendije za kandidate z že pridobljenim doktoratom znanosti ali enakovrednim nazivom.

Štipendije RECAS za spodbujanje raziskav v regionalnih centrih JV Evrope

Štipendije RECAS so namenjene spodbujanju štipendistov k izvajanju in predstavitvam svojih raziskav v regionalnih centrih Jugovzhodne Evrope. Štipendistom bo na voljo podpora gostiteljev na univerzah na Reki in v Beogradu, po lastni izbiri pa bodo lahko sodelovali tudi na univerzah v Skopju, Sarajevu, Ljubljani, Prištini, Tirani ali Podgorici.

Vsak štipendist bo imel priložnost do štiri tedne delati na svojem raziskovalnem projektu na partnerski univerzi in se povezati z drugimi znanstveniki in raziskovalnimi skupnostmi na svojem področju, opraviti zbiranje podatkov in/ali pridobiti izkušnje z določeno raziskovalno metodo.

Rok za prijavo je 5. 10. 2023. Na razpis se lahko prijavijo kandidati z že pridobljenim doktoratom znanosti ali enakovrednim nazivom, pridobljenim največ 9 let pred razpisnim rokom.

Vse informacije najdeš na tej povezavi.

Teorije zarote: Od pristanka na Luni do preverjanja informacij

Teorije zarote so vse bolj pogost del našega vsakdana. Z razširjenostjo interneta in družbenih omrežij so svoj glas dobili tudi mnogi, ki s svojimi objavami in zapisi širijo teorije zarote, neresnice in marsikaj drugega. »Nikoli ne podcenjujte moči slabe ideje. Teorije zarote so nevarne, ker se zdi, da njihov neuspeh na koncu potrdi njihov obstoj. Boj proti njim bo dolgotrajen proces,« je že pred leti napovedal profesor z Univerze South Carolina Jay Rubenstein.

Katere tri teorije zarote so že zimzelene in kako verjeti pravim informacijam?

Pristanek na Luni, ena najbolj znanih teorij zarote

Ena najbolj znanih in priljubljenih teorij zarote je, da Nasin astronavt Neil Armstrong ni nikoli dejansko pristal na Luni in da so fotografije in video posnetki človeškega pristanka na Luni zmontirani. Med najbolj znanimi argumenti so zastava, ki plapola v vetru, gravitacijska sila astronavtov in sence v posnetkih.

Zarota je opisana v knjigi iz leta 1976, izdani v samozaložbi, »Nikoli nismo šli na Luno: ameriška 30-milijardna goljufija«. V teorijo je veliko ljudi dolgo verjelo (še vedno verjame), vendar obstaja veliko dokazov, da je bil pristanek na Luni leta 1969 v resnici zelo resničen.

Teroristični napad na ameriška »Dvojčka« je bil delo ZDA

Ko se spomnimo brutalnega napada na stolpa v New Yorku 11. septembra 2001, se nam pred očmi narišejo grozljive podobe. V napadu je bilo ubitih skoraj 3000 ljudi, na tisoče pa jih je bilo ranjenih. Celoten stolp Dvojčka se je zrušil v le nekaj sekundah, ko sta dve letali zadeli oba stolpa. Seveda pa je teroristični napad ustvaril tudi malo morje teorij zarote.

Ena najbolj razširjenih teorij je, da je za napadom stala administracija predsednika Georgea W. Busha ali pa se je tega vsaj zavedala. Iz dogodka 11. septembra izhajajo številne teorije zarote, vendar ostaja glavna teorija še vedno ta, da je šlo za notranje delo, saj naj bi bil način, kako se je stolp zrušil, mogoč le z nadzorovanim rušenjem.

Zemlja je ravna, ali pač?

Mednarodna konferenca ravne Zemlje je leta 2017 predstavila govorce, kot je Mark Sargent, ki vodi serijo Flat Earth Clues na YouTubu in je užival vodilno vlogo v Netflixovem Behind the Curve, dokumentarcu o skupini ljudi, ki se imenujejo Flat Earthers. Sargent trdi, da je svet ravna zvočna kulisa pod kupolo, nekako kot v filmu Trumanov šov. Čeprav ni obsežne ankete o tem, koliko ljudi misli, da je Zemlja ravna, obstajajo dokazi, da v to verjame veliko število mladih.

Osnovna ideja tega gibanja je predstavljena že v njegovem imenu: Zemlja je ploščata in ni globus. Čeprav se je lahko enostavno nasmejati teoriji o ploščati Zemlji – ki so jo teoretiki sami po naključju razkrili v Behind the Curve – je tovrstno prepričanje lahko znanilec skrajnega skepticizma v znanstveno stroko glede resnih vprašanj s posledicami v resničnem svetu.

