Splošna in tehniška gimnazija: Pregled dveh šolskih programov

Nina Marčeta
-
0
Splošna in tehniška gimnazija: Pregled dveh šolskih programov

Slovenski izobraževalni sistem ponuja različne izbire za dijake po osnovni šoli, ki želijo nadaljevati svoje izobraževanje v srednji šoli. Dve priljubljeni možnosti sta splošna gimnazija in tehniška gimnazija. Obe šoli ponujata solidno akademsko izobrazbo, vendar se razlikujeta po svojem pristopu in poudarkih. V tem članku bomo pregledali glavne razlike med splošno gimnazijo in tehniško gimnazijo, da se tako lažje odločiš, katera je prava izbira zate.

Splošna gimnazija spada med priljubljene izbire

Splošna gimnazija je tradicionalna srednješolska izbira, ki se osredotoča na splošno izobrazbo. Ta vrsta gimnazije ponuja celovit učni načrt, ki zajema različne predmete, kot so matematika, slovenščina, angleščina, zgodovina, kemija, biologija, fizika, družboslovje in tuje jezike. Glavni poudarek je na humanističnih in naravoslovnih predmetih.

Prednosti splošne gimnazije

Širok spekter predmetov: dijaki, ki se odločijo za splošno gimnazijo, imajo možnost pridobiti obsežno znanje v različnih akademskih disciplinah. Ta raznolikost jim omogoča, da pridobijo široko splošno znanje, kar je koristno za nadaljnji študij na univerzi.

Splošna priprava: Dijaki pridobijo analitične, kritične miselne sposobnosti ter razvijajo sposobnost pisanja in komunikacije, kar jim koristi v vseh področjih študija.

Prilagodljivost: dijaki na splošni gimnaziji imajo priložnost, da v srednji šoli raziskujejo različne predmete, preden se odločijo za specializacijo na univerzi. Ta prilagodljivost jim omogoča, da razvijejo svoje interese in odkrijejo svoje poklicne cilje.

Happy busy multiethnic group of students discussing study project in university library, talking, laughing at table with laptops, open books, cooperating on research together. Education concept
Foto: fizkes iz iStock

Tehniška gimnazija

Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki jih zanimajo tehnološka in tehnična področja. Ta vrsta gimnazije združuje splošno izobrazbo s tehničnimi predmeti, kot so matematika, fizika, računalništvo, elektrotehnika, strojništvo in podobno. Poudarek je na pridobivanju znanja in veščin, ki so povezani s tehnologijo, znanostjo in inženiringom.

Prednosti tehniške gimnazije

Tehnična usmerjenost: dijaki, ki se odločijo za tehniško gimnazijo, imajo priložnost, da se poglobijo v tehnične predmete že v srednji šoli. To jim omogoča, da razvijejo specifična znanja in veščine, ki so pomembne na tehničnih in tehnoloških področjih.

Priprava za tehnične poklice: tehniška gimnazija pripravlja dijake za študij na tehničnih fakultetah ali poklicno pot v tehničnih panogah. Pridobijo praktične izkušnje in razvijajo sposobnost reševanja problemov ter inovacijske sposobnosti, ki so ključne za tehnične poklice.

Možnost praktičnega usposabljanja: tehniška gimnazija pogosto omogoča praktično usposabljanje v sodelovanju s podjetji. Dijaki pridobijo izkušnje v resničnem delovnem okolju, kar jim daje dodatno prednost pri vstopu na trg dela ali nadaljnjem študiju.

Izbira med splošno gimnazijo in tehniško gimnazijo je odvisna od posameznikovih interesov, kariernih ciljev in študijskih preferenc. Splošna gimnazija je primerna za tiste, ki si želijo širokega znanja in imajo odprte karierne možnosti na univerzi. Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki jih zanimajo tehnologija, znanost ali inženiring ter si želijo specializirano tehnično znanje že v srednji šoli.

Woman Teacher With Female College Students Building Machine In Science Robotics Or Engineering Class
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Pomembno je, da se posvetuješ s strokovnimi svetovalci in raziščeš obe možnosti, da boš lahko sprejel informirano odločitev o svoji prihodnji poti izobraževanja. Ne glede na izbiro, obe gimnaziji ponujata visoko kakovostno izobrazbo, ki ti bo pomagala pri osebnem in kariernem razvoju.

Kako odpreti s.p.?

inzenir.SI
-
0
Kako odpreti s.p.?

Registracijo s. p. lahko izvedemo kar elektronsko preko sistema e-Vem, za kar potrebujemo digitalno potrdilo, ali v živo na eni od točk SPOT (VEM). Teh je v Sloveniji več kot 200 in so na izpostavah Ajpesa, upravnih enotah in krajevnih uradih, izpostavah agencije Spirit, lokalnih podjetniških centrih, enotah Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, davčnih uradih ter pri notarjih. Najbolj priporočljivo je registracijo opraviti osebno na točki SPOT (VEM). Tam so namreč svetovalci, ki brezplačno pomagajo in poskrbijo, da ni nepotrebnih napak, zaradi katerih bi lahko bila registracija zavrnjena. Seznam svetovalnic si lahko ogledate tukaj.

Ustanovitev s.p. poteka v treh korakih:

1 . Prijava v poslovni register (AJPES)

Logotip Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

 

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vpiše samostojnega podjetnika (s.p.) v Poslovni register Slovenije.

Kaj kot samostojni podjetnik potrebujete?

