Grossmanov festival, ki velja za enega najboljših v širši regiji, se je uvrstil med 25 najboljših filmskih festivalov na svetu za leto 2023 po izboru ameriške revije MovieMaker Magazine. Cinefilska revija je najbolj brana neodvisna filmska revija na svetu in vsako leto izpostavi festivale, ki se trudijo biti inovativni, vabljivi in preprosto “kul”. Mednje letos spada tudi Grossmanov festival fantastičnega filma in vina!
Letošnja, že 19. edicija festivala je potekala med 19. in 24. junijem v Ormožu in Ljutomeru. Glavno festivalsko ime je bil legendarni ameriški režiser John McTiernan, znan po akcijskih filmih Predator, Lov na rdeči oktober in Umri pokončno; klasike osemdesetih so tudi najbolj zaznamovale program letošnjega festivala. Poleg številnih drugih akcijskih novitet, klasik in presenečenj je festival ponudil tudi okrogle mize, pogovore z ustvarjalci in seveda bogat vinski program!
Festivali, ki slavijo različnost, ekstravaganco, nove pustolovščine
“Zelo smo hvaležni žiriji filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, ki so izbrali te festivale,” pravi Tim Molloy, glavni urednik revije MovieMaker. “Poleg slavljenja filma ti priljubljeni festivali nudijo obljubo novih prijateljstev, novih pustolovščin in novih izkušenj, na ekranu in izven njega.”
V letošnji žiriji sta bila Katie Bignell in Ian Bignell (Festival Formula), kot tudi filmarji Hanadi Elyan (Salma’s Home), Camrus Johnson (She Dreams at Sunrise), Aaron Hills (Cinedigm, Fish Kill Flea), Geoff Marslett (Quantum Cowboys), Sylvia Caminer (Follow Her) in Ondi Timoner (Last Flight Home).
Več o vseh ostalih letošnjih nagrajencih si lahko prebereš na povezavi.
“Najbolj edinstven festival, ki sem se ga udeležila!”
Tako je o Grossmanovem festivalu zapisala filmska strokovnjakinja Sylvia Caminer na spletni strani MovieMaker. “Bila sem v najbolj očarljivi gostilni, ki je bila tudi vinograd, hrana pa je bila super in ne glede na to, kje si bil, je vino prosto teklo (dobesedno non-stop),” je še povedala o svoji izkušnji festivala. Navdušil jo je tudi izbor filmov: “Filmi! Ta festival, ki je bil ustanovljen leta 2005, se osredotoča na fantastične, zastrašujoče, ostre in transgresivne filme, ki presegajo običajne žanrske konvencije.”
“Festival je vodila resnično pristna ekipa, ki je bila vedno nadvse zabavna,” dodaja Caminer. »Nekega popoldneva so vse filmske ustvarjalce peljali na splav po reki, ki naj bi bila počasna reka … zabava na mojem splavu se je povečala, ko je nekdo končal v vodi ne enkrat, ampak dvakrat! Zaradi takih neverjetnih dogodivščin želim čimprej posneti še en žanrski film, samo da se lahko vrnem tja!« Foto: MovieMaker
Grossmannov festival so bralci revije MovieMaker že leta 2013 izglasovali za enega od petih najboljših horror/sci-fi festivalov na svetu, nato pa je bil s strani njihovih strokovnih žirij uvrščen med 30 najboljših svetovnih žanrskih festivalov 2019 in 50 najboljših žanrskih festivalov 2021.
V poletnih in predvsem sončnih dneh so nujen modni dodatek sončna očala. Niso le lepa, ampak so tudi zelo uporabna. Sončna očala lahko kupimo skoraj povsod in načeloma zanje nismo pripravljeni odšteti večjih vsot denarja. Vendar pa moramo pri nakupu sončnih očal vseeno paziti na nekatere lastnosti. Za dobro zaščito oči pa je prav, da odštejemo tudi kakšen evro več.
UV zaščita
Gre za daleč najpomembnejši dejavnik, ki naj prispeva k odločitvi za nakup sončnih očal. Kako dobro očala ščitijo pred UV svetlobo, ni odvisno od barve ali cene leč, ampak od materialov, ki se uporabljajo med proizvodnim postopkom.
Ob nakupu očal moramo biti pozorni, da na njih piše, da 100 % blokirajo UV svetlobo oziroma da blokirajo UV svetlobo do 400 nm. To mora biti odločilni dejavnik pri nakupu sončnih očal, saj lahko UV svetloba zlahka poškoduje naše oči in nam povzroči trajne poškodbe.
Poleg dobrega varovanja oči pred UV svetlobo je zelo pomembno, da zagotavljajo tudi dovoljšno blokado svetlobe. Zatreti morajo med 75 in 90 odstotki vidne svetlobe. Ali so očala dovolj temna najlažje preverimo s preprostim eksperimentom pred ogledalom. Če v ogledalu lahko vidiš svoje oči skozi leče, sončna očala niso dovolj temna.
Najbolj preprost nasvet – izberi večja sončna očala. Bolj kot sončna očala prekrivajo tvoje oči, večja je zaščita pred poškodbami sonca. To bo pomagalo zmanjšati količino UV žarkov, ki vstopajo v oči, kar bo pomembno izboljšalo zašito tvojih oči. Ko se odločaš za večja sončna očala, ne pozabi dati prednost dobremu prileganju in udobju, saj jih boš nosil dolge ure.
Na voljo je veliko različnih barv leč sončnih očal. Od barve leč je odvisen predvsem vizualni kontrast. Ali leče povečajo kontrast, pa je pomembno predvsem pri športnikih. Kontrast lahko namreč bistveno vpliva na kvaliteto izvajanja športnih aktivnosti.
Vseeno pa je treba vedeti, da temnejše leče na sončnih očalih niso nujno tudi boljša in ne blokirajo vedno več UV svetlobe kot svetlejše leče.
Pri nakupu sončnih očal je boljše izbrati sončna očala, ki imajo zagotovilo proizvajalca, da so odporna proti udarcem. Sončna očala s steklenimi lečami, se ob trku razbijejo dosti prej kot sončna očala s plastičnimi lečami. Še boljša pa so polikarbonatna stekelca, saj so le ta proti udarcem še bolj odporna kot plastične leče.