Kako preverjati teorije zarote in dezinformacije?

V teh časih je izjemno pomembno razlikovanje pravih informacij od tistih nepravih. Ideja je naučiti ljudi, kako ovrednotiti in kritično razmišljati o sporočilih, ki jih prejmejo, ter prepoznati neresnice, ki se pretvarjajo, da so resnica. Vprašaj se: »Kdo je ustvaril vsebino in zakaj? In kaj pravijo drugi viri?« V teh časih ne pozabi na preverjanje dejstev in virov.

Zakaj stojim: Jonathan Isaac o tem, zakaj je stal med ameriško himno (Why I Stand)

0

Jonathan Isaac je ameriški košarkar, ki v ligi NBA igra za ekipo Orlando Magic. Šesti izbor iz leta 2017 je izjemen talent, a ima kar nekaj težav s poškodbami, ki so mu do sedaj omogočile le 147 tekem od skoraj 500, na katerih bi lahko nastopil. Ko se je liga NBA v času koronavirusa preselila v mehurček, prav sredi Orlanda, se je nad ZDA zgrnila nevihta. Gibanje Black Lives Matter je doseglo vsak košček družbe preko Atlantika in politično so se angažirali tudi košarkarji najmočnejše košarkarske lige na svetu. Eden od ukrepov je bil klečanje med državno himno. Jonathan Isaac se je odločil, da bo med himno vseeno stal. S to odločitvijo si je nabral veliko nasprotnikov, a tudi veliko pripadnikov. Svojo odločitev je razložil v avtobiografiji Why I Stand.

Jonathan Isaac, NBA košarkar, ki se je pripravil na val kritik

»Tudi v varnosti mehurčka sem dobro vedel, da bo to, kar bom storil, sprožilo eksplozivno reakcijo. Usedli prah se ne bi dotaknil samo moje ekipe, Orlando Magic ali lige NBA; novica o mojih dejanjih bi hitro odmevala po vsem svetu,« nam v uvodu pojasni Jonathan Isaac. Medtem, ko so vsi njegovi soigralci klečali med ameriško himno in nosili majice z napisom »Black Lives Matter« je Isaac v belo modrem dresu stal in sprožil val.

Jonathan Isaac v dresu svoje ekipe Orlando Magic
Jonathan Isaac v dresu svoje ekipe Orlando Magic Foto: on nba

Hitro nam poda svoje razumevanje in sprejem kritik, ki so se usule proti njemu in po tekmi zahtevale njegovo razlago. To je takrat tudi ponudil, v knjigi pa je lahko šel še globlje v srčiko celotnega dogajanja. Kako je njegova odločitev razdelila navijače in ekipo? Isaac igrivo pove, da je bralec knjigo najverjetneje izbral, ker ga to zanima, a da bo moral za to najprej predstaviti ozadje odločitve in pot, ki ga je vodila do te odločitve.

»To knjigo sem napisal, da bi vam pomagal najti pogum in vztrajati, tudi ko stojite sami,« pravi in nas pošlje na potovanje po njegovem življenju, kjer mu ni bilo ravno postlano z rožicami.

Čeprav gre za vrunskega športnika, tu ne gre za športno biografijo. Začuda bi lahko zapisal, da gre veliko bolj za knjigo z versko tematiko, saj je fant iz Bronxa v življenju našel vero ob pravem času. Predan kristjan, za kar pravi, da je v njegovem življenju na prvem mestu, je še uspešen košarkar, mož, pridigar in po novem tudi podjetnik (slednje tematike v knjigi ni). Prav vero postavlja na prvo mesto pri soočanju s kritikami zaradi odločitve o stanju med himno in odločitvijo samo.

»Ali verjamete v to, kar sporoča ‘Black Lives Matter'?«

»Niste nosili majice z napisom ‘Black Lives Matter' in niste klečali med himno. Ali verjamete v to, kar sporoča ‘Black Lives Matter'?« je bilo prvo vprašanje na novinarski konferenci po tekmi, ki je priletelo v njegovo smer. Njegov odgovor smo seveda videli v posnetkih, svoje misli pa je podal v knjigi. Vprašanja so se stopnjevala, kritike pa niso pojenjale niti na družbenih omrežjih, kjer mu je marsikdo želel žalega. Se pa je pojavilo tudi veliko podpornikov, saj Isaac izpostavi, da je njegov profil na Instagramu v le nekaj urah zrasel od 90 do 220 tisoč sledilcev. Tudi njegovi soigralci so imeli svoja mnenja, v knjigi pa se Isaac izogiba imenskemu poimenovanju tistih, ki so jih izrazili. »Podprli so me ljudje, ki ljubijo boga in našo državo,« pojasni Isaac in pri koncu knjige ponovno poudari svojo vero skozi trenutke zadnjih let. Med drugim je bil eden redkih NBA košarkarjev, ki je imel v zadnjih desetletjih pogovor s papežem.