  • Podatke: ime in priimek, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča,
  • firmo podjetnika: ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p., dejavnost,
  • skrajšano firmo (vsaj ime in priimek samostojnega podjetnika in označba s.p.,
  • poslovni naslov in overjeno izjavo lastnika objekta, kjer bo poslovni naslov, če podjetnik ni sam lastnik objekta oziroma naslov virtualne pisarne,
  • dejavnostih podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).
Firma podjetnika pri s.p.

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Samostojni podjetnik lahko za ustanovitev s.p. uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če podjetnik s tem izrecno soglaša.

Firma je oznaka, s katero podjetje nastopa v pravnem prometu, zato ne gre enačiti obeh pojmov, saj je podjetje gospodarski, ekonomski pojem in pomeni kakršno koli organiziranje ljudi zaradi uresničevanja gospodarske pobude, medtem ko je firma, kot pravi zakon: “ime, s katerim družba posluje”.

Omejitve pri imenu podjetja

V firmi ne sme biti sestavin, ki bi utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, povzročile zamenjavo s firmo ali z razlikovalnim znakom druge osebe ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

Posebnosti

V firmi ne sme biti sestavin, ki bi utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, povzročile zamenjavo s firmo ali z razlikovalnim znakom druge osebe ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

Zakonske omejitve veljajo tudi glede uporabe imena Slovenija, kratice, grba oziroma zastave, kot tudi za uporabo imena samoupravne lokalne skupnosti. Zakonske omejitve veljajo prav tako za uporabo imena zgodovinske ali druge znamenite osebnosti.

Tuje besede se v firmi lahko uporabljajo. Prav tako se lahko uporabljajo tuje črke: Q, W, Y, X. Ostale črke, ki niso v slovenski abecedi pa se lahko uporabljajo samo, če ustrezajo imenom družbenikov ali s.p. ali pa registriranim blagovnim znamkam.

Primer firme podjetnika

Skrajšano ime / skrajšana firma: Ime in priimek podjetnika, označba s.p.: Janez Novak s.p.; 

Popolno ime / firma: Ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p.: PLESKAJ, slikopleskarstvo, Janez Novak s.p..

Sedež podjetja

Sedež podjetja je kraj, ki je kot sedež vpisan v poslovni register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer s.p. opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli.

S.p. ima lahko podružnice, ki so locirane v drugem kraju ali/in naslovu od njegovega sedeža. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravljal s.p. Za ustanovitev s.p. je potrebno predhodno zagotoviti soglasje lastnika objekta, v katerem bomo registrirali sedež podjetja.

Dejavnosti

Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe. Registracija dejavnosti je brezplačna, podjetnik lahko registrira več dejavnosti. Možno je tudi poznejše (brezplačno) dodajanje dejavnosti.

 

2. Prijava na FURS

Logotip Finančne uprave Republike SlovenijeSamostojni podjetnik lahko že hkrati z oddajo predloga za vpis v Poslovni register odda prijavo za vpis v davčni register na Točki VEM. Če pa tega ne stori, pa mora v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti finančnemu uradu naslednje podatke:

  • davčno številko in osebno ime,
  • firmo in skrajšano firmo,
  • osebo, ki vodi poslovne knjige,
  • podatke o poslovnih enotah doma in v tujini,
  • morebitne številke poslovnih računov v tujini in podatke o morebitnih kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  • informacije o povezanih osebah,
  • način ugotavljanja davčne osnove – po normiranih ali po dejanskih odhodkih,
  • višino prihodkov in višino odhodkov zaradi določitve višine akontacije dohodnine.

 

Kdo je davčni zavezanec?

Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična oseba, domača ali tuja oseba), ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katero koli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec mora FURSu prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in s prenehanjem opravljanja dejavnosti.

Dejavnost samostojnega podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Kdo je zavezanec za DDV?

Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost so osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 50.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 50.000 evrov. Nobeno podjetje ni DDV zavezanec ob ustanovitvi, lahko pa to postane.

3. Prijava na ZZZS

Logotip Zavoda za zdravstveno zavarovanje SlovenijeSamostojni podjetnik se lahko prijavi v socialna zavarovanja z oddajo ustreznega M-obrazca (M1 za navadni s.p., M12 za popoldanski s.p.). Obrazec je možno oddati sočasno z ustanovitvijo s.p. na Točki VEM, sicer pa najkasneje v 8 dneh od vpisa v poslovni register, kar lahko stori s.p. sam preko portala e-VEM.

Omejitve pri odprtju s.p.

S.p. lahko ustanovijo le poslovno sposobne osebe.

Posameznik pridobi popolno poslovno sposobnost z 18. letom starosti. Izjemoma lahko popolno poslovno sposobnost pridobi oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je pa že dopolnila 15 let v primeru, tako da pridobi dovoljenje CSD za sklenitev zakonske zveze in sodišče izda odločbo, s katero mladoletna oseba, ki je postala roditelj, pridobi popolno poslovno sposobnost.

Uporabne povezave na temo podjetništva:

 

Začelo se je počitniško študentsko delo

ŠS d. o. o.
-
0
Začelo se je počitniško študentsko delo

Ponudba delodajalcev presega povpraševanje mladih, toda …

  •  … mladoletni si želijo delati, pa ne dobijo dovolj priložnosti.
  • Urne postavke so se sicer dvignile, povprečna znaša 8 € bruto.
  • Katera so najboljše in katera najslabše plačana dela? 

