Študentska organizacija Slovenije je objavila peticijo proti ukinitvi študentskih bonov. »Subvencionirana študentska prehrana je temeljna pravica vsake študentke in študenta, ki izhaja iz statusa študenta in ni luksuz, temveč je ključnega pomena za zdrav in uspešen študij študentov. Idejam Vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi javnih študentskih menz in s tem ukinitvi sistema subvencionirane študentske prehrane, zato glasno nasprotujemo,« so zapisali pri ŠOS-u.
Peticija proti ukinitvi študentskih bonov
O pomenu študentske prehrane se nam pogosto ne zdi pomembno govoriti, saj je le ta postala del vsakdana in večini študentov pripomore k temu, da dobijo vsaj en topel obrok na dan. »Obstoječ sistem omogoča, da si lažje zagotovimo osnovno prehrano, ki je bistvenega pomena za naše zdravje, dobro počutje in kvaliteten študij,« pravijo pri Študentski organizaciji Slovenije.
»S peticijo pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ohrani in izboljša obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane. Dostop do kakovostne prehrane je temeljna človekova potreba. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, pričakujemo, da bo zdrava in raznolika prehrana dostopna vsem študentom, ne le peščici.«
ŠOS pojasnjuje oziroma poudarja, da je obstoječ sistem dober, a ima možnosti za izboljšave. Prizadevajo si za večjo dostopnost subvencionirane študentske prehrane in pestrost ponudbe.
Lev Tolstoj je nekoč dejal: »Najtežje predmete in stvari je mogoče razložiti tudi najbolj počasnemu človeku, če si o njih ni ustvaril še nobene predstave; a najpreprostejše stvari ni mogoče razjasniti najbolj inteligentnemu človeku, če je trdno prepričan, da že brez sence dvoma ve, kaj je pred njim.«
Kaj nam to pove? Zakaj nam dejstva ne spremenijo misli? In zakaj bi nekdo še naprej verjel v lažno in netočno idejo?
Logika lažnih prepričanj
Ljudje potrebujemo razumen in natančen pogled na svet, da lahko preživimo. Če se naš model resničnosti močno razlikuje od dejanskega sveta, se srečamo z veliko problemi in težavami. A resnica in natančnost nista edini stvari, ki sta pomembni za človeški um. Ljudje imamo globoko željo po pripadnosti.
Ljudje smo čredne živali. Želimo se vklopiti, se povezati z drugimi ter pridobiti spoštovanje in odobravanje vrstnikov. Takšna nagnjenja so bistvena za naše preživetje. Naši predniki so večino evolucijske zgodovine živeli v plemenih. Ločiti se od plemena, ali biti izgnan je pomenilo skoraj gotovo smrt.
Pomembno je tako razumevanje resnice, kot tudi ostati del plemena. Čeprav ti dve želji pogosto dobro delujeta skupaj, občasno prideta v konflikt. V nekaterih okoliščinah je socialna povezanost dejansko bolj koristna za naše vsakdanje življenje kot razumevanje resnice določenega dejstva ali ideje. Stvarem ne verjamemo vedno, ker so pravilne. Včasih jim verjamemo, ker zaradi njih izgledamo dobro pred ljudmi, ki so nam pomembni.
Lažna prepričanja so lahko koristna v družbenem smislu, tudi če niso uporabna v dejanskem smislu. Ta pristop bi lahko imenovali »dejansko napačen, a družbeno točen«.Ko moramo izbirati med dvema, ljudje pogosto izberemo prijatelje in družino, namesto dejstev.
To spoznanje pojasnjuje zakaj se včasih na družinskem kosilu raje ugriznemo v jezik in zakaj pogledamo stran, ko naši starši rečejo kaj žaljivega. Razkriva pa tudi boljši način, kako spremeniti mnenje drugih.
Dejstva nam ne spremenijo mišljenja, prijateljstvo ga
Prepričevanje nekoga, da si premisli, je v resnici postopek prepričevanja, da zamenja svoje pleme. Če opusti svoja prepričanja, tvega izgubo družbenih vezi. Ne moreš pričakovati, da si bo nekdo premislil, če mu vzameš tudi skupnost. Tako mu moraš dati prostor kamor lahko gre. Nihče si ne želi, da bi njihov pogled na svet razpadel, če je rezultat osamljenost.