Jonathan Isaac je odločitev, da bo med ameriško himno stal, podrobno opisal v knjigi Why I Stand
Jonathan Isaac je odločitev, da bo med ameriško himno stal, podrobno opisal v knjigi Why I Stand

Zakaj sem stal je na prvem mestu knjiga o veri do boga

Jonathan Isaac je v knjigi Zakaj sem stal (Why I Stand, op. p.) podrobno opisal svojo odločitev, ki pa hitro stopi v ozadje njegovi življenjski poti in predvsem veri. Večkrat poudari, kako hitro lahko zgodbo obrnemo v svojo korist, če se ne potrudimo pri iskanju njenega ozadja in preverjanja informacij iz prve roke.

»Živel sem življenje, ki se ga nisem nadejal. Bog želi isto zate,« so zaključne besede Jonathana Isaaca, ki mu poškodbe ne dajo miru – statistika iz uvodnega odstavka. Vse prepreke, ki mu jih življenje postavi na pot zna preskočiti z vero in zaupanjem družine, prijateljev in mentorjev. Verjetno eden najboljših vzornikov, ki jih imajo lahko mladi košarkarji.

Katere srednješolske abonmaje se splača imeti?

Obiskovanje kulturnih prireditev se lahko izkaže za precejšnji finančni zalogaj, še posebej za dijaški žep. Na srečo je v Sloveniji na voljo precej abonmajev, zaradi katerih je udejstvovanje v kulturi bolj dostopno vsem.

Mestno gledališče ljubljansko

Dijaški abonma vključuje šest predstav na Velikem odru in koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška. Če boš abonma vpisal organizirano preko šole, imaš čas do 22. septembra, kot posameznik pa lahko abonma vpišeš še med 12. in 19. oktobrom. Cene abonmajev se začnejo pri 44 evrov. Če si brat ali sestra dijaka/študenta, ki ima že vpisan abonma, dobiš 50 % popust.

SNG Drama Ljubljana

V sklopu abonmaja, ki stane 30 evrov, lahko obiščeš štiri predstave Velikega odra in eno po lastni izbiri. Za vpis abonmaja s šolskimi mentorji ali posamično se oglasi na blagajni med 4. in 14. septembrom.

SNG Maribor

V mariborski Drami lahko abonma vpišeš med 1. in 9. septembrom. Dramski abonma stane 38 evrov, za 44 evrov pa je dijakom na razpolago tudi operni in baletni abonma.

Slovenska kinoteka

Podrobnejše informacije za vpis abonmajev v Kinoteki bodo verjetno dostopne septembra. Z dijaškim abonmajem, ki je lani stal 18 evrov, si lahko ogledaš devet filmov in aktualno kinotečno zastavo. Obisk Kinoteke je dober način, da se spoznaš s tipom filmov, ki jih v standardnem kinu ne boš našel.

Gledališče Koper

Dijaški abonma v Gledališču Koper stane 35 evrov in ti omogoča obisk petih predstav.

Kako uporabljamo pike in presledke?

Presledki in pike niso tako samoumevni, kot se ti morda zdi. Ali veš, da na koncu pisem pike ne postavljamo? Kako pa je s presledki v zapisu datumov? Vse to in še več izveš, če nadaljuješ z branjem.

Pika

Pika je končno ločilo, ki se večinoma uporablja na koncu trdilnih stavkov. Zapišemo pa jo tudi v nekaterih drugih primerih, kjer lahko označuje marsikaj. V skoraj vseh primerih je levostična, kar pomeni, da za njo stoji presledek, pred njo pa ne.

Skladenjska raba:

Slovenski pravopis pravi: Piko (.) pišemo na koncu samostojne proste ali zložene pripovedne povedi: Dolgost življenja našega je kratka. – Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode. – To se je res zgodilo. Včeraj. Pred očmi vseh ljudi.

Glede skladenjske rabe pike je to skoraj vse, kar moraš vedeti, a obstaja nekaj izjem.