Mladi bi že pri 15 letih radi do prvih delovnih izkušenj in zaslužka, pa ne dobijo priložnosti!

V slovenskem šolskem sistemu je le redkim mladim v času šolanja omogočen globlji stik s trgom dela. Mladim pa ni dovolj le znanje, ki ga dobivajo izpred katedre in šolskih knjig, ampak se želijo preizkusiti v praksi.

Delodajalci pogosto iz različnih razlogov, velikokrat pa zgolj iz navade in premalo informacij, ponujajo študentsko delo starejšim od 18 let. Mlajši dobijo premalo priložnosti za prve izkušnje in zaslužek. Pa si jih želijo.

Ali ste vedeli?

Mladi lahko začnejo s študentskim delom, ko dopolnijo 15 let in zaključijo osnovno šolo.

Z vključitvijo mlad(oletn)ih delodajalci prispevajo:

  • k reševanju svojih kadrovskih stisk in potreb ob velikem pomanjkanju kandidatov za delo,
  • k vzgajanju bodočih kadrov za svoje potrebe,
  • k uspešnemu dolgoročnemu kadrovanju,
  • k vključevanju mladih na trg dela,
  • da mladi lahko pokažejo in razvijejo svoje sposobnosti in kompetence ter najpomembneje pridobijo delovne navade.

Na e-Študentskem Servisu so delodajalci od vseh objavljenih prostih del (4.824 del), za le četrtino del (1.251 del) pripravljeni sprejeti tudi mladoletne.

Kaj pravijo uspešni delodajalci o vključevanju mladoletnih?

Direktor uspešnega slovenskega podjetja Polycom, ki razvija in izdeluje vrhunske izdelke iz polimerov, Iztok Novak, pravi, da izobraževalnemu področju namenjajo veliko pozornosti. Mlade vidijo kot tiste, ki v podjetje prinašajo svežo vizijo in znanje iz šol. Mladim ponujajo priložnosti za študentsko delo in jih vključujejo na različna področja, od enostavnejših del za mlade dijake do strokovnih del za študente in tiste z več izkušnjami.

Dijaki in študenti v Polycomu opravljajo študentsko delo v širokem diapazonu od administrativnih, strojniških in elektrotehničnih del, del v proizvodnji, v orodjarni in upravljanja strojev, do del v konstruiranju in razvoju. Z vključevanjem v delovne procese mladim že med izobraževanjem skozi timsko delo posredujejo svojo kulturo in vrednote.

Moški sedi za mizo
Foto: on ŠS d. o. o.

Dominik S. Černjak, direktor in lastnik Jasna Chalet Resorta, nagrajenec Zlate prakse 2022, nam je v 3 točkah pojasnil, kako v okviru projekta MLADI TALENTI JASNE, sprejmejo in pripravijo dijake in študente v panogi, ki je kadrovsko podhranjena, to je gostinstvo in razvoj turizma:

  1. »Mladi potrebujejo na začetku več informacij. Potreben je uvodni razgovor, kaj se dela, kako se dela, zakaj se tako dela, kje so lahko izzivi ter kako odreagirati in zakaj je to za njih dobro.
  2. Za mlade člane ekipe, ki so še dijaki, je potreben drugačen pristop kot za študente. Nasvet za to smo poiskali pri strokovni pomoči na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radovljici, kjer nam je profesor g. Rizvanović priporočil strokovno izobraževanje za mentorje za opravljanje srednješolskih strokovnih praks z namenom pridobitve osnovnih strokovnih podlag dela z mladimi.
  3. Smiselno je uvesti dodatno kontrolirano okolje, v katerega vstopajo mladi pod mentorskim vodstvom in imajo na začetku, dokler ne pridobijo zaupanja vase, na voljo osebo za vsa vprašanja kot oporo.«
  • Projekt MLADI TALENTI JASNE je namenjen mladim, predvsem lokalnim iz destinacije, med 15 in 18 letom z namenom, da v mentorsko vodenem in generaciji milenijcem prilagojene delovnem okolju pridobijo prvo konkretno delovno izkušnjo na zabaven način in to v službi z najlepšim razgledom.
  • »Pri nas se lahko opravljajo šolske in študijske prakse  ter počitniško delo, za katero ni potrebno strokovno predznanje. Mi jih učimo učimo s certificiranimi mentorji z znanjem iz prakse in si s tem poskusimo dodatno pridobiti kvaliteten kader, ali dolgoročno ali pa za sezonske špice. Vsako leto ob koncu šolanja najboljšemu med praktikanti ponudimo redno zaposlitev.«
  • »Naša izkušnja je, da je delo v turizmu za mlade eno najprimernejših načinov izstopa iz virtualnega sveta in priprave na samostojno življenje. V turizmu delaš  in komuniciraš z ljudmi v živo. Ob tem se sproščajo različne interakcije in situacije, s katerimi pridobivaš socialne, vodstvene in delovne veščine, ki jih ni v virtualnem socialnem in kulturnem svetu današnje mladine.«

Ponudba del delodajalcev (trenutno 4.800 prostih del) presega povpraševanje s strani dijakov in študentov

Ponudba del s strani delodajalcev je še vedno zelo velika. Generacije dijakov in študentov se zmanjšujejo, obenem pa imajo zaradi šolskih obveznosti manj časa za delo. V šolskem letu 2021/2022 je bilo v primerjavi s šolskim letom 2011/2012 15 % manj dijakov in študentov, v primerjavi s šolskim letom 2007/2008 pa kar 25 % manj!