Prava pot to tega, da ljudem spremeniš mišljenje, je, da postaneš njihov prijatelj, jih pripelješ v svoj krog, oziroma vključiš v svoje pleme. Zdaj lahko spremenijo svoja prepričanja brez tveganja, da bodo družbeno zapuščeni.
Britanski filozof ima za to fantastično rešitev. Predlaga, da naj preprosto jemo obroke s tistimi, ki se z nami ne strinjajo.
Sedeti za mizo s skupino neznancev ima nenavadno korist, saj jih je takrat nekoliko težje sovražiti. Predsodki in etnični spori se hranijo z abstrakcijo in nevednostjo, ki jo lahko delno reši bližina, ki jo zahteva obrok – podajanje krožnikov, razgrnitev prtičkov v istem trenutku, podajanje soli…
Morda ni razlika, ampak razdalja tista, ki rojeva sovražni odnos. Z večjo bližino se povečuje tudi razumevanje. Abraham Lincoln je dejal: »Ta človek mi ni všeč. Moram ga bolje spoznati.«
Spekter prepričanj
Američan Ben Casnocha je nekoč omenil idejo: ljudje, ki imajo največ možnosti, da nam spremenijo mišljenje, so tisti, s katerimi se strinjamo pri 98 odstotkih tem.
Če nekdo, ki ga poznate, vam je všeč in mu zaupate verjame v radikalno idejo, je večja verjetnost, da jo boste upoštevali oziroma premislili. Z njim se namreč že strinjate na večini področij življenja, mogoče bi si torej morali premisliti tudi glede tega. Toda če nekdo, ki je zelo drugačen od vas, predlaga isto radikalno idejo, ga je enostavneje zavrniti in označiti za norca.
Eden od načinov za vizualizacijo tega razlikovanja je preslikava prepričanj na spekter, ki ga bomo poimenovali spekter prepričanj. Če ta spekter razdelimo na 10 enot in se znajdemo na poziciji 7, potem nima smisla, da prepričujemo nekoga na poziciji 1. Razkorak je namreč prevelik. Ko smo na položaju 7, je naš čas bolje porabiti za povezovanje z ljudmi, na položaju 6 ali 8, in jih tako postopoma vleči v svojo smer.
Najbolj burni prepiri se pogosto dogajajo med ljudmi na nasprotnih koncih spektra, najpogosteje pa se učimo od tistih, ki so nam na spektru bližje. Bližje kot si nekomu, bolj verjetno je, da se bosta eno ali dve prepričanji, ki ju ne delite, prelila v tvoj um in oblikovala tvoje razmišljanje. Bolj kot je ideja oddaljena od tvojega trenutnega položaja, večja je verjetnost, da jo boš zavrnil.
Ko gre za spreminjanje mišljenja ljudi, je zelo težko skakati z ene strani na drugo. Na spektru ne moreš skakati iz ene strani na drugo, ampak počasi drsiš po eno »enoto« naenkrat.
Namesto pogovora preberi knjigo
Vsaka ideja, ki je dovolj drugačna od vašega trenutnega pogleda na svet, se vam bo sprva zdela grozeča. In najboljše mesto za premislek o grozeči ideji je v nenevarnem okolju. Posledično so knjige pogosto boljše sredstvo za preoblikovanje prepričanj kot pogovori ali razprave.
V pogovoru morajo ljudje skrbno pretehtati svoj status in podobo, ki jo želijo ohraniti. Preprečili bi radi, da bi izpadli neumni. Ko se soočijo z neprijetnim naborom dejstev, se pogosto raje nagibajo k ohranitvi svojega trenutnega položaja, kot da bi javno priznali, da se motijo.
Knjige to napetost rešujejo. S knjigo pogovor poteka v glavi osebe, brez tveganja, da bi ga drugi obsojali. Lažje je biti odprt za nove ideje in mišljenja, če se ne počutiš ogroženo.
Argumenti so kot popoln napad na identiteto osebe, branje knjige pa je, kot da bi seme ideje potisnili v glavo osebe in pustili, da raste pod njegovimi pogoji. Ko nekdo premaguje in spreminja svoje že obstoječe prepričanje se v glavi bojuje že sam s seboj, in ne potrebuje še drugih oseb, ki bi mu to dodatno otežile.
Zakaj napačne ideje ostajajo
Razlog, zakaj slabe ideje še naprej živijo, je ta, da ljudje še naprej govorijo o njih.