  1. Na koncu priredja in proste zveze stavkov (tj. soredja) iste povedi pike ne pišemo, če je ne dopušča zadnji neodvisni stavek: Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste, sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos?
  2. Pika kot končno ločilo povedi, ki je citirana na koncu kakšne pripovedne povedi, se izpušča (tudi če je taka poved citirana med narekovaji): Shakespeare je zapisal verz Nekaj je gnilega v deželi Danski. Nekaj je gnilega v deželi Danski, je zapisal Shakespeare. – Podrl je napis »Ne hodi po travi«. oz. Napis »Ne hodi po travi« so nam ukradli.
  3. V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova (razen imena avtorja) obravnavajo kot samostojne povedi, zato se ločijo s piko: Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955.
  4. Na koncu pripovednih povedi, ki pa so mišljene s čustveno prizadetostjo, namesto pike pišemo klicaj: Ne boš ji glave mešal! Ne maram te več videti!                                  Hkrati pa na koncu velelnih stavkov, ki ne nosijo čustvene prizadetosti, namesto klicaja pišemo piko: Odprite učbenike na strani 456. Denar nakaži na moj račun.
  1. Pike v skladenjski rabi ne pišemo še v nekaterih primerih. V Slovenskem pravopisu najdemo deset takih posebnosti, a tu omenimo dve najbolj pogosti napaki:
  • Pike ne pišemo pri pozdravih v dopisih: Lepo te pozdravlja

                                                            Tone

  • Ne pišemo je na koncu seznamov: Obvesti naj se:

                                                       predsednica

                                                      podpredsednik

                                                      tajništvo

  1. Piko tudi zamenjamo z vejico pri zapisovanju premega govora: »Danes je miren dan,« je rekla Breda.
Ljubljana - Slovenia (Church and river Ljubljanica)
Foto: TomasSereda iz iStock

Neskladenjska raba pike:

  1. Piko uporabljamo, da okrajšamo besede: npr. (na primer), str. (stran), ga. (gospa), gl. (glej), M. (Marjan).

Vendar brez pike pišemo kratice in simbole za mere, denar, kemične prvine, spojine: RS, SIT (slovenski tolar), m, kg, dl, S (žveplo), H2O.

  1. Uporabljamo jo pri vrstilnih števnikih: 1989. leta, 12. sedež v XV. vrsti, ob 8. uri.
  2. Pišemo jo med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj (npr. ure od minut, tisočice od stotic): 8.15, 30.000. V teh primerih je pika stično ločilo.

Tri pike

Poznamo pa še eno obliko pike – tropičje. To ločilo je (skoraj) vedno nestično, kar pomeni, da ima presledek spredaj in zadaj. Tudi tropičje se uporablja skladenjsko in neskladenjsko.

Skladenjsko:

  1. Tropičje zaznamujejo nedokončano misel: Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi so prosti … – Grobovi tulijo …

Namesto tropičja lahko pišemo tudi: Bratu bi povedala, pa –

  1. Pri navajanju in krčenju avtorskega besedila: Mesta ob morju /…/ in nekateri drugi tamšnji kraji so /…/ danes po ogromni večini slovenski (M. Kos). Oklepaj je nestično ločilo, zato v tem primeru ni presledka pred in za tropičjem.
  2. Nakazujejo premor pri dodatnih pojasnitvah ali dopolnilih, t. i. dostavkih: Srečen sem, ko me ta občutek … prevzema.
  3. Nakazujejo spremembo skladenjskega naklona v zloženi povedi: Tebi se je pač lice privadilo … kako bi bila drugače tako mirno pustila!

Neskladenjsko

Tropičje uporabimo tudi, kadar hočemo zapisati izpust besede: O, ta sveta prepr…! V tem primeru je tropičje stično, nima presledka ne levo ne desno.

Drone View of Izola in Slovenia.
Foto: merc67 iz iStock

Presledek

Presledki ločujejo besede in simbole ter preprečujejo komaj berljive kače, ki jih sicer srečamo pri nemščini. Večina ločil je levostičnih, za njimi naredimo presledek in stvar je rešena. Včasih pa ni tako preprosto. Zato za konec še dve pogosti napaki pri pisanju presledkov.

  1. Zapisovanje datumov: Kot je bilo povedano višje, lahko piko uporabimo za zapis vrstilnih števnikov. V tem primeru je pika levostična in za njo stoji presledek. Pravilen zapis datuma: 3. 11. 2023
  2. Večdelne okrajšave: Tudi pri okrajšavah je pika levostična. Zato okrajšave tipa d. o. o., s. p. ali t. i. (tako imenovani) pišemo s presledkom za vsako piko.

Morda se vse to sliši veliko, vendar si verjetno večino že intuitivno vedel. Vseeno pa se nam kdaj zgodi, da nam jo zagode tiskarski škrat. Levostičnost postane desnostičnost ali namesto ene pike zapišemo dve. Povprečen Slovenec bojda naredi deset slovničnih napak na stran, saj ne uporablja Amebis Besane. Spletna lektorica ti bo natančno pregledala besedilo, označila napake in predlagala popravke, z njo pa si lahko pomagaš tudi pri spreganju. Program Amebis Besana si lahko naložiš na računalnik in je primeren za daljša besedila ter ima še več možnosti. Piši brezhibna besedila z Amebis Besano!