Ta demografska vrzel in vse večje konkuriranje delodajalcev za nove sodelavce se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela. V času počitnic je več ponudbe za delo v turističnih središčih (npr. učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode ipd.), več pa je tudi povpraševanja po strežbi s strani delodajalcev.

Kaj zanima dijake in študente?

Dijaki iščejo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje). Dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih (npr. selitve), saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji.

Za študente, bolj izkušene in starejše dijake so na voljo zahtevnejša, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing ), dela v gostinstvu in turizmu.

Katera so najboljše in katera najslabše plačana dela?

Urne postavke so se dvignile, minimalna postavka je 6,92 €/h bruto, povprečna pa že 8 €/h bruto.

V zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, opažamo povišanje urnih postavk. Tako se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto na uro oziroma kar za 25 %  in trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto).

Ali ste vedeli?

e-Študentski Servis več kot 90 % mladim nakaže denar vnaprej = založi denar takoj, ko od delodajalca prejme obračun dela. Mladim ni treba čakati na težko pričakovani zaslužek.

 

Bolj zaželena pri mladih so dela, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve.

Najbolje plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, včasih izkušnje. Najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 €/h bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9 €/h brtuo, računalničarji in programerji nad 11,2 €/h bruto, selilci najmanj 10 €/h bruto.

Najslabše plačana dela so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,92 €/h bruto, 5,85 €/h neto). Takih je trenutno objavljenih okrog 10 %. Primeri del, ki so plačani po minimalni urni postavki, so: delo v proizvodnji, skladišču, pomoč pri prodaji, pomoč v kuhinji, pomoč pri strežbi.

2/3 dijakov in študentov se zaradi študentskega dela pri delodajalcih zaposli.

Zadnja raziskava Ninamedie, narejena oktobra letošnjega šolskega leta, pravi, da sta se dve tretjini anketirancev (61,9 %) po diplomi oziroma zaključku dela preko študentskega servisa, zaposlili v enem izmed podjetij, kjer so prej opravljali študentska dela.

Velika večina anketirancev (80,5 %) je prepričana, da jim je delo preko študentskega servisa pomagalo ali pa zelo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog.

Najboljši glampingi v Sloveniji

Nina Marčeta
-
0
Najboljši glampingi v Sloveniji

V zadnjem času je turizem doživel pravo revolucijo. Potniki iščejo izkušnje, ki jim omogočajo pobeg od vsakodnevnega vrveža in stik z naravo, hkrati pa si želijo udobja in luksuza. In prav tu se pojavi koncept glampinga, ki je vse bolj priljubljen po vsem svetu, vključno s Slovenijo.

Glamping, poimenovanje, ki izhaja iz združitve besed glamour in camping, predstavlja edinstveno doživetje, kjer se divjina narave sreča z udobnostjo sodobnih nastanitev. V nadaljevanju ti predstavljamo nekaj najboljših glamping destinacij v Sloveniji, ki ti bodo omogočile, da se sprostiš v objemu narave, ne da bi se odrekel  udobju.

Glamping Olimia Adria Village – Podčetrtek

Sredi slikovite pokrajine na obrobju naravnega parka Kozjansko te pričakuje Glamping Olimia Adria Village. Ponuja vrhunske lesene hiške in šotore z zasebnimi vrtovi, zasebnimi savnami in masažne bazene. Uživaj v razkošju in lepotah narave, hkrati pa se sprosti v bližnjih termalnih vrelcih Terme Olimia.

Glamping Terme Olimia
Glamping Terme Olimia Foto: on terme-olimia

Glamping Ribno – Bled

Na idilični lokaciji le nekaj korakov od Blejskega jezera se nahaja Glamping Ribno. V čudovitem gozdnatem okolju boš našel luksuzne šotore z leseno teraso, zasebno kopalnico in vročo kadjo. Uživaj v čarobnih razgledih na jezero in bližnje Julijske Alpe ter raziskuj lepote Bleda.

Glamping Ribno
Glamping Ribno Foto: on hotel-ribno

Garden Village – Bled

V bližini Blejskega jezera boš našel še eno vrhunsko glamping destinacijo – Garden Village Bled. Njihove naravne lesene hiške in počitniške hiške so elegantno zasnovane ter obdane z zelenjem. Uživaj v ekološkem bazenu, wellness centru in restavraciji, ki ponuja okusne lokalne jedi.

Bled Lake, Slovenia, Europe
Foto: kanuman iz iStock

Pikolovska jezerska vasica – Vipavska dolina

Si že kdaj sanjal o romantičnem oddihu med lokvanji na jezeru? V Vipavski dolini lahko uresničiš ta sanjski trenutek in prenočiš v edinstveni plavajoči glamping vasici v Sloveniji – Pikolovi jezerski vasici. Ta čarobna destinacija ponuja ljubke hiške na vodi, ki te umirijo in navdajo z občutkom svobode. In če to še ni dovolj, te čaka tudi romantično razvajanje s kulinaričnimi kreacijami v Pikolovi restavraciji, ki je prejela Michelinov krožnik.

Pikol jezerska vasica
Pikol jezerska vasica Foto: on vipavskadolina

Big Berry – Bela krajina

Ob reki Kolpi v Beli krajini se nahaja Big Berry, glamping naselje z zasebnimi lesenimi hišicami obdanimi s prelepim naravnim okoljem. Uživaj v zasebnosti terase, sprostitvi v zasebnem masažnem bazenu in raziskovanju narave ob reki. Obišči tudi bližnje vinograde in okusi vrhunska lokalna vina.