Tišina je smrt za vsako idejo. Ideja, ki ni nikoli izgovorjena ali zapisana, umre z osebo, ki si jo je zamislila. Ideje si lahko zapomnimo šele, ko jih ponavljamo. Verjeti jim je mogoče šele, ko se ponavljajo.
Povedali smo že, da ljudje ponavljajo ideje, da bi pokazali, da so del iste družbene skupine. Tu je tudi ključna točka, ki jo večina ljudi spregleda: Ljudje ponavljajo tudi slabe ideje, ko se nad njimi pritožujejo. Preden lahko idejo kritiziraš, se moraš nanjo sklicevati. Na koncu ponavljaš ideje, za katere upaš, da jih bodo ljudje pozabili – toda ljudje jih seveda ne morejo pozabiti, saj o njih kar naprej govoriš. Bolj kot torej ponavljaš slabo idejo, večja je verjetnost, da ji bodo ljudje verjeli.
Ta pojav imenujemo Clearov zakon ponavljanja (ang. Clear’s Law of Recurrence): število ljudi, ki verjamejo ideji, je neposredno sorazmerno s številom ponovitev v preteklem letu – tudi če je ideja napačna. Vsakič, ko napadeš slabo idejo, hraniš prav tisto pošast, ki jo poskušaš uničiti. Pekel za ideje, ki jih obsojaš je tišina.
Tvoj čas je bolje porabiti za zagovarjanje dobrih idej kot za rušenje slabih. Ne izgubljaj časa z razlago, zakaj so slabe ideje slabe. Tako enostavno razpihuješ ogenj nevednosti in neumnosti.
Najboljša stvar, ki se lahko zgodi slabi ideji, je, da je pozabljena. Najboljše, kar se lahko zgodi dobri ideji, je, da jo delimo. Nahrani dobre ideje in pusti, da slabe umrejo od lakote.
Bodi tabornik, ne vojak
To ne pomeni, da ni nikoli koristno opozoriti na napako ali kritizirati slabe ideje. Vprašati pa se moraš: »Kaj je cilj?« Zakaj sploh želiš kritizirati slabe ideje. Verjetno misliš, da bi bil svet boljši, če bi jim manj ljudi verjelo. Če je cilj dejansko spremeniti mišljenje, potem kritiziranje druge strani ni najboljši pristop.
Večina ljudi se prepira, da zmaga in ne, da bi se česa naučili. Ljudje se pogosto obnašajo kot vojaki, in ne kot taborniki. Vojaki so v intelektualnem napadu in želijo premagati ljudi, ki se od njih razlikujejo. Zmaga je operativno čustvo. Taborniki pa so kot intelektualni raziskovalci, ki skupaj z drugimi počasi poskušajo preslikati teren. Tu je gonilna sila radovednost.
Če torej želite, da ljudje sprejmejo vaša prepričanja, se morate obnašati bolj kot raziskovalni tabornik in manj kot napadalni vojak. V središču tega pristopa je vprašanje: »Ali ste pripravljeni ne zmagati, da bi nadaljevali pogovor?«
Najprej bodi prijazen, nato imej prav
Japonski pisatelj Haruki Murakami je zapisal: »Vedno si zapomni, da prepiranje in zmaga pomeni razbijanje realnosti osebe, proti kateri se prepiraš. Boleče je izgubiti svojo resničnost, zato bodi prijazen, tudi če imaš prav.«
Ko smo v trenutku zlahka pozabimo, da je cilj povezati se z drugo stranjo, sodelovati z njimi, se z njimi spoprijateljiti in jih vključiti v naše pleme. Tako smo ujeti v zmago, da pozabimo na povezovanje in sodelovanje.
Ko ste do nekoga prijazni, to pomeni, da z njimi ravnate kot z družino in to je dobra metoda za dejansko spreminjanje mišljenja nekoga.
Razvijaj prijateljstva. Deli obroke. Podari knjige. Bodi tabornik in ne vojak. In ne nazadnje najprej bodi prijazen, nato imej prav.
»Z obžalovanjem sprejemam to novico o napovedi nove stavke. Po mojem prepričanju je neupravičena,« je v odzivu za javnost povedal Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Odzval se je tudi na navedbe sindikata o dvojnih plačah in avtonomiji univerze, kar naj bi bila njegova ideja. Vse je »absolutno demantiral«, kot se je izrazil sam.