Ker so sončna očala zelo priljubljen modni dodatek, je dobro, da izbereš tudi prava očala za tvojo obliko obraza. Najbolje je, da razmisliš o obliki obraza, preden se odločiš za okvir in leče. Nekaj preprostih nasvetov pa je:
Obraz v obliki srca: Ta oblika ima ozko čeljust in izgleda odlično s kvadratnimi retro ali mačjimi očali
Okrogel obraz: Ta oblika obraza ima široke ličnice in lahko nosi mačje oko, kvadratne, retrokotne in pravokotne okvirje
Obraz ovalne oblike: Ta oblika obraza je dolga in ni široka, v retro slogu, preveliki in težki okvirji izgledajo dobro s to obliko
Kvadratna oblika: okrogli in letalo oblikovani okvirji izgledajo čudovito na tej obliki obraza
Cena naj ne bo glavni dejavnik, ko se odločaš za nakup sončnih očal. Dražja sončna očala niso nujno tudi boljša sončna očala. Že cenejše različice sončnih očal so lahko popolnoma primerne, vendar je resnično pomembno, da pri njih preverimo UV zaščito. Če očala ne ščitijo 100 % pred UV svetlobo, raje izberi druga.
Naj bo zdravje oči glavni dejavnik pri nakupu sončnih očal.
Obljubim ti, to bo zgodovinska in veličastna noč, je nekoč največji boksarski šampion vseh časov dejal svojemu medijskemu nasprotniku. In verjetno ni boljšega citata, ki bi opisal ogled novega filma Christopherja Nolana. Oppenheimer je biografska drama, eden najbolj pričakovanih filmov leta in eden najboljših, če ne celo najboljši film leta 2023.
Oppenheimer, strta oseba ali največji znanstvenik vseh časov?
Fizija na eni in fuzija na drugi strani. Dramatiziran vpogled v življenja teoretičnega fizika, očeta atomske bombe, Juliusa Roberta Oppenheimerja, je ustvarjen v barvah – stvari vidimo skozi njegove oči. Črno-bel aspekt film pa je lahko hkrati videnje Lewisa Straussa, v nekem trenutku predsednika Komisije za atomsko energijo, ali pa objektiven pregled dogodkov, ki so se zgodili po eksploziji v puščavi ZDA.
Christopher Nolan in film Oppenheimer Foto: on oppenheimer
Christopher Nolan, kot vedno v karieri, ne podcenjuje pameti in miselnega procesa gledalca. To se ceni in čuti, ko se največji umi znanstvenega sveta pogovarjajo o kvantni fiziki, cepljenju atomov in jedru celic, a je vse predstavljeno koherentno in smiselno. Ne moremo reči, da gre za raketno znanost, saj film poseže v tiste globine, kjer razkriva plast za plastjo znanja o nastanku atomske bombe. Bolj kot sam nastanek bombe pa Nolana zanima človeška stran enega največjih znanstvenikov vseh časov, ki je s svojim projektom Manhattan okusil najvišji vrh sveta in najtemnejšo ječo življenja.
Je prekmalu ali je Oppenheimer Nolanov magnum opus?
Oppenheimer je bil eden najbolj pričakovanih filmov leta 2023 Foto: on oppenheimer movie
Britanski režiser, ki je že pred tem filmom spadal med največje vseh časov, je scenarij napisal na podlagi knjige Ameriški Prometej, ki sta jo o Oppenheimerju spisala zgodovinar Martin J. Sherwin in Kai Bird.
Nekaj, kar je obsegalo več kot 50 tisoč listov intervjujev, pisem, dnevnikov in zapisov, je postalo tri ure trajajoča študija človeka, ki se ni nikoli opravičil za etično zagonetko nove zgodovine. S tem se ukvarja Nolan, saj velikega fizika ne kuje v zvezde brez da ob tem omeni tudi njegove številne pomanjkljivosti. Nekaterih, kot je poskus zastrupitve svojega tutorja Patricka Blacketta na Cambridgu, se dotakne bežno in večinoma v prvi četrtini filma, spet druge pa nam predloži dobesedno na pladnju s pomočjo izjemne igralske predstave Cilliana Murphyja.
Kot že omenjeno, je Oppenheimer razdeljen na dve časovnici, ki si jih lahko razlagamo na več načinov – recimo, da izberemo razlago: tista pred in tista po nastanku bombe. Zgodbo začne z domotožjem naslovnega junaka, ko je ta sredi študija v Evropi in nato nadaljuje s prikazi varnostne obravnave, ki je jasno namigovala na njegovo simpatiziranje s komunisti. Prepletanje ene in druge časovnice ni nikoli narejeno tako da ena krade drugi ali obratno. Gre za kohezijo, ki tvori celoto, kar je Nolanu že fantastično uspevalo v Dunkirku. In ko smo že pri omembi njegovega filma o evakuaciji zavezniških vojakov z oblegane obale Francije, je biografski film neznansko bolj napet.
Christopher Nolan naj bi Oppenheimerja posnel brez enega samega računalniškega efekta Foto: on oppenheimermovie
Tempo, napetost, strah in trepet v Oppenheimerju
Verjetno se, bralec, glavnega aduta filma že zavedaš, a gre tudi tu za ansambelski uspeh, ki mu tempo narekujeta glasba in montaža. Kinematograf Hoyte van Hoytema je ponovno v formi življenja, saj se lahko poleg velikih prostranih prizorov pogosto poigrava tudi z zaprtimi, skoraj klavstrofobičnimi prizori. V tem pogledu je film stilsko veliko bolj podoben njegovemu delu v Ona (Her, 2013), kjer veliko temelji na snemanju obraza glavnih oseb. S prizori se z roko v roki sprehaja glasbena podlaga Ludwiga Göranssona, ki se je izkazal za pravi blagoslov, ko je nadomestil velikega Hansa Zimmerja pri Nolanovem Tenetu.
Nenehno vzpenjajoča in srhljiva glasba nam ne da dihati, podobno kot Zimmerjeva na obalah Dunkirka, a se zna ustaviti ob pomembnih trenutkih in potem podžgati zvočnike za nekaj dodatne grozljivosti. Le redki trenutki filma so brez glasbene spremljave, kar bo delovalo za nekoga, spet za drugega ne. Slednji bo verjetno nekoliko razočaran, saj posamezne skladbe niso tako sijajne ali izstopajoče kot v Nolanovih in Göranssonovih predhodnikih, a gre – ponovno – za vez in celoto.
Ne glede na to pa se glasba od prvega prizora dalje dviguje, zariva pod gledalčevo kožo in ustvarja napetost v filmu, ki temelji na dialogih in nikoli na akciji. In tako adute zaključuje montaža filma, za katero je poskrbela Jennifer Lame. Skupaj z glasbo deluje popolno in povzroča kurjo polt, srši dlake na telesu in pospešuje bitje srca. Vemo, kaj nas čaka in vseskozi je prisotno tam nekje. Vprašanje je le, kdaj se bo zgodilo.