Supernova uspešno zaključila dobrodelno akcijo zbiranja šolskih potrebščin

0

Medtem, ko se nam z naglimi koraki približuje jesen, čas novih začetkov in priložnosti, se je za naše najmlajše začela prava mala avantura – vstop v novo šolsko leto. Otroci so spet v objemu učilnic, v svetu zvezkov, barvic, številk in skrbi za domače naloge.

Socialne stiske družin pa letos niso ostale neopažene. Skupina Supernova in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje sta se v imenu vseh, ki si nakup šolskih potrebščin težko privoščijo, povezali ter si zastavili cilj, da jim polepšata začetek novega šolskega leta. Srčna akcija je poleti potekala v 19 nakupovalnih centrih Supernova po vsej Sloveniji. V škatle in košare, ki so bile postavljene po nakupovalnih centrih, so obiskovalci lahko oddali šolske pripomočke vseh vrst. Plemenita iniciativa se je izkazala za izjemno uspešno, številni prispevki pa so zagotovo narisali nasmehe na obraze otrok. Zbrane šolske potrebščine, je tistim, ki si jih ne morejo privoščiti sami, razdelila ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Skupina Supernova se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste pristopili k dobrodelni akciji. Vaše donacije so prinesle veselje in upanje tistim, ki ga trenutno najbolj potrebujejo. Za nadgradnjo so se pri skupini Supernova odločili, da bodo zbranim prispevkom dodali še Darilne kartice Supernova. Z njimi bo omogočen nakup še več učnih materialov za ranljive skupine otrok, saj se kartica Supernova lahko koristi tudi v dobro založenih papirnicah in knjigarnah v 19 Supernovinih nakupovalnih centrih po Sloveniji.

Letošnje šolsko se je tako pričelo zaznamovano s toplino, solidarnostjo in enakimi možnostmi za vse.

Objavljen razpis za športne štipendije v letu 2023/2024!

Olimpijski komite Slovenije je objavil Javni razpis za pridobitev in podaljšanje pravice do štipendije za športnike in športnice v Republiki Sloveniji za šolsko/študijsko leto  2023/2024. Kaj vse moraš vedeti o štipendiji za športnike in športnice?

Štipendije za športnike in športnice v Sloveniji

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je razpis objavil v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje v RS ter Fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS na podlagi Pravilnika o štipendiranju športnikov in športnic v Republiki Sloveniji.

Rok za prijavo je 12. oktober do 23.59 ure.

Športne štipendije za leto 2023-2024
Športne štipendije za leto 2023-2024 Foto: on olympic

Pogoji za pridobitev športne štipendije

Pravico do štipendije lahko uveljavlja tisti športnik oziroma športnica (v nadaljevanju: športnik), ki hkrati izpolnjuje naslednji dve merili:

  • Ima status perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda kategoriziranega športnika po veljavni evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov v Republiki Sloveniji, ki jo izdaja OKS-ZŠZ;
  • Je v obdobju od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023, kot član državne reprezentance Republike Slovenije, dosegel enega od naslednjih športnih rezultatov (v primeru tekmovalnih sistemov, kjer se tekmuje v skupinah, se upošteva tekmovanje v najkvalitetnejši skupini oz. diviziji):
  1. V individualnih športnih panogah, v športnih disciplinah, ki so na rednem programu naslednjih olimpijskih iger:

a.) Osvojitev 1. do 4. mesta:

– na OI (olimpijske igre);

– na para OI (paralimpijske igre);

– na OI gluhih;

– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na SP (svetovno prvenstvo) športnikov invalidov;

– na SP (svetovno prvenstvo) gluhih;

– na MOI (mladinske olimpijske igre).

b.) Osvojitev 1. do 3. mesta:

– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na EP (evropsko prvenstvo) športnikov invalidov;

– na EP (evropsko prvenstvo) gluhih;

– na OFEM (olimpijski festival evropske mladine);

– na EI (evropske igre).

c.) Uvrstitev na letni končni rang lestvici, opredeljeni v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, in sicer:

člani:

svetovna rang lestvica: o posamezno: 1.m – 32.m o dvojice: 1.m – 16.m

evropska rang lestvica: o posamezno: 1.m – 16.m o dvojice: 1.m – 8.m

mladinci:

svetovna rang lestvica: o posamezno: 1.m – 16.m o dvojice: 1.m – 8.m

evropska rang lestvica: o posamezno: 1.m – 8.m o dvojice: 1.m – 4.m

  1. V kolektivnih športnih panogah, ki so na rednem programu naslednjih olimpijskih iger:

a.) Osvojitev 1. do 8. mesta:

– na OI (olimpijske igre); – na para OI (paralimpijske igre);

– na OI gluhih;

– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na SP (svetovno prvenstvo) športnikov invalidov;

– na SP (svetovno prvenstvo) gluhih;

– na MOI (mladinske olimpijske igre).

b.) Osvojitev 1. do 4. mesta:

– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na EP (evropsko prvenstvo) športnikov invalidov; – na EP (evropsko prvenstvo) gluhih;

– na OFEM (olimpijski festival evropske mladine);

  1. V neolimpijskih disciplinah individualnih športnih panog kot so upoštevane v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, pri čemer se ne upoštevajo športni rezultati v konkurenci štafet ali ekip:

a.) Osvojitev 1. mesta:

– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na EI (evropske igre)

– na SVI (svetovne igre).