Vleka vrvi med ministrom in visokošolskim sindikatom se tako nadaljuje, vsekakor pa je v letu 2023 (za zdaj) dosegla vrhunec. Kaj se je zgodilo ob napovedi novih stavkovnih dni s strani sindikata?
Minister dr. Igor Papič in Visokošolski sindikat nadaljujeta bitko
»V samem dopisu, ki je objavljen na spletni strani Visokošolskega sindikata, bi mogoče najprej omenil tudi neke trditve, najprej o teh famoznih dvojnih plačah, ki naj bi bile moja ideja,« se je minister dotaknil tudi tematike dvojnih plač, ki so jih omenili pri sindikatu:
Žal se je minister dr. Igor Papič veliko bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oz. trojne plače, ki jih bo prejemala peščica njegovih kolegov s tržnimi projekti, pri prenovi visokošolske zakonodaje pa lansira ideje o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev, odpravi omejitve mandatov in dopušča možnost ukinitve članic univerze oz. fakultet.
»Tako imenovane dvojne plače oziroma posebno nagrajevanje zelo uspešnih raziskovalcev je bilo urejeno z Zakonom o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti konec leta 2021. Ta zakon je bil potrjen v parlamentu. Danes se sklicevati na te vsebine in to odgovornost pripisovati meni, se mi zdi nekonkretno,« se je na navedbe sindikata odzval minister Papič.
Odziv ministra dr. Igorja Papiča na navedbe Visokošolskega sindikata Foto: on gov
V svojem zapisu Visokošolski sindikat sprašuje, če si »želimo imeti dekane z dvajsetletnim stažem, ki se bodo dali izvoliti s trgovanjem z glasovi na senatu? Volilne pravice ne damo – niti zaposleni, niti študentje! Po našem trdnem prepričanju je univerza skupnost zaposlenih in študentov, ne pa podjetje, ki se bo upravljalo po korporativnem modelu.«
Lansiranje idej o ukinitvi volitev in odpravi mandatov
V odzivu se je minister odzval tudi na del zapisa sindikata, ki pravi, da je osebno lansiral idejo o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev, odpravi omejitve mandatov in o možnosti ukinitve članic univerz. »To so stvari, ki nimajo nikakršne povezave z realnostjo. Ta zgodba izhaja iz tekoče delovne skupine, ki pripravlja popolnoma nov zakon o visokem šolstvu. V tej delovni skupini, kjer je približno 15 do 15 članov, predstavnikov rektorske konference, akademije, gospodarske zbornice so neformalno predstavniki vseh teh inštitucij, tudi študenti so zraven, razpravljali o bodoči organizaciji visokošolskega prostora,« je povedal minister, čigar odstop je v tem letu Visokošolski sindikat že zahteval.
»Bila je izražena ideja o večji avtonomiji univerz s strani rektorjev univerz. To ni nikakršna ideja tega ministrstva, še najmanj moja,« se je obranil očitkov.
»Nihče ni govoril o ukinitvi volitev, nihče ni govoril o ukinjanju rektorskih volitev,« je še dodatno zavrnil očitke sindikatov. »O tem je spregovoril tudi predsednik rektorske konference dr. Majdič,« je dodal.
Odziv ministra dr. Papiča na napoved stavke Visokošolskega sindikata Slovenije
Stavka napovedana za konec maja in junij
Stavko je sindikat že napovedal. »Visokošolski sindikat Slovenije napoveduje nadaljevanje lani začete stavke v visokem šolstvu. Prvi stavkovni dan bo v torek, 30. 5. 2023. Naslednja dva bosta v sredo in četrtek, 13. in 14. 6. 2023. Če bo potrebno, bomo stavko nadaljevali tudi jeseni,« so zapisali v odzivu za javnost.
V našem prispevku 6 stavkovnih zahtev Visokošokolskega sindikata si lahko prebereš več o njihovih zahtevah.
20. maja praznujemo svetovni dan čebel, ki ga je na pobudo Slovenije (ki jo je takrat podpiralo 115 držav) Generalna skupščina OZN razglasila že leta 2017. Tako obeležujemo čebele že šesto leto zapored.
Svetovni dan čebel je slovenska pobuda
Dejstvo, da je pobuda prišla iz Slovenije, ni nič nenavadnega. Imamo namreč največ čebelarjev na prebivalca v Evropski Uniji, naša avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka – pa je ena izmed najbolj razširjenih medonosnih vrst čebel na svetu.