V tem pogledu je Oppenheimer zelo podoben bosanski mojstrovini Jasmile Žbanić o srebreniškem pokolu Quo Vadis, Aida?. Ni osebe, ki ne bi poznala teh dogodkov, kar uporabi pri stopnjevanju napetosti in občutka strahu v slehernem gledalcu. Ko so govorili, da je lahko Oppenheimer tudi grozljivka, so mislili prav na to. Seveda je glavna tematika filma atomska bomba, četudi se zgodba temeljito dotika tudi drugih segmentov njegovega življenja, a vsi vemo, kaj se bo zgodilo v Los Alamosu 16. julija ob 5:30. Zato s(m)o mnogi odšli v kino, kjer se mora ta film tudi videti.
Prodaja izotopov Norveški, monumentalen dogodek in premik v kareri Oppenheimerja, ki se ni zavedal posledic svojih besed Foto: on oppenheimermovie
Cillian Murphy, kapo dol!
Vedeli smo, da svet ne bo enak. Malo ljudi se je smejalo, nekaj ljudi jokalo. Večina ljudi je bila tiho. Spomnil sem se vrstice iz hindujskih spisov, Bhagavad Gite; Višnu skuša princa prepričati, da bi moral opraviti svojo dolžnost, in da bi nanj naredil vtis, prevzame njegovo večroko obliko in reče: “Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov.” Tako ni več moč bežati od jasnega. Cillian Murphy zabeleži vlogo svojega življenja in eno najbolje odigranih vlog v zgodovini filma.
Cillian Murphy kot Robert J. Oppenheimer zabeleži eno najbolj imenintnih igralskih predstav vseh časov Foto: on oppenheimermovie
Če je nekoč Tony Montana dejal, da oči nikoli ne lažejo, je imel hudičevo prav. Četudi bomo o njegovi vlogi še dolgo poslušali hvalospeve je brez dvoma jasno, da je irski igralec izvrsten kot je bil le redkodko v zgodovini. Obžalovanje, ponos, groza, trpljenje, strah in ponos je moč opaziti v večplastni igralski predstavi človeka, ki bo skorajda zagotovo oziroma bi moral domov odnesti številne nagrade za glavno vlogo.
Resda gre za sklop vsega, kar deluje in film ustvarja odličen, a je Murphyjeva vloga tista, ki zasidra zgodbo v naši glavi in srcu. Vprašanje, ali je Oppenheimer kriv za bombardiranje japonskih mest, ne bi bilo tako zahtevno, če ne bi bilo glavnega igralca te kakovosti. Le tako se lahko na podlagi izvrstnega scenarija na koncu sprašujemo, kakšna je bila vloga etičnosti v tem, da so ZDA prve naredila bombo in pomorile stotisoče nedolžnih, le da ne bi bomba prva v roke padla nacistom.
Cillian Murphy in Emily Blunt v filmu Oppenheimer Foto: on oppenheimer
Najbolj zanimivi glavni liki niso črno beli temveč sivih odtenkov. Hodijo po črti nejasnosti, kjer je gledalcu prepuščena odločitev o njihovi dobri ali zli strani. To je Oppenheimer, strt človek z veliko težo odgovornosti, ki je bil odvržen, ko ga niso več potrebovali. Eden od mnogih, ne prvi in nikakor ne zadnji veliki um sveta, ki je bil izkoriščen za tako imenovano večje dobro ali pa manjše zlo, kakor želiš.
Orkester igralskega talenta, kjer zablesti prav vsak
Robert Downey Jr. kot Lewis Strauss spiše fantastično vlogo, ki bi jo lahko brez težav uvrstili med njegove najboljše Foto: on oppenheimermovie
Življenje Roberta J. Oppenheimerja je bilo nenavadno, grozeče in navdihujoče hkrati. Težko bi ga bilo stlačiti v tri ure, a je Nolanu to uspelo. Triurna drama ne daje občutka štirih šolskih ur, saj prvi dve uri mineta kot bi mignil. Od tu hvalospevi tempu in nizanju napetosti. Ko pa preidemo tisti znameniti 16. julij, se nam zdi, da smo videli že vse, smo čustveno izžeti, a se film dejansko ponovno zažene. Nekaj minut nam daje vtis filma, ki je na obisku predolgo, a se potem znova povzdigne.
Brez težav bi rekli, da se ob Cilliana Murphyja tu postavita Robert Downey Jr. kot Lewis Strauss in Emily Blunt kot Kitty Oppenheimer. Ko se film zasidra v pristanišče kvazi sodnih procesov oblečenih v preverjanje akreditacij Oppenheimerja in potrditve Straussa v senat, se začenja nova zgodba in opozorilo svetu. “Ti si človek, ki jim je dal moč, da se uničijo in svet na to ni pripravljen,” sliši Oppenheimer v nekem trenutku in preostanek svojega življenja porabi za svarjenje sveta pred posledicami reči, ki jo je med drugim omogočil sam. A kaj ko ameriški velikani mislijo, da njegovo srce leži pri komunistih. Kar je bilo konec druge svetovne vojne je bilo začetek hladne vojne.
Emily Blunt kot Kitty Oppenheimer dobi svojo priložnost v kateri zasije Foto: on oppenheimermovie
V širokem orkestru igralskega kadra, ki je brez obotavljanja sprejel Nolanovo vabilo, izstopata prav RDJ in Blunt. Tu pa so seveda še Matt Damon kot Leslie Groves, Florence Pugh kot Jean Tatlock, Josh Hartnett kot Ernest Lawrence, Casey Affleck kot Boris Pash, Rami Malek kot David Hill, JasonClarke kot Roger Robb in malo morje drugih izjemnih igralcev in igralk. Ko se Gary Oldman pojavi za minuto ali pa se Josh Peck trese zaradi strahu ob morebitnem pritisku gumba, ki bi prekinil detonacijo prvega poskusa atomske bombe Trinity, je jasno, kaj uspeva Nolanu. Uspeva mu to, kar pravi Scorsese: »To je kino« (This is Cinema, op. p.).
Prometej je bogovom ukradel ogenj in ga dal človeštvu. Njegova kazen je bila večno mučenje.