  1. V miselnih igrah kot so upoštevane v veljavnem dokumentu, ki določa pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, pri čemer se ne upoštevajo športni rezultati v konkurenci ekip:

a.) Osvojitev 1. mesta:

– na SP (svetovno prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov;

– na EP (evropsko prvenstvo) kadetov, mladincev, mlajših članov in članov.

Izjemoma lahko na podlagi predloga Strokovnega sveta za vrhunski šport (v nadaljevanju SSVŠ), tričlanska strokovna komisija, opredeljena v 6. členu Pravilnika, soglasno odloči o podelitvi štipendije športniku, ki ne izpolnjuje kriterijev iz II. točke prejšnjega odstavka tega člena, dosegel pa je najboljši športni dosežek v posamezni športni panogi, ki je bil podlaga za pridobitev statusa olimpijskega, svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda kategorizacije v tej športni panogi.

Olimpijski komite Slovenije objavil razpis za športne štipendije
Olimpijski komite Slovenije objavil razpis za športne štipendije Foto: on olympic

Dodatne informacije o športni štipendiji v letu 2023/2024

Ne pozabi, da je istočasno z razpisom štipendij objavljen tudi razpis za podaljšanje športne štipendije!

Vse dodatne informacije najdeš na spletni strani objavljenega razpisa športnih štipendij, kjer najdeš tudi dodatne pogoje, navodila za oddajo zahtevka in vse druge informacije, ki jih potrebuješ.

Po poplavi – čustvena stiska in kako jo obvladati

Nedavno smo bili v Sloveniji priča razsežnim poplavam, ki so mnogim povzročile težave in materialno škodo. Prizadetim občinam, domovom in družinam smo posamezniki in država solidarno hitro priskočili na pomoč. Škoda je velika, a ostajajo tudi duševne stiske, ki smo jih lahko občutili vsi, ne glede na starost in spol. Doživljati vsa ta negativna čustva ni prijetno. Saj ko jih doživljamo, ne dosegamo uspešne pomiritve in se zdi, kot da ni prave rešitve, da bi se ponovno počutili dobro. Na srečo pa obstajajo orodja in s tem rešitve, ki lahko prinesejo pomiritev in regulacijo. S tem pa se v sebi ponovno počutimo varni in umirjeni.

Čustvena stiska je ob takih dogodkih normalna

Naravne katastrofe so za nas izjemno stresne. Negativna občutja lahko doživljamo prav vsi, tudi če sta naš dom in okolica ostala nedotaknjena in smo ostali na varnem. Taki nepredvidljivi dogodki nas šokirajo in na njih ne moramo biti nikdar dovolj pripravljeni. Ne glede na to, ali je bil ogrožen naš dom ali pa posledice spremljamo prek poročanja znancev, prijateljev ali družbenih omrežij oziroma medijev, lahko v sebi občutimo mešanico negativnih občutij. Povsem normalno je, če občutimo strah in negotovost.

Boy crying covered his face with his hands. Stressed child. Domestic Family violence and aggression concept violence
Foto: Irina_Geo iz iStock

Doživljati vso paleto negativnih čustev res ni prijetno, a je ob taki naravni katastrofi povsem pričakovano. Gre za naravni odziv naših možganov, s čimer nas obvarujejo, da lahko poskrbimo zase in svoje potrebe. Da bi nas obvarovali, namreč možgani aktivirajo tako imenovani varovalni mehanizem »beg, boj ali zamrznitev«. Gre za preživetveni odziv, da lahko poskrbimo za svojo varnost, tako bivanjsko kot psihološko. Odziv v nas vzbudi najrazličnejša telesna in čustvena občutja, kot so razbijanje srca, pospešeno dihanje, tesnobo, lahko smo jezni ali žalostni. Lahko tudi jočemo, smo telesno vznemirjeni ali čustveno povsem otopeli, kar je posledica strahu, nepredvidljive situacije in naše skrbi zase in najbližje. S tako intenzivnimi čustvi je težko zdržati. Zato je pričakovano, da jih ne moramo takoj regulirati in doseči notranji mir. Prav zato se lahko ob takšnih situacijah počutimo obupano in v sebi začutimo nemoč.