Datum, ki smo ga izbrali za ta dan, je datum rojstva Antona Janše, velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja.
V čebelarstvu, ki je v naši državi izredno pomembna dejavnost, je ta uveljavil revolucionarne nove metode. V svojih dveh knjigah, ki sta še danes v uporabi, je med drugim redefiniral vlogo trotov in uvedel čebeljo pašo.
To priznanje, da so čebele ogrožene, je bila velika simbolna zmaga Slovenije, diplomacije ter vladnih in nevladnih institucij. Z nadaljevanjem te tradicije pa smo vsako leto ponovno opomnjeni o pomembnosti varovanja čebel in drugih opraševalcev.
Pomembnost opraševalcev
Opraševalci, kot so metulji, netopirji, kolibriji in navsezadnje čebele so vedno bolj ogroženi zaradi človeških aktivnosti.
Zaradi ljudi so današnje stopnje izumrtja vrst 100- do 1000-krat višje kot bi bilo to običajno.
Skoraj 35 odstotkov opraševalcev nevretenčarjev, zlasti čebel in metuljev, in približno 17 odstotkov opraševalcev vretenčarjev, kot so netopirji, grozi izumrtje, in to po vsem svetu.
To je katastrofalna statistika; opraševanje je namreč ključen proces za obstoj našega trenutnega ekosistema. Skoraj 90 % divjih cvetočih rastlinskih vrst je odvisnih od živalskega opraševanja, bodisi v celoti bodisi vsaj delno.
Ne samo divje rastline – tudi 75 odstotkov svetovnih pridelkov hrane in 35 odstotkov svetovne kmetijske zemlje potrebuje opraševanje s strani živali. Te torej ključno prispevajo k prehranski varnosti (vsaka tretja žlica je namreč odvisna od opraševanja) in k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Čebele specifično so tudi izredno pomembne v trajnostnem kmetijstvu in pri ustvarjanju milijone delovnih mest na podeželju. Brez njih bi marsikateri kmet izgubil pomemben vir prihodka.
Naraščajoča grožnja izumrtja
Če se bo torej trend izumiranja čebel in drugih opraševalcev nadaljeval, bodo hranljive pridelke, kot so sadje, oreščki in zelenjava, vedno bolj nadomeščali osnovni pridelki. Med te spadajo med drugim tudi riž, koruza in krompir. Takšna živila vsekakor niso dovolj raznovrstna, kar bo sčasoma povzročilo neuravnoteženo prehrano.
To od nas zahteva dodatno skrb za preživetje teh žuželk. Nujno je, da omejimo dejavnike, ki povzročajo padec odpornosti čebel in jih naredijo bolj dovzetne za škodljivce in bolezni. Intenzivne kmetijske prakse, sprememba rabe zemljišč, pesticidi ipd. morajo torej preiti pod strožje regulacije.
Slovenija je sicer kot ena izmed prvih držav Evropske Unije leta 2011 prepovedala uporabo nekateri pesticidov, ki so čebelam najbolj škodljivi, kar je pohvale vreden korak – vendar se pri njem ne sme ustaviti.
Ravno zato obstaja svetovni dan čebel – da se to zavedanje zasidra v vsakega posameznika.
Cilj dneva je opozarjanje na pomembnost čebel za naše preživetje, ozaveščanje o dejavnikih, ki jim grozijo, ter krepitvi ukrepov za zaščito opraševalcev.
Dogodki v okviru dneva
V okviru svetovnega dneva čebel je po Sloveniji potekalo (ali pa še bo) več dogodkov. Največji dogodek na mednarodni ravni je organizirala OZN za hrano in kmetijstvo, katerega častna gostja je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Tudi letos bo potekala podelitev nagrade Zlata čebela, in sicer 24. maja v predsedniški palači. Nagrada bo letos podeljena za področje raziskav o čebelah, prejšnja leta pa so se prejemniki odlikovali na področjih promocije čebel in ohranjanja le-teh.
Z Zlato čebelo Slovenija utrjuje svoj sloves kot čebelarska in biotsko raznolika dežela, ki se osredotoča na varovanje okolja, trajnostno kmetijstvo in prehransko varnost.
Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja, saj se je na ta dan leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Ker je zlasti v Sloveniji čebelarstvo še kako pomembno, smo se odpravili na popotovanje zanimivih in zabavnih dejstev o čebelah. Dan čebel bomo začeli z zanimivostmi o čebelah.
Šestkotna oblika satja je najučinkovitejša oblika v našem svetu.
Takšen vzorec namreč omogoča, da so celice pakirane brez praznega prostora vmes. Vosek je sicer tanek in občutljiv, vendar lahko struktura šesterokotnih celic prenese ogromno težo.
Če smo že pri očeh – imajo jih kar 5! Poleg dveh večjih in natančnejših, ki so poraščene, imajo na vrhu svoje glave še tri manjše oči v obliki črnih pik.
Te so precej bolj preproste. Ne zaznavajo oblik, ampak svetlobo – tako lahko čebela zazna, če se ji plenilec približuje od zgoraj.
Dve veliki očesi na obeh straneh njene glave pa služijo opazovanju vzorcev, kar pomaga prepoznati druge čebele in vrste rastlin.
Troti umrejo kmalu po parjenju. Med paritvenim letom se lahko parijo sedem- do desetkrat, nato pa poginejo.
Smrt je pravzaprav kar nasilna. Parjenje je precej silovito, kar povzroči, da endofalus (del trota, ki vstopi v matico) poči in se odlomi od njegovega telesa. Posledično trotu poči tudi trebuh.
V primeru, da slučajno preživijo paritveni let, so vseeno izvrženi iz gnezda. Troti namreč niso sposobni opravljanja dela; ne morejo pičiti, zbirati cvetnega prahu ali skrbeti za ličinke. Namenjeni so zgolj oploditvi matic, zato so zavrženi kmalu po tem, ko opravijo to dolžnost.
O čebelah vemo ogromno
Čebela s povečevalnim steklom. Foto: 3dalia iz iStock
Čebela je takoj za človekom eno najbolj znanstveno raziskanih bitij na svetu.
Čebele se lahko usposobi kot detektorje bomb – kar so tudi že večkrat naredili.
Znanstveniki so jih naučili reagirati na zelo majhne količine kemikalij v eksplozivih. Ob uspešnem odkritju določene eksplozivne spojine so bile nagrajene s sladkorno vodo.
Ko so čebele torej pravilno zaznale spojino, so se naučile, da kar samodejno iztegnejo jezik v pričakovanju nagrade.
Znanstveniki so odkrili, da lahko čebele pri odločanju o novem gnezdišču kolonije tako rekoč glasujejo za svojega favorita.
Izvidniške čebele poiščejo potencialna mesta in o lokacijah teh sporočijo koloniji. To naredijo tako, da uporabijo nekakšen ples, pri katerem zelo hitro premikajo zadek levo in desno.
Bolj, kot so navdušene nad novim potencialnim mestom, bolj navdušeno plešejo. Če je všeč tudi drugim čebelam delavkam, začnejo te posnemati ples. Ko se jih dovolj strinja glede novega gnezda, se sprejme odločitev.
Bezgov in melisin sirup sta super osvežilni pijači za bližajoče se poletje. Odlični sta za hidracijo, hkrati pa polni vitaminov in mineralov, ki so pomembni za zdravje. Preberi si, kako ju lahko pripraviš sam, in se pravočasno loti nabiranja bezgovih cvetov!
Nabiranje rastlin
Pomlad in poletje je ravno čas nabiranja bezgovih cvetov in melisinih listov. Ko nabiraš bezgove cvetove, izberi tiste, ki še niso popolnoma odprti, a so že dovolj veliki, da lahko enostavno odstraniš cvetne liste. Cvetove najprej pretresi, da odstraniš morebitne insekte in jih nato speri s hladno vodo. Ko nabiraš melisine liste, izberi tiste, ki so zdravi in brez poškodb. Priporočljivo je, da jih nabiraš v suhem vremenu, ker so listi takrat bolj aromatični.
Bezgove cvetove speri s hladno vodo in odstrani cvetne liste.
V veliki posodi zavri 1 liter vode in dodaj sladkor. Mešaj, dokler se sladkor ne raztopi.
Dodaj bezgove cvetove in limonine rezine ter kuhaj na zmernem ognju 10-15 minut.
Mešanico odcedi skozi gazo ali cedilo. Pusti, da se ohladi na sobno temperaturo.