Oppenheimer, film, ki si ga bo zgodovina zapomnila
Oppenheimer ni le zgodba o atomski bombi, ampak temeljita in globinska karakterna študija enega največjih umov zgodovine. Christopher Nolan je ustvaril eno najboljših biografskih dram vseh časov, ki je že postala nujen ogled za razumevanje sveta, zgodovine in filma. Z nekaj soli je verjetno to njegov najboljši film, upal bi si trditi, da njegov magnum opus ali vsaj najbolj pomemben film v njegovi dosedanji karieri. Enako je s Cillianom Murphyjem, ki je Oppenheimer še nekoliko bolje kot je bil Daniel Day Lewis Abraham Lincoln. Zgodba je premetena, grozljiva, šokantna in opozorilna.
Oppenheimer je mojstrovina. V časih, ko s to besedo opletamo za skorajda vsako barvito floskulo v obliki filma, je stvar jasna. Če je bil to nekoč ta veliki fizik, je zdaj to ta film. Nolanov Oppenheimer je film, ki je premaknil Zemljo.
V novi študiji v reviji Nature Communications Nanglu in soavtorji opisujejo nov fosil, imenovan Megasiphon thylakos, ki razkriva, da so predniki plaščarjev živeli kot nepremični odrasli osebki, ki se prehranjujejo s filtri, in so verjetno doživeli metamorfozo iz ličinke, podobne paglavcu.
Kaj je razkril 500 milijonov let star fosil?
Karma Nanglu dela na tem 500 milijonov let starem fosilu iz čudovito nenavadne skupine morskih nevretenčarjev, plaščarjev. »Ta žival je tako vznemirljivo odkritje kot nekatere stvari, ki sem jih našel, ko sem visel s pobočja gore ali skočil s helikopterja. Je prav tako kul,« je dejal Nanglu, podoktorski raziskovalec na oddelku za organsko in evolucijsko biologijo na univerzi Harvard.
Plaščarji ali tunikati so resnično nenavadna bitja, ki se pojavljajo v vseh oblikah in velikostih z najrazličnejšimi načini življenja. Osnovna oblika odraslega plaščarja je običajno sodčkasta, iz njegovega telesa pa štrlita dva sifona. Eden od sifonov s sesanjem vsrkava vodo z delci hrane, tako da se žival hrani z notranjo filtrirno napravo, podobno košarici. Ko se žival nahrani, drugi sifon izloči vodo.
Obstajata dve glavni liniji plaščarjev, in sicer ascidiacije (pogosto imenovane morske školjke) in appendikularije (ličinke, larve). Večina ascidiaceansov začne svoje življenje kot gibljivi paglavci, nato pa se metamorfirajo v sodčkaste odrasle organizme z dvema sifonoma. Odrasli so pritrjeni na morsko dno. Nasprotno pa apendikulariji ohranijo videz paglavca, ko zrastejo v odrasle in prosto plavajo v zgornjih vodah.
»Ta zamisel, da začnejo kot ličinke, ki so videti kot paglavci, in ko so pripravljene na razvoj, v bistvu z glavo udarijo po skali, se nanjo prilepijo in začnejo metamorfozo s ponovnim vsrkanjem lastnega repa, da se spremenijo v bitje z dvema sifonoma, je naravnost osupljiva,« pravi Nanglu.
Plaščarji najbližji sorodniki vretenčarjev
Zanimivo je, da so plaščarji najbližji sorodniki vretenčarjev, med katere spadajo ribe, sesalci in celo ljudje. Kako bi bilo to nenavadno bitje lahko sorodno vretenčarjem, si je težko predstavljati, če ne bi bilo začetka tega paglavca. Zaradi tesnega sorodstva tunikatov z vretenčarji je njihovo preučevanje ključnega pomena za razumevanje naših lastnih evolucijskih začetkov. Na žalost to ni enostavno, saj so tunikati skoraj povsem odsotni iz celotnega fosilnega zapisa, le peščica fosilov pa se prepričljivo kaže kot pripadniki te skupine.
Ker je bilo fosilov tako malo, so se znanstveniki zanašali predvsem na to, kar so lahko izvedeli iz sodobnih vrst plaščarjev. Ker nihče ni poznal morfologije in ekologije zadnjega skupnega prednika plaščarjev, so znanstveniki lahko le domnevali, da je bil bodisi bentoška žival z dvema sifonoma, kot so ascidiaceani, bodisi žival s prostim plavanjem, kot so appendiculariji.
M. thylakos je imel vse osnovne značilnosti ascidiaceanskih plaščarjev, sodčkasto telo in dva vidna sifonska izrastka. Vendar so ekipo najbolj izstopale temne črte, ki so potekale navzgor in navzdol po telesu fosila.
Slike M. thylakosa z visoko močjo so raziskovalcem omogočile primerjavo s sodobnim ascidiaceanom. Raziskovalci so uporabili prerezane dele sodobnega plaščarja Ciona, da bi ugotovili naravo megasifonovih temnih pasov. Primerjave so pokazale izjemne podobnosti med mišicami Cione, ki omogočajo odpiranje in zapiranje sifonov, in temnimi pasovi, opaženimi pri 500 milijonov let starem fosilu.
»Morfologija megasifona nam nakazuje, da je bil prednik tunikatov odrasel osebek, ki se ni gibal in se je hranil z velikimi sifoni,« je dejal Nanglu. »Tako redko se zgodi, da najdemo ne le fosil tunikata, ampak tudi takega, ki nam omogoča edinstven in neprimerljiv pogled na zgodnje evolucijske začetke te enigmatične skupine.«
Edini do zdaj odkriti dokončni fosil plaščarjev z ohranjenimi mehkimi tkivi
M. thylakos je edini do zdaj odkriti dokončni fosil plaščarjev z ohranjenimi mehkimi tkivi. Je najstarejši te vrste in izvira iz srednjekambrijske formacije Marjum v Utahu. Fosil sta kot tunikata prepoznala soavtorja raziskovalni sodelavec Rudy Lerosey-Aubril in profesor Javier Ortega-Hernández (oba z Oddelka za organsko in evolucijsko biologijo), ko sta leta 2019 obiskala Prirodoslovni muzej Utah (UMNH).
»Fosil je takoj pritegnil našo pozornost,« je dejal Ortega-Hernández, »čeprav se večinoma ukvarjamo s kambr8jskimi členonožci, kot so trilobiti in njihovi sorodniki z mehkim telesom, je bila velika morfološka podobnost megasifona s sodobnimi plaščarji preprosto preveč presenetljiva, da bi jo spregledali, in takoj smo vedeli, da bo imel fosil zanimivo zgodbo.«
Fosili iz formacije Marjum so nastali kmalu po kambrijski eksploziji, enem najpomembnejših evolucijskih dogodkov v zgodovini Zemlje, ki se je zgodil pred približno 538 milijoni let. V tem času se je v fosilnih zapisih prvič pojavila večina glavnih živalskih skupin, ki so korenito spremenile morske ekosisteme. Vendar pa so plaščarji v kambrijskih kamninah opazno odsotni, čeprav so v sodobnih oceanih raznoliki in številni.