Big Berry Kolpa
Big Berry Kolpa Foto: on bigberry

Green Resort Glamping – Radlje ob Dravi

V osrčju narave, med koroškimi gozdovi in ob reki Dravi, se nahaja pravi zeleni raj – Green Resort Glamping v Radljah ob Dravi. Ta idilična destinacija omogoča pobeg od vsakodnevnega vrveža in potopitev v zeleno zavetje narave. S prvim naravnim biološkim bazenom v Sloveniji in ličnimi hišicami v obliki mlinov ponuja res edinstveno doživetje. Green Resort Glamping sledi zeleni in trajnostni zgodbi ter se s ponosom ponaša s srebrnim znakom Slovenia Green.

Amazing view of Maribor Old city, Main bridge (Stari most) on the banks of Drava river before sunrise, Slovenia. Scenic cityscape with dramatic cloudy sky and reflection, outdoor travel background
Foto: Lara_Uhryn iz iStock

Glamping Savinja – Ljubno ob Savinji

V objemu Kamniško-Savinjskih Alp se nahaja Glamping Savinja, kjer boš doživel popolno harmonijo narave in luksuza. Nastanjen boš v elegantnih lesenih hiškah z zasebnimi terasami ter užival v čudovitem pogledu na okoliške hribe. Sprehodi se po naravnem parku Logarska dolina in obišči bližnje smučišče.

Glamping Savinja
Glamping Savinja Foto: on visitsavinjska

Glamping je pravi način za pobeg od vsakodnevnega stresa in za povezavo z naravo, ne da bi se odrekel udobju. V Sloveniji imaš na izbiro številne glamping destinacije, ki ti omogočajo edinstvene izkušnje v objemu narave. Ne glede na to, ali se želiš sprostiti v bližini termalnih vrelcev, obkroženih z jezeri in gorami ali pa raziskovati slikovite reke in vinograde, te slovenske glamping destinacije ne bodo razočarale.

Mladim se zdi sprejemljivo kupovati ponaredke

Žiga Kastelic
-
0
Mladim se zdi sprejemljivo kupovati ponaredke

Nova raziskava kaže, da smo v Evropi vse bolj previdni glede ponaredkov in nezakonitih spletnih vsebin. Tu pa zadeva tudi nekoliko stagnira, saj se mladim potrošnikom zdi nakup ponaredkov sprejemljiv.

Zavedamo se tveganj pri nakupu ponaredkov, a jih vseeno kupujemo

Prvi sklop raziskave jasno kaže, da velika večina (83 odstotkov) Evropejcev precej dobro ali zelo dobro razume pojem intelektualna lastnina in se močno strinja s spoštovanjem pravic intelektualne lastnine. Raziskava je vključevala 25.824 prebivalcev vseh 27 držav članic, starejših od 15 let.

Raziskava ugotavlja, da se Evropejci vse bolj zavedajo tveganj, povezanih z nakupom ponarejenega blaga in dostopom do vsebin iz nezakonitih virov. Glede na raziskavo 80 odstotkov Evropejcev meni, da za ponarejenimi izdelki stojijo kriminalne organizacije, in se zaveda, da takšni nakupi škodujejo podjetjem in zaposlovanju.

Barcelona, Spain - October 29, 2016: Copies of popular brands of women bags sold on the Barceloneta beach
Foto: Dino Geromella iz iStock

Poleg tega jih 83 odstotkov meni, da nakup ponaredkov podpira neetično ravnanje, dve tretjini pa se zavedata potencialnih nevarnosti za zdravje, varnost in okolje. Kar zadeva digitalno piratstvo, se jih 82 odstotkov strinja, da nezakonit dostop do vsebin predstavlja tveganja, kot so prevare in izpostavljenost neprimernim vsebinam za mladoletnike.

Vsakemu tretjemu Evropejcu (31 odstotkov) se zdi sprejemljivo kupiti ponarejene izdelke, če je cena originalnega izdelka previsoka. Med mlajšimi potrošniki, starimi od 15 do 24 let, ta delež naraste na 50 odstotkov.

Tudi danes stavka na slovenskih univerzah, cilj ostaja jasen

Žiga Kastelic
-
0
Tudi danes stavka na slovenskih univerzah, cilj ostaja jasen

Visokošolski sindikat se je včeraj ponovno postavil za svoje pravice in zahteve, danes pa se bodo stavkovni dogodki nadaljevali na članicah Univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Včerajšnjega shoda se nista udeležila povabljena ministra, da bi poslušala zahteve zaposlenih.

Včeraj je potekala stavka v visokem šolstvu, danes pa se bo nadaljevala.

»Vlada nam je dala žaljivo nizko ponudbo. Namesto da bi pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih in predavateljih popravila krivico, ki se vleče že desetletje in pol, je predlagala dodatno povečanje plačnih nesorazmerij do visokošolskih učiteljev. Ponudba za strokovne in tehnične delavce skupine J je sramotno nizka. Najpogosteje zasedenim strokovnih delovnim mestom vlada ponuja samo en plačni razred, tehničnim pa dva. Najslabše plačanim v visokem šolstvu torej vlada ponuja najmanj,« so zapisali pri Visokošolskem sindikatu v izjavi za javnost.