V ohlajeno tekočino vmešaj limonin sok in prelij v sterilizirane steklenice. Pri tem poskusi sirup naliti povsem do vrha, da v steklenici ne ostane nič zraka.
Shrani na hladnem in temnem mestu. Po odprtju steklenico hrani v hladilniku.
V veliki posodi zavri 1 liter vode in dodaj sladkor. Mešaj, dokler se sladkor ne raztopi.
Dodaj melisine liste in limonine rezine ter kuhaj na zmernem ognju 15-20 minut.
Mešanico odcedi skozi gazo ali cedilo in prelij v sterilizirane steklenice. Pri tem poskusi sirup naliti povsem do vrha, da v steklenici ne ostane nič zraka. Pusti, da se ohladi na sobno temperaturo.
Shrani na hladnem in temnem mestu. Po odprtju steklenico hrani v hladilniku.
Uživaj v pripravljenem napitku!
Ko sta bezgov in melisin sok pripravljena, ju lahko uživaš na različne načine. Lahko ju le razredčiš z vodo (poskusi tudi z gazirano vodo, ne bo ti žal 😉) in dodaš nekaj ledu za osvežilni napitek v vročih poletnih dneh. Prav tako lahko sirupa uporabiš kot sladilo za čaj ali koktajle. Melisin sok se odlično ujema tudi s gin tonikom.
Poleg okusne osvežitve imata tako bezgov kot melisin sok tudi številne zdravstvene koristi. Bezeg vsebuje flavonoide, ki imajo protivnetne in antioksidativne lastnosti, kar lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij v telesu in preprečevanju poškodb celic. Melisa pa vsebuje mentol in rožmarinsko kislino, ki lahko pomagata pri zmanjševanju tesnobe in izboljševanju prebave. Melisa pomaga tudi pri nespečnosti.
Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.
KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE:
KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Duplje – v Gasilskem domu7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
01.06.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7.-10.30.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
01.06.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
02.06.
Korena – v Osnovni šoli Korena7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
02.06.
Metlika – v telovadnici vrtca Metlika
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
05.06.
Šentjernej – v Osnovni šoli
7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
06.06.
Žužemberk – v Osnovni šoli
8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
07.06.
Radenci – v Dijaškem domu
7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
07.06.
Šoštanj – v Vili Lučka7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
08.06.
Prebold – v Hotelu Prebold
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
08.06.
Grad – v Osnovni šoli Grad
7.-11.
Prijave do 5.6.2023 zbira ga. Darinka Bauer – 031/865-528.
08.06.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
09.06.
Cerkvenjak – v gasilskem domu
7.30-11.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
12.06.
Kamnik – v Kulturnem domu
7-13., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
12.06., 13.06.
Kebelj – v Osnovni šoli Kebelj
7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
14.06.
Hrastnik – v Osnovni šoli Narodnega heroja Rajka8.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
14.06.
Litija – v Osnovni šoli Gradec
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
15.06.
Šentjur – v gasilskem domu
7.-11.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
15.06.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
16.06.
Ravne pri Šoštanju – v REKS-u Ravne pri Šoštanju
8.-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
16.06.
Muta – v Osnovni šoli
7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
19.06.
Zagorje – v Srednji šoli Zagorje
8-14., 7-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
19.06., 20.06.
Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela
7.-12.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
21.06.
Zreče – v Hotelu Dobrava
7.-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
21.06.
Primskovo – v domu krajanov
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
22.06.
Vransko – v kulturnem domu
7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
22.06.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
23.06.
Zreče – v Hotelu Dobrava
7.-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
23.06.
Radlje ob Dravi – v dvorani Hostla Marenberg
7.30-12.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
26.06.
Cerknica – v Osnovni šoli Notranjskega odreda
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
26.06., 27.06.
Pragersko – v Osnovni šoli Pragersko7.30-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
28.06.
Železniki – v Osnovni šoli
7.-13., 7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
28.06., 29.06.
Gornji Grad – v Osnovni šoli7.-10.
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
29.06.
Poljane nad Škofjo Loko – v Osnovni šoli
7.-13.
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796
30.06.
Slivnica – v OŠ Franca Lešnika – Vuka7.-10.
041/479-242 ali 041/320-796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
30.06.
Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.
Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.
Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00
Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.
Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto
Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.
Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364
Petek: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica
Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.
Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.
Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor
UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.
Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali 041/320-796. Pokličete lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomoodgovorili naslednji