V Združenih državah Amerike je veliko nahajališč kambrijskih fosilov z izjemno ohranjenostjo, vendar so pogosto spregledana v primerjavi s tistimi iz Burgessovega skrilavca v Kanadi in Chengjianga na Kitajskem. »Odkritje megasifona odlično ponazarja, zakaj sva z Javierjem zadnjih deset let opravljala terensko delo v Utahu,« je dejal Lerosey-Aubril. »Marjumske plasti so zdaj deležne vse naše pozornosti, saj vemo, da so v njih ohranjeni fosili živalskih skupin, kot so plaščarice ali česnovke, ki jih v kambrijskem fosilnem zapisu skorajda ni.«
Ascidiacije nastale pred 450 milijoni let
Ocene molekularne ure kažejo, da so ascidiacije nastale pred 450 milijoni let. Vendar pa M. thylakos s starostjo 500 milijonov let omogoča najjasnejši vpogled v anatomijo starodavnih plaščarjev in njihovo najzgodnejšo evolucijsko zgodovino. Pomembno je, da M. thylakos zagotavlja dokaze, da se je večina sodobnega telesnega načrta plaščarjev oblikovala že kmalu po kambrijski eksploziji.
»Glede na izjemno kakovost ohranjenosti in starost fosila lahko dejansko povemo precej o evolucijski zgodovini plaščarjev,« je dejal Nanglu. »To je neverjetna najdba, saj pred tem nismo imeli skoraj nobenega prepričljivega dokaza o predniških načinih življenja te skupine.«
Potem ko so raziskovalci to pomlad ponovno zbrali na stotine novih fosilov, so prepričani, da je formacija Marjum šele začela razkrivati svoje skrivnosti.
Opozicijski poslanci so še pod sklicem prejšnje vlade zahtevali oceno ustavnosti v času Janše vlade sprejetih sprememb zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti. V četrtek pa so na seji vlade soglasno sklenili, da so ta določila soglasna z ustavo. Sedanji ministri Luka Mesec, Marjan Šarec, Matjaž Han in Alenka Bratušek so bili med 36 opozicijskimi poslanci, ki so prosili za oceno ustavnosti, sedaj pa so glasovali tako, da so potrdili Janši. Več ministrov je po seji priznalo, da niso vedeli o čem glasujejo.
Na seji prisotni tudi poslanci, ki so zahtevali presojo ustavnosti
Pred poldrugim letom so poslanci tedaj opozicijskih strank Levice, SD, LMŠ in SAB zahtevo za oceno ustavnosti za več členov zakona o tujcih in mednarodni zaščiti. Prvopodpisani pod zahtevo je bil poslanec Levice Matej T. Vatovec. Med podpisniki pa so tudi ministri sedanje vlade, med njimi Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Luka Mesec in Matjaž Han.
Ustavno sodišče je sedaj pregledalo njihovo zahtevo in poslalo vprašanje v državni zbor, glede zdajšnjega stališča o izpodbijanih členih. Vlada pa je prejšnji četrtek sprejela diametralno nasprotno mnenje kot opozicijski poslanci. Presodila je, da sta zakona skladna z ustavo. Mnenje je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja, potrdili pa so ga vsi navzoči ministri. Pomislekov naj ne bi bilo.
Po seji so ministri povedali, da gradiva niso poznali. Matjaž Han je dejal, da še vedno zagovarja lansko stališče, gradiva pa ni poznal. Ministri pa so celo poudarili, da je bila to točka na t. i. listi A, kamor so uvrščena že predhodno usklajena gradiva, na katera ni pripomb. Na četrtkovi seji naj bi bilo teh točk 31, o njih pa so glasovali v paketu.
V vladnih vrstah je sicer mogoče slišati, da ministri ne morejo poznati vsebine vseh na sejah vlade obravnavanih zadev in da se osredotočajo na svoje predloge. Na sejah vlade naj bi več pozornost namenili predlogom na listi B, ki so na sejah tudi primerno predstavljeni.
Foto: on Gov.si
Sejo odbora je vodil Luka Mesec
Postavlja pa se vprašanje, kje se je zalomilo, saj gredo gradi načeloma čez več postopkov, preden so potrjena na vladi. Prvo je medresorsko usklajevanje. Po medresorski uskladitvi predlagatelj gradivo pošlje generalnemu sekretarju vlade. Nato sledi obravnava na pristojnem vladnem odboru.
Sejo vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve, na kateri so obravnavali predlog notranjega ministrstva, je vodil podpredsednik tega odbora Luka Mesec.
»Gradivo je bilo paketno obravnavno in nihče od prisotnih ni opazil omenjenega predloga mnenja,« so navedli na ministrstvu za delo.
Mesec in Levica vztrajata pri dosedanjem stališču o protiustavnosti zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti. »Minister bo zato v prihodnje naredil vse, da koalicija uskladi stališče, ki bo potrdilo in podprlo vsebino zahteve za oceno ustavnosti,« so poudarili na resorju za delo.
Ministrstvo mnenje utemeljuje z zaostrenimi razmerami
Po nekaterih virih sodeč, naj bi bil tudi premier Robert Golob seznanjen z mnenjem, ki ga je pripravilo MNZ. Med poslanci koalicije pa je zaznati nezadovoljstvo z delom sedanjega vodstva MNZ, saj naj bi le to zastopalo enake nehumane in protiustavne ukrepe, kot jih je sprejela tedanja Janševa vlada. MNZ pa naj bi strinjanje z Janševimi spremembami migracijske zakonodaje utemeljevalo z zaostrenimi migracijskimi razmerami v zadnjem času.
Upravljanje s časom je postalo v sodobnem svetu, kjer smo zasuti z obveznostmi in motnjami, ključnega pomena za našo uspešnost in blaginjo. Vsi se trudimo najti ravnotežje med delom, družino, hobiji in osebnim življenjem. Vendar pa se zdi, da nam čas polzi skozi prste. Kako torej doseči več in biti bolj produktiven v svojem vsakdanjem življenju?
Razumevanje svojega časa
Prvi korak pri učinkovitem upravljanju s časom je razumevanje, da je čas ena najdragocenejših in omejenih virov, s katerimi razpolagamo. Zavedanje, da imamo le določeno količino časa na voljo, nas spodbuja, da izkoristimo vsak trenutek in ga usmerimo v dejavnosti, ki nas resnično zanimajo in so pomembne za naše cilje.