V tej isti izjavi je bilo tudi povabilo kolegicam in kolegom, da se pridružijo nadaljevanju stavke. »Kako je mogoče, da našim strokovnim delavcem ponuja en plačni razred?« se je ob nadaljevanju stavke vprašal Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije.

Stavka na univerzah
Stavka na univerzah Foto: on ff

Prekinitev dela v torek in sredo. Prestavijo se izpiti in zagovori zaključnih del. Odpove se uradne ure v strokovnih službah, zapre se knjižnice, ne vzdržuje se informacijskih sistemov, vzdrževanje prostorov odpade. Med stavko se lahko izvede sestanke in seje, na katerih se razpravlja o stavkovnih zahtevah in o razmerah v visokem šolstvu ali v ožjem delovnem okolju. Stavka je omejena pri kliničnih vajah in drugih delovnih aktivnostih, katerih odpoved bi poslabšala zdravstveno stanje pacientov. Izjema sta tudi zakonsko regulirani javna zdravstvena in veterinarska dejavnost. Tako je visokošolski sindikat pozval k stavki, a izpostavil, da je presoja o izvedbi vsega omenjenega prepuščena vsakemu stavkajočemu posebej.

Na včerajšnji stavkovni shod so povabili tudi ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Niste se je udeležila.

Stavkovne dejavnosti so načrtovane vse do januarja

»Borimo se tudi proti banalnosti trenutka, ko pristajamo na to, da je to, kar počnemo, degradirano, vedno znova banalizirano, tekmujemo s kvaziznanstvenimi razlagami, politiki in politikami, ki ne razumejo pomena tega, kar univerza počne,« je na stavki povedal prodekan fakultete za družbene vede.

Stavka se nadaljuje danes, ko bodo na fakultetah članicah potekali različni dogodki. Nadaljnje stavkovne dejavnosti načrtujejo v sredini oktobra, nato pa tudi novembra, decembra in januarja, ko napovedujejo stavkovni teden. Seveda pa si želijo, da bo do dogovora prišlo čimprej.

5 prednosti gledanja filmov

Maša Kraljič
-
0
5 prednosti gledanja filmov

Storitve videa na zahtevo dandanes zagotavljajo zabavo v udobju našega doma, ki si je še pred nekaj leti ni bilo mogoče predstavljati. Ogled filma s prijatelji pa vseeno ostaja pomemben ritual za mnoge od nas. Na splošno v zadnjih letih pogosteje hodimo v kino, prav tako pa se je povečalo zanimanje za filmsko kulturo.

Kaj je v ozadju naše nenehne ljubezni do filmov? Ali gre le za zabavo, ali iz filmov, ki jih gledamo, dobimo nekaj globljega.

Strokovnjaki pravijo, da obisk kina ne služi le sprostitvi in smehu. Gledanje filmov je lahko tudi način, kako ceniti umetnost in se naučiti nekaj novega o sebi in svetu.

Filmi nam pomagajo pri učenju

Z gledanjem filmov se lahko veliko naučimo o določenih trenutkih v času, ali dojemanju le teh. Z drugimi besedami, filmi lahko oblikujejo način, kako osmišljamo svet, v katerem trenutno živimo – ne glede na obdobje, v katerega so postavljeni.

BlacKkKlansman, režiserja Spikea Leeja, je film o temnopoltem policistu, ki se infiltrira v lokalno podružnico Ku Klux Klana. Ob zaključku filma uporabi posnetke shodov iz Trumpove dobe in film postavi kot meditacijo o sodobni politiki. Očitno je, da gre za film, ki je postavljen v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in lahko nekatere od vprašanj poveže z nečim, kar se dogaja v tem trenutku.

Fikcija raziskuje zgodovinske dogodke in zgodbe iz resničnega življenja pripoveduje na drugačne načine kot dokumentarni film. Z nekaterimi tematikami in problemi se gledalci lažje poistovetimo, če so predstavljeni v obliki fikcijskega filma, kot v obliki dokumentarnega.

content and storytelling concept
Foto: bombermoon iz iStock

Filmi lahko spodbujajo družbene spremembe

Filmi so že od nekdaj navdihovali družbene spremembe. Imajo sposobnost, da gledalce poučijo o izkušnjah izven njihove perspektive, vzbujajo empatijo in odpirajo politično obremenjena vprašanja.

»To je njihova vloga, da so provokativni,« pravi dr. Danks.

Leta 2004 je film Dan po jutrišnjem (The Day After Tomorrow) pomagal povečati ozaveščenost o podnebnih spremembah. Dokumentarec Blackfish iz leta 2013 je sprožil javno negodovanje, kar je pripeljalo do tega, da je SeaWorld napovedal zaprtje svoje kontroverzne predstave o orkah. Film Priscilla: Queen of the Desert iz leta 1994 pa je bil v Avstraliji ključnega pomena pri predstavitvi LGBT tem širšemu občinstvu.

Nedavno so pozivi k ukrepanju proti rasni hegemoniji in spolnemu nadlegovanju v Hollywoodu sprožili nove razprave o rasni enakosti in enakosti spolov. To je privedlo do tega, da je občinstvo postalo »veliko bolj prilagojeno nebinarnemu razumevanju spola, različnih spolnosti in pomena različnih skupnosti«.