Vsak se odziva različno in išče pomiritev na svoj način

Tako intenzivna čustva v nas sprožijo željo po tem, da poskrbimo za našo varnost in varnost najbližjih oziroma drugih. Prav to je smisel in namen negativnih občutij. Saj se le tako v nas prebudi iniciativa, s katero poiščemo rešitve. Nekateri bodo v sebi začutili željo, da fizično pomagajo prizadetim v poplavi, drugi začutijo željo, da drugim in sebi nudijo podporo skozi pogovor. Tretji pa so čustveno otopeli do te mere, da ne zmorejo nič od tega in potrebujejo svoj varen prostor, kjer v miru predelujejo svoja čustva. Vsi imamo svoje potrebe, zato je prav, da poskrbimo zase tako, da bo za nas najboljše. Le tako si bomo vračali občutek varnosti in kontrole nad čutenji. Vsi ti načini odzivanja so pravilni. Zato je prav, če se v teh trenutkih ne obremenjujemo, kaj bi morali in česa ne. Ta krivda lahko vzbudi nova neprijetna občutja, ki pa stisko lahko še dodatno poslabšajo.

A man is cleaning a flooded balcony after heavy rain. June 2022, Sydney, Australia
Foto: Julia Gomina iz iStock

Orodja, s katerimi se lahko pomirimo in obvladamo čustveno stisko

Ko smo tako prežeti z občutji, nam lahko zelo učinkovito pomagajo orodja, s katerimi lahko dosežemo regulacijo doživljanja in v sebi ponovno začutimo mir in moč.

Orodja, ki so vam lahko v pomoč pri obvladovanju negativnih čustev, so naslednja:

  1. Ozavestite, kaj natančneje čutite in to sprejmite: ko čustva ozavestimo in definiramo ter si jih dovolimo čutiti, si povrnemo kontrolo nad čustvi in doživljanji.
  2. Bodite do sebe potrpežljivi in prizanesljivi: torej se ne obsojajte, ker se tako počutite, raje imejte do sebe odnos, kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja.
  3. Z najbližjimi osebami, ki jim zaupate, podelite vse, kar mislite in doživljate: ob takih situacijah je iskrena in pristna komunikacija z drugimi dragocena za našo duševno zdravje. To nas pomirja, nam vrača moč in upanje.
  4. Nudite si varen prostor: izberete lahko poslušanje glasbe, branje, risanje, počitek ipd. Izberite tisto, kar v tem trenutku čutite, da bi vas razvedrilo.
  5. Pripravite si dnevno rutino in ji sledite; pri tem pomislite, kako si želite, da poteka dan, da boste ob tem zadovoljni in izpolnjeni.
  6. Definirajte tisto, za kar ste hvaležni in na kar ste pri sebi zelo ponosni: to vrača zaupanje vase in utrjuje samozavest.
  7. Zavedajte se, da so čustva le čustva: torej čustva so minljiva in tako, kot so prišla, tudi gredo. To zavedanje nas opogumlja, da se čustev ne bojimo in hitreje najdemo stik s sabo in svojim občutkom moči.
  8. V primeru, da doživljate intenzivno stisko in se nikakor ne morate pomiriti, se ne mučite sami. V tem primeru podelite, kar doživljate, osebi, ki ji zaupate ali pa pokličite eno od brezplačnih telefonskih številk, ki so namenjene razbremenilnemu pogovoru ter psihološki prvi pomoči (seznam je objavljen na tej spletni strani: https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/prva-pomoc-v-dusevni-stiski-ob-poplavah/).
Young man comforting and supporting a sad woman who is in serious trouble at home, Consolation and encouragement concept
Foto: kitzcorner iz iStock

Ne (po)tlačimo čustev, ampak si jih dovolimo

Mnogim je neprijetno, ker se soočajo s paleto negativnih občutij. S tem čutijo ranljivost, ki jim sproža nelagodje. Ob tem pa se prebuja občutek sramu, da tako čutijo, in se jim zdi, da morajo biti za vsako ceno močni in dobre volje, saj dojemajo ranljivost kot znak šibkosti. Posledično negativna čustva zadržujejo zase, o njih ne govorijo in se pretvarjajo, da so povsem v redu. Prav zato je pomembno, če razumemo, da so prav vsa čustva dovoljena, tudi negativna. Ko doživljamo negativna čustva in se počutimo ranljive, to nikakor ne pomeni, da smo šibki in nemočni. Negativna čustva doživljamo, ker smo izpostavljeni okolju in situaciji, ob kateri je povsem normalno, da ne moremo ostati povsem ravnodušni in dobro razpoloženi. Negativna čustva se nam prebujajo zato, ker je situacija stresna, in ne zato, ker smo mi šibki. Prav zato je dragoceno, če dovolimo čutiti, kar čutimo. Bolj kot negativna čustva odrivamo vstran, si jih ne priznamo ali se jih bojimo, intenzivnejša so lahko in dlje časa lahko trajajo. Dovoljenje nam omogoča, da se negativnih čustev ne ustrašimo, s tem pa mnogo lažje zaupamo svoji notranji moči in poskrbimo za svoje potrebe. Na ta način razvijamo orodja, s katerimi se zmoremo odzivati v stresnih situacijah, jih premagovati in najti rešitve. S tem znamo vedno bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje in si vračati dobro počutje in zadovoljstvo.