Ena ključnih strategij za učinkovito upravljanje s časom je postavljanje ciljev. Določanje jasnih in dosegljivih ciljev nam omogoča, da imamo usmeritev in fokusiramo svoje napore na najpomembnejše naloge. Pri postavljanju ciljev je pomembno uporabiti metodo SMART (specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni, časovno opredeljeni). Tako bomo imeli konkretne in merljive cilje, katerim lahko sledimo in jih dosežemo v določenem časovnem okviru.
Poleg postavljanja ciljev je ključno načrtovanje in organizacija. Ko imamo določene cilje, je potrebno svoj čas načrtovati vnaprej. Priporočljivo je izdelati urnik ali uporabiti različna orodja, kot sta to-do seznam ali digitalni koledar, ki nam pomagata slediti obveznostim. Z organizacijo svojega delovnega prostora in dokumentov se izognemo zapravljanju časa zaradi iskanja stvari.
Pomemben vidik učinkovitega upravljanja s časom je tudi prioritizacija nalog. Vsi imamo veliko nalog, ki čakajo na izvedbo, vendar je pomembno razlikovati med pomembnimi in nujnimi ter manj pomembnimi nalogami. Razumevanje, katere naloge so ključne za naše cilje in jih je potrebno opraviti prednostno, nam omogoča, da se osredotočimo na bistveno in dosežemo več.
Poleg tega je treba prepoznati in odpraviti časovne vampirje, ki nam odvzemajo dragocen čas. To so dejavniki, kot so nepotrebna srečanja in prekomerno brskanje po družabnih omrežjih. Pomembno je postaviti meje in se osredotočiti na svoje naloge, da dosežemo večjo produktivnost.
Poleg tehnik upravljanja s časom, kot je metoda Pomodoro (delo v časovnih intervalih s premori) ali metoda “Eat That Frog” (opravljanje najtežje naloge na začetku dneva), je ključnega pomena tudi učinkovita komunikacija. Jasna in konstruktivna komunikacija z drugimi nam omogoča boljše sodelovanje, zmanjšanje nesporazumov ter prihranek časa in energije.
Vendar pa je obvladovanje časa in doseganje večje produktivnosti le del enačbe. Pomembno je tudi poskrbeti zase in vzdrževati uravnoteženo življenje. Redno spanje, telesna vadba in zdrava prehrana so ključni dejavniki za vzdrževanje energije in fizičnega ter mentalnega zdravja. Uravnoteženost med delom in prostim časom pa nam omogoča, da se odklopimo, se sprostimo in pridobimo novo energijo za nov delovni dan.
Upravljanje s časom je umetnost, ki se je lahko naučiš
Upravljanje s časom je umetnost, ki se jo lahko naučimo. Zavedanje o pomembnosti časa, postavljanje ciljev, načrtovanje, prioritiziranje, uporaba učinkovitih tehnik, učinkovita komunikacija ter skrb zase so ključni elementi, ki nam omogočajo doseči več in biti bolj produktivni. Z izvajanjem teh strategij lahko dosežemo ravnotežje, zadovoljstvo in uspeh v svojem vsakdanjem življenju. Začni danes in spremeni svoje upravljanje s časom ter opazil boš pozitivne spremembe v svojem življenju.
V luči preventive pred kurativo je možnost nadzorovanja zdravja postala izjemno pomembna, saj se na ta način pravočasno izognemo morebitnim zdravstvenim zapletom. To vključuje celovito spremljanje in analizo osebnih dejavnikov tveganja, ohranjanje zdravega življenjskega sloga, razumevanje smernic za aktivno in učinkovito ohranjanje dobrega počutja, spremljanje telesnih znakov in aktivno preprečevanje nastanka bolezni. Pri tem so v veliko pomoč sodobne pametne ure, kot je na primer vrhunska Huawei Watch 4 Pro.
Huawei Watch 4 Pro za aktiven in zdrav življenjski slog
Huawei je trdno zavezan tehnološkim raziskavam in inovacijam na področju nosljivih naprav ter s svojimi napravami stremi k oblikovanju izkušnje po meri uporabnikov. S ciljem ponuditi tehnološko najbolj dovršeno nosljivo napravo, ki obenem nudi popolno uporabniško izkušnjo, so nedavno predstavili serijo Huawei Watch 4.
Zahvaljujoč hitremu napredku tipal, Huawei Watch 4 Pro zagotavlja celodnevno spremljanje nasičenosti kisika v krvi (SpO2), temperature kože na zapestju, srčni utrip, raven stresa in kakovost spanja ter uporabniku nudi strokovno podkovane nasvete za oblikovanje zdravega življenjskega sloga. Poleg tega lahko na zahtevo zaženete snemanje elektrokardiograma (EKG) in preverite togost arterij. Več kot 100 športnih oziroma vadbenih načinov obenem nudi spremljanje telesne dejavnosti na profesionalni ravni z vključeno analizo pridobljenih podatkov, s čimer vam pomaga doseči optimalno vadbo. Gotovo se boste razveselili načina za spremljanje prostega potapljanja. Še vedno je na trgu zelo malo pametnih ur, ki so česa takšnega sposobne.
Celodnevno spremljanje ravni kisika za natančno spremljanje zdravja
Mnogi popolnoma ne razumejo pojma nasičenosti krvi s kisikom. SpO2 predstavlja razmerje med hemoglobinom z vezanimi molekulami kisika in njegovim skupnim številom. Raven nasičenosti kisika v krvi je pomemben fiziološki parameter dihalnega sistema in eden od pomembnih vitalnih znakov, saj odraža stanje oskrbe organizma s kisikom. Na normalni nadmorski višini, kjer ima vdihnjen zrak visoko vsebnost, se pri zdravem človeku s kisikom kri v pljučih praktično povsem napolni – med 95 in 100 %. Zdravstvene težave pa se lahko pojavijo, če nasičenost za dlje časa pade pod 89 %. Pojavijo se simptomi, kot so izčrpanost, utrujenost, hiter srčni utrip in pomanjkanje energije. Preprosteje povedano Huawei Watch 4 Pro spremlja stanje organizma skozi spremembe nasičenosti krvi s kisikom (SpO2), nihanja srčnega utripa, globine spanca in telesne dejavnosti ob upoštevanju uporabnikovih praktičnih zdravstvenih potreb ter vam po potrebi predlaga še snemanje EKGja.
Huawei Watch 4 Pro pasivno skrb za zdravje spremeni v aktivno preprečevanje zdravstvenih težav
Življenjske navade so ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje. Da bi oblikovali zdrav življenjski slog, moramo skrbeti za primerno prehrano, redno telesno vadbo in kakovostno spanje ter hkrati ves čas razmišljati o fizičnem in psihološkem zdravju. Včasih smo zdravnika obiskovali, ko so se težave že pojavile in smo se počutili slabo ter šele nato jemali predpisana zdravila in upoštevali njegova navodila. Takšna skrb za zdravje lahko odpravi simptome, težko pa odpravi vzroke zanje. Če želimo iz pasivne preiti na aktivno preprečevanje nastanka zdravstvenih težav, potrebujemo podatke o telesnih znakih in dejavnosti v realnem času, ki jih zagotavljajo sodobne nosljive naprave.
Bolezni srca in ožilja so največja globalna zdravstvena grožnja. Ker zgodnji simptomi aritmije niso očitni in se zato težav bolniki sploh še ne zavedajo, jih je težko zgodaj zaznati in pravočasno zdraviti. Razvoj tehnologij pametnih nosljivih naprav je odprl nove načine zgodnje diagnoze aritmije in hkrati odpravil težave tradicionalnih metod. Pametna ura Huawei Watch 4 Pro je zato opremljena s tehnologijo Huawei TruSeen za natančen, takojšen in neprekinjen nadzor srčnega utripa, kar dopušča skrb za zdravje srca v realnem času. Nadgradnjo predstavljata funkciji snemanja EKG in merjenja togosti arterij, ki skrb za srce in ožilje dvigneta na popolnoma novo raven.
Druga velika težava sodobnega življenjskega ritma so motnje spanja, ki prizadenejo ljudi različnih poklicev in starostnih obdobij. Diagnostika je zaradi potrebe po zahtevni medicinski opremi in spremljanju bolnika v bolnišnici zahtevna in neprimerna za pravočasno odkrivanje težav v populaciji. Pomaga pa lahko tehnologija Huawei TruSleep, ki spanje spremlja na znanstvenih osnovah. Uporabnik bolje razume kakovost spanja, zazna morebitne težave in po potrebi poišče pomoč v zdravstvenih ustanovah.
Čeprav v preteklosti skrbi za zdravje nekateri niso jemali resno, se odnos spreminja in pridobiva pomembnost, medtem ko smo se vse bolj pripravljeni proaktivno ukvarjati s strokovno podprtimi predlogi. V prihodnje bo upravljanje z zdravjem postalo gonilna sila razvoja družbe in tehnologije, pa tudi trend pametnih nosljivih naprav. Huawei, odkar so se pojavile nosljive naprave, aktivno razvija in raziskuje zdravstvene tehnologije. Toda, zaveda se tudi pomembnosti estetike in udobja rabe. Pametna ura Huawei Watch 4 Pri ni samo zmogljiva in ima vse potrebno, da postane vaša priljubljena spremljevalka, hkrati namreč z videzom omogoča, da jo preprosto dodate vsakemu modnemu slogu.
Odhajaš na študij v tujino ali pa razmišljaš, da bi to nekoč izkusil? Marsikoga to zelo zanima, a bi potrebovali še nekaj dodatnih informacij ter nasvetov, najbolje kar iz prve roke oziroma od tistih, ki so to že storili.
Dogodek za študij in delo v tujini iz prve roke
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS v sodelovanju z Društvom VTIS organizira dogodek, na katerem boš imel priložnost za medsebojno spoznavanje in mreženje, pridružili pa se bodo tudi slovenski alumniji tujih univerz.
Članice in člani Društva VTIS bodo predstavili svoje izkušnje z odhodom na študij in delo v tujino ter podali nasvete in informacije o selitvi in in življenju v tujih državah iz prve roke.
V preteklosti smo pripravili že kar nekaj prispevkov na tematiko študija in dela v tujini. Med najbolj branimi je intervju s Kristino Kragelj, ki nam je razkrila marsikaj o študiju in študentskih klubih v sosednji Avstriji.
Alkohol spremlja človeštvo že tisočletja. Od prvega piva v Mezopotamiji do srednjeveških vin in modernih koktejlov, ga uporabljamo tako za praznovanje kot lajšanje muk. Novoletni šampanjec in »moonshine« obubožanih Ugandcev oba skrivata enak etanol, a verjetno bi se drugemu raje izognili. Seveda tudi najboljši šampanjec povzroča kup bolezni, če ga pijemo preveč, a nekatere pijače so bolj zdrave kot druge.
Zdaj ti predstavljamo pet najbolj zdravih (oz. najmanj škodljivih) alkoholnih pijač.
Žganja veljajo za najbolj škodljiva zaradi visoke vsebnosti alkohola. Niso pa vsa žganja ista. Velja pravilo, da so čista žganja manj škodljiva za nas. Na primer whisky vsebuje veliko primesi, ki naredijo značilen okus, ki ga je tako ljubil Winston Churchill, vendar tudi dodajo tveganja. Vodka ali gin tako padeta v kategorijo najbolj zdravih žganj in imata tudi nizko kalorično vrednost.
Daleč najbolj priljubljena alkoholna pijača, ki naj bi povzročala pivski trebušček in rast prsi celo pri moških ima tudi nekaj dobrih kvalitet. Pivo ima nizko vsebnost alkohola, kar nekaj vitaminov in mineralov ter dokazano blagodejno vpliva na trebušno ravnovesje. Svetla piva v sebi skrivajo predvsem veliko vitamina B, temna pa poleg tega še železo in snovi, ki krepijo naše lase, nohte ter kosti.
Zmerno uživanje piva naj bi tudi pomagalo preprečevati srčna obolenja.
Tako kot pivo, je cider lahka alkoholna pijača. Večinoma se ga izdeluje iz jabolčnega soka, ki se ga fermentira, a obstajajo tudi ciderji iz drugega sadja. Zaradi sadne osnove je poln antioksidantov in predvsem vitamina C. Hkrati je za razliko od piva brezglutenski. Zadnja stvar, ki ga postavi nad pivo pa je odličen okus, s katerim se grenko pivo ne more primerjati.
Vina veljajo za najbolj zdrave alkoholne pijače. Najsi bo šampanjec, belo, rosé, cviček ali portovec, se v vinih skriva veliko vitaminov in mineralov, ki pridejo iz kožic grozdnih jagod. Če jih mešamo z mineralno vodo pa dobimo kombinacijo z nizko alkoholno vrednostjo, kalcijem in magnezijem ter veliko tekočine, po kateri nikoli ne bomo imeli mačka.