Zdaj se zavedamo, da če želimo povedati različne zgodbe, ne gre samo za najemanje različnih igralcev. Imeti moraš raznoliko skupino piscev in drugih ljudi, ki sodelujejo pri produkciji. Ko kupimo vstopnico za film, ki ga je posnela raznolika ekipa in pripoveduje zgodbo o skupini ljudi, ki jih pogosto ne vidimo na platnu, spodbujamo Hollywood, da nadaljuje s snemanjem raznolikih filmov.

Diverse young friends celebrating gay pride festival - LGBTQ community concept
Foto: Alessandro Biascioli iz iStock

Filmi nam pomagajo predelati težke življenjske lekcije

Lajšanje stresa je ključna funkcija filmov, za velik del občinstva filmskih uspešnic pa tudi glavna funkcija. Toda terapevtske koristi filmov se lahko razširijo še dlje. Filmi gledalcem ponujajo priložnost, da se prepoznajo v liku ali nekem delu filmske pripovedi in se tako z njegovo pomočjo spremenijo.

Kinematografija je praksa, ki jo nekateri psihoterapevti in psihologi uporabljajo v svojih kliničnih praksah kot dodatek k terapiji. Vsi smo si verjetno že kdaj zavrteli komedijo, ko smo bili slabe volje, ali pogledali tragično ljubezensko zgodbo, ko smo se znašli v ljubezenskih težavah.

Filmi so lahko »varen prostor«, kjer lahko najdemo alternativne vzornike, s katerimi se poistovetimo, in opazujemo vedenje teh likov, ko se spopadajo z izzivi podobnimi našim. Nekateri gledalci v filmih najdejo tudi metafore ali simbole, ki jim pomagajo pri spopadanju z velikimi življenjskimi izzivi.

Medium close-up portrait of young Black mana and Caucasian woman spending evening together crying while watching tragedy movie at cinema
Foto: shironosov iz iStock

Filmi so (še vedno) družabna izkušnja

Dejstvo, da kljub priljubljenosti storitev pretakanja videa na zahtevo (kot so Netflix, Disney+…) še vedno plačujemo za obisk kina, kaže, kako pomemben je obisk kina in ogled filmov v našem družbenem življenju.

Drugo področje rasti je tisto, čemur bi rekli »para-kinematografske razstavne izkušnje« – filmski dogodki v barih, na gradu pod zvezdami, Drive-In kino… Takšne stvari resnično cvetijo, saj ponujajo nadgradnjo neke osnovne izkušnje gledanja filmov in jo s tem obogatijo.

aged and worn vintage drive-in movies sign
Foto: smodj iz iStock

Tudi če filme gledamo doma, najdemo načine za povezovanje s prijatelji in skupnostmi preko filmov. Pa naj bo to debatiranje s prijateljem o filmu, ki si si ga ogledal, povezovanje na družbenih omrežjih in spletnih forumih ali pa na spletnih mestih pop kulture.

»Streamanje« filmov od doma je nekaterim filmom omogočilo, da so našli bolj množično občinstvo, kot bi ga sicer. To pa je ključnega pomena, za splošno prepoznavnost določenega filma.

Filmi nam pomagajo ceniti umetnost

Na filme pogosto gledamo predvsem kot na obliko zabave, vendar je kino tudi oblika umetnosti.

Ker je medij mogoče razumeti kot »kombinatorno umetniško obliko« (vrsta umetnosti, ki združuje druge medije), nam gledanje filma lahko omogoči, da cenimo elemente kot so npr. kostumografija, zvočno oblikovanje, arhitektura in gledališče.

Preprosto gledanje filma je lahko način, kako ceniti umetnost in povečati svojo kulturno zavest – v formatu, ki je mnogim od nas bolj dostopen kot galerija. Filme je preprosto »lažje sprejeti« kot knjige ali druge oblike pripovedovanja zgodb.

Contemporary art collage. Colorful image of retro video camera in human hands isolated over white background. Concept of art, vintage things, mix old and modernity. Copy space for ad
Foto: master1305 iz iStock

Ko gledamo film, se ne samo zabavamo: občudujemo tudi nekaj lepega, spoznavamo svet okoli sebe, se povezujemo s skupnostmi, prispevamo k pozitivnim družbenim spremembam. In kot poudarja gospod Davidson, predsednik avstralskega sveta filmskih društev: »Vsega je konec v dveh urah«.

In, kateri film si boš pogledal danes?

5 najboljših načinov, kako se znebiti komarjev

Janko Šali
-
0
5 najboljših načinov, kako se znebiti komarjev
Noči postajajo toplejše in ljudje nismo edini, ki se tega veselimo. Na drugi strani naših osvetljenih oken roji nebodijihtreba komarjev, ki le čakajo da jih spustimo v svoje sobe, kjer bodo imeli bloody mary veselico. Na srečo slovenski komarji ne prenašajo nevarnih bolezni, a to jih ne naredi nič manj nadležne. Če jih tudi ti želiš izgnati iz svojega hrama, nadaljuj z branjem in spoznaj pet najboljših načinov, kako pregnati komarje.

Uporabi komarnik

Najlažji in najučinkovitejši način so komarniki. V trgovini jih lahko kupimo po relativno nizki ceni, nastavimo na okno in komarjem fizično preprečimo vstop.