Podaljšan rok za prijavo na tekmovanje za Mlade bobnarje

Z veseljem sporočamo, da je rok za prijavo na tekmovanje za Mlade bobnarje podaljšan do 20. septembra!

Letošnji izziv poteka pod naslovom »Na zmenku z mojstrovino«, cilj pa je ustvariti čim bolj kreativen plakat ali serijo plakatov,  ki bodo vzbudili zanimanje za raziskovanje slovenske kulture in umetnosti.

S prijavo vsaj 1 dela na tekmovanje, prijavitelj avtomatsko prejme brezplačno vstopnico za letošnji Zlati boben, ki bo med 9. in 10. oktobrom potekal v Portorožu. Vstopnica vključuje dve zabavi, dostop do predavanj in zaključne podelitve nagrad.

Avtor najboljšega izdelka bo prejel nagrado v višini 1.000 EUR, njegovo delo pa bo izpostavljeno na zaključni podelitvi nagrad, 10. oktobra 2023.

Hrana na recept zdravilo prihodnosti? Zdravniki predpisali zastonj hrano kot eksperiment

0

V Združenih državah Amerike so številni zdravniki začeli eksperimentirati s programi »hrana je zdravilo«. To pomeni, da so svojim pacientom predpisali brezplačno zdravo hrano. V nekaterih primerih celo za leto ali več. Raziskava predstavlja najobsežnejšo analizo rezultatov, ki jih dajejo »živila na recept«. Je tak pristop uspešen in predstavlja zdravstvo prihodnosti?

Hrana na recept kot prihodnost zdravljenja?

V raziskavi so analizirali paciente, ki so zaradi bolezni, povezanih s prehrano, prejeli brezplačna jabolka, brokoli, jagodičevje, kumare ter druge vrste sadja in zelenjave. Ti so v sklopu programa izbrali poljubne zdrave produkte v živilskih trgovinah ali na tržnici, plačali pa so z elektronskimi karticami ali vavčerji. Običajno so prejeli približno 65 ameriških dolarjev mesečno za obdobje med štirimi in desetimi meseci, ki so jih porabili za nakup sadja in zelenjave. Vseh 4.000 udeležencev v raziskavi je imelo slabo kardio metabolno zdravje ali tveganje zanj. Udeleženci so prihajali iz ambulant za revnejše soseščine na 22 lokacijah v ZDA.

Doctor or physician writing diagnosis and giving a medical prescription to male Patient
Foto: SARINYAPINNGAM iz iStock

Udeleženci programa so posledično pojedli več sadja in zelenjave in so imeli za tretjino manjšo verjetnost za skrbi, povezane z nezadostno količino hrane za pokritje osnovnih potreb. Zdravje oseb s sladkorno boleznijo, povišanim pritiskom in debelostjo se je tekom programa opazno izboljšalo.

V analizi so namreč zaznali izboljšanje ravni krvnega sladkorja, krvnega pritiska in telesne teže pri posameznikih, ki so prejemali brezplačno sadje in zelenjavo. Sistolični krvni pritisk se je tako v povprečju znižal za 8 milimetrov živosrebrnega stolpca, diastolični pa za 5. Za lažjo primerjavo: to je približno pol toliko, kot je posledica jemanja zdravil za nižanje krvnega tlaka.

Rezultati so izjemno pomembni, saj je danes veliko bolezni in celo smrti posledica neustreznega prehranjevanja. V Ameriki so kot dodaten vzrok identificirali nezmožnost revnejših, da finančno preskrbijo družino z zadostno količino zdrave hrane. Zanje to pomeni krajšo življenjsko dobo in višje medicinske stroške. Večina Američanov se ne prehranjuje zdravo, a raziskave kažejo, da je situacija pri tistih z nižjimi prihodki še nekoliko slabša. Programi, ki bolezni skušajo zdraviti s hrano, so zato le logičen odziv na trenutno situacijo.

Food As Medicine - Full Movie - Free