Težava vin pa je v tem, da se za ohranjanje kvalitete uporablja žveplo, ki seveda ni nekaj, kar naj bi ljudje konzumirali z veliko žlico.
Glede na znanost je rdeče vino najbolj zdrava alkoholna pijača. Vse kar velja za vina v prejšnjem odstavku, rdeče vino opravi še bolje. Zaradi postopka maceracije, ki da rdečemu vinu tudi barvo, je to še bolj polno različnih zdravih substanc iz kožic groznih jagod. Domnevno pomaga preprečevati srčna obolenja, blagodejno deluje na naš želodec in celo pomaga delovanju trebušne slinavke. Zmerne količine krepijo naš imunski sistem, hkrati pa so nizkokalorična opcija med vini.
Če boste pozorni, boste praktično povsod po svetu opazili nahrbtnik Kånken, preplavil je družbena omrežja in skoraj ni več najstnika, ki ga ne bi imel vsaj v eni izmed mnogih barv!
Kako je družina nahrbtnikov prišla do današnjega položaja nespornih ljubljencev šolarjev in mladih po vsem svetu, pa je zgodba o reševanju problemov, o domišljiji, inovativnosti in vztrajnosti.
Bolečine v hrbtu izhajajo že iz otroštva
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so statistični podatki pokazali, da je skoraj 80 odstotkov švedskega prebivalstva kdaj v življenju trpelo zaradi bolečin v hrbtu. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so se večini težave s hrbtom začele pojavljati že v otroštvu. Prevladujoča teorija je bila, da so težave povzročale težke šolske torbe za čez ramo, ki so bile v tistem času priljubljene pri otrocih.
Ustanovitelj podjetja Fjällräven Åke Nordin je spremljal zgodbo in dobil navdih za oblikovanje funkcionalnega in udobnega kvadratnega nahrbtnika samo za otroke. V njem je bilo ravno dovolj prostora za njihove učbenike in zvezek, izdelan pa bi bil iz najtrpežnejše tkanine, ki jo je lahko našel. Odločil se je, da bodo naramnice potekale po celotnem hrbtu torbe, na koncu pa je vključil še snemljivo sedežno blazino. Shranjena v notranjem zadnjem žepu je preprečevala drgnjenje vsebine ob hrbet in je bila priročna, ko si je bilo treba odpočiti in se usesti.
Ne le v šoli, tudi v gozdu
Najboljši del? Z nahrbtnikom so bile otrokove roke proste za druge dejavnosti. Na primer za izlete v gozd, kjer sta potrebni prosti roki za plazenje po drevesih, preučevanje mravelj, lovljenje paglavcev in peko švedskegakruha na tabornem ognju.
Prvi nahrbtnik Kånken je bil izdelan pravočasno za šolsko leto 1978 v sodelovanju s švedskim združenjem vodnikov in tabornikov. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je ta organizacija s svojim gibanjem Skogsmulle v dejavnosti na prostem pritegnila več kot 80 000 otrok. Mulle je bil voditelj na prostem, ki se je preoblekel v trola in otroke neposredno v gozdu učil o naravi. Kmalu je Kånken postal sinonim za doživljanje narave. V gozdu so se otroci v praksi naučili starega švedskega reka: “Ni slabega vremena, so le slaba oblačila“.
Zdi se, da je enako veljalo tudi za nahrbtnike.
Eksplozija uspeha … z eksplozijo barv!
Da bi bil projekt uspešen, je moral Åke izdelati in prodati 5.000 nahrbtnikov. Ker se je le eden izmedprodajalcev strinjal, da bo poskusil s prodajo 75 Kånknov, je tvegal in njegov svak (novinar švedskega tabloida) mu je pripravil članek o nahrbtniku, ki bi lahko rešil težave bolečin v hrbtu otrok. Zgodbo je natisnilo več kot 100 časopisov. Čeprav je Åke načrtoval, da bo v prvem letu prodal 200 nahrbtnikov, jih je prodal dvakrat več. Naslednje leto je prodajo izstrelilo na 30.000.
Uspeh Kånkna je bil zagotovljen, saj je več desetletij krasil in razbremenjeval hrbte otrok in odraslih na Švedskem in Danskem. Zunaj teh dveh držav se je prodajal le v majhnih količinah. Z izjemo Japonske. Leta 2006 je novoimenovani izvršni direktor podjetja Fjällräven Martin Axelhed na rutinskem obisku dobaviteljev v Osaki srečal Åkeja in mu predlagal barvito prenovo za Kånken.
Do takrat je bil Kånken na voljo le v nekaj barvah. Leta 2008, ravno ob 30. rojstnem dnevu znamke Kånken, je bil predstavljen nov, drzen spekter. Barve so nahrbtniku vdihnile osebnost in individualnost, vendar je Martinova žena v novi paleti opazila vrzel. Kje je bila roza barva?
Čeprav je bil Kånken izdelek, zasidran v tradiciji, je bilo to vprašanje upravičeno. Uvedena je bila rožnata – in še več barv. Od takrat je Fjällräven dovolil, da Kånken ustvarja in premika povsem svoje meje.
Pop(ularna) umetnost
Kånken je začel svojo čezatlantsko pot leta 2007, ko se je Åkejev sin Martin Nordin odločil nahrbtnik postaviti v izbrane trgovine s trendi v Ameriki. Kmalu se je Kånken začel pojavljati v revijah in blogih, videti ga je bilo naramenih hipsterjev in zvezdnikov. Amerika je bila odskočna deska, ki jo je Kånken potreboval za druge trge, in ljudje so ga začeli uporabljati kot del svoje identitete. Oboževalci z vsega sveta so personalizirali svoje nahrbtnike, jih vzeli na potovanja po svetu in objavljali vsebine o Kånknu na družbenih omrežjih.
Od leta 2010 do leta 2017 se je prodaja nahrbtnikov Kånken povečala za desetkrat. Strategija zvestobe edinstveni in preprosti zasnovi je nahrbtnik (in podjetje Fjällräven) pripeljala do statusa svetovne blagovne znamke. V tem času je švedsko združenje za obrt in oblikovanje Kånken razglasilo za kos uporabne umetnosti. Zdaj je zaščiten z zakonom o avtorskih pravicah.
Vendar je Kånken ob vsem napredku in vseh preteklih letih ostal zvest svojemu prvotnemu namenu: to je praktičen in brezčasen izdelek, v katerem lahko udobno prenašate svoje stvari, roke pa imate povsem proste za raziskovanje in odkrivanje neznanega.
Fjällräven Kånken so na voljo na prodajnih mestih Annapurna, Emporium in Sport Vision.