Pomagaj si z naravnimi vonjavami

Nekateri pa nimajo rok domačega mojstra in bi jim montiranje komarnika lahko predstavljalo težavo. Nič ne de, na zalogi imamo še štiri možnosti, da se znebimo pikajočih nadlog.
Komarji sovražijo nekatere vonjave, ki jih najdemo v naravi. Med drugim so to cimet, sivka, poprova meta, cedra, limonska trava in še kaj. Lahko bi si potresli cimet po okenski polici ali obešali zavojčke sivke po okvirju, a to se zdi umazano ter zamudno. Bolje je kupiti dišeče palčke ali vaporizator ekstraktov omenjenih rastlin. To morda ne bo ustavilo vseh komarjev, a le najbolj pogumni in lačni bodo še pribrenčali mimo naših ušes.
lavender, flower wallpaper, flowers
Poljem sivke se komarji na daleč izognejo. Foto: Hans iz Pixabay

Izogibaj se nekaterim vonjavam

Tako kot nekatere naravne vonjave komarje odganjajo, obstaja kopica drugih, ki jih privlačijo. Parfumi z vonji po rožah in sadju, vonj kolonjske in losijoni so prava vaba za samice komarjev. Zmanjšana uporaba teh, bo prinesla manjše število komarjev.

Ventilator je tvoj prijatelj

Ventilatorji ti bodo pomagali na kar dva načina. Poleg tega, da bo tvoja soba celo noč ostala sveža in zračna, tudi žuželke težko letijo v vetru. Hkrati s tem nekoliko razblinijo vonj človeka, ki ga komarji iščejo.
black, fan, air
Foto: StockSnap iz Pixabay

Odstrani stoječo vodo

Zadnji nasvet je bolj preventivne narave. Samice komarjev odlagajo svoja jajčeca v stoječo vodo. Kopalnice in kuhinje lahko hitro postanejo hišna gojišča komarjev, če ne odstranjujemo lužic in drugih stoječih voda. Redno prebrisavanje površin bo naše stanovanje naredilo čistejše, lepše in brez nadležnega bzzzz okoli naših ušes.

Univerza na Primorskem odprla razpis za izbirnost med članicami

Žiga Kastelic
-
0
Univerza na Primorskem odprla razpis za izbirnost med članicami

Univerza na Primorskem je objavila razpis za izbirnost med članicami Univerze na Primorskem za študijsko leto 2023/24.

Izbirnost na članicah Univerze na Primorskem

Univerza na Primorskem (UP) svojim študentom ponuja pestro ponudbo izbirnih predmetov z različnih področij. Pravilnik o izvajanju izbirnosti med članicami Univerze na Primorskem omogoča študentom, da v okviru letnika vpisanega študijskega programa izbirajo predmete tudi na drugih članicah UP, tam opravljajo študijske in izpitne obveznosti ter nabirajo kreditne točke po ECTS, ki bodo priznane kot del opravljenih študijskih obveznosti.

Poleg možnosti, ki jih ponujata mednarodna in nacionalna mobilnost, je tako študentom UP omogočeno tudi izbiranje predmetov drugih članic UP, v obsegu, ki ga omogoča študijski program, v katerega so vpisani.

Razpis izbirnosti za študijsko leto 2023/24

V izbirnost se lahko vključijo redni in izredni študenti dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov UP, v skladu z izbirnostjo, ki jo omogočajo študijski programi, v katere so vpisani.

Študenti imajo za izbor ponujenih 311 predmetov, ki jih bodo v študijskem letu 2023/2024 izvajale članice UP.

Ponujeni predmeti so v obsegu 3, 4, 6 ali 9 ECTS kreditnih točk, izvajali se bodo v slovenščini, angleščini, italijanščini, ruščini in kitajščini v okviru dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov vseh članic UP.

Rok za oddajo prijavnih obrazcev za izbirnost med članicami UP za študijsko leto 2023/2024 je četrtek, 5. oktober 2023.

Slovenska univerza bo sodelovala z afriško univerzo

Žiga Kastelic
-
0
Slovenska univerza bo sodelovala z afriško univerzo

Rektor Univerze v Ljubljani se je pretekli teden srečal z rektorjem Univerze v Johannesburgu. Prof. dr. Gregor Majdič je gostil prof. Lethlhokwa Mpedi iz Južnoafriške republike. V okviru srečanja je bil podpisan sporazum o sodelovanju, sam namen srečanja pa je bil predvsem pogovor o sodelovanju in skupnih aktivnosti univerz.

Medinstitucionalni sporazum UL in Univerze v Johannesburgu

Ljubljano in Johannesburg ločuje približno 8150 kilometrov zračne razdalje, kar pa ne pomeni, da sodelovanje ni prisotno. Za povečanje le tega sta korak naprej storila rektorja obeh univerz in podpisala medinstitucionalni sporazum.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je ob obisku poudaril pomen sodelovanja med afriškimi in evropskimi državami ter izpostavil sodelovanje Univerze v Ljubljani z Zvezo afriških raziskovalnih univerz (ARUA – African Research Universities Alliance), ki poteka v okviru mednarodnega združenja v The Guild.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je v sredo, 7. junija, gostil prof. Lethlhokwa Mpedi, rektorja Univerze v Johannesburgu iz Južnoafriške republike
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je v sredo, 7. junija, gostil prof. Lethlhokwa Mpedi, rektorja Univerze v Johannesburgu iz Južnoafriške republike Foto: on uni-lj

K podpisu je pristopilo 9 članic Univerze v Ljubljani:

  • Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
  • Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
  • Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
  • Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani
Univerza v Johannesburgu podpisala sodelovanje z Univerzo v Ljubljani
Univerza v Johannesburgu podpisala sodelovanje z Univerzo v Ljubljani Foto: on uj
1...629630631...2.152Stran 630 od 2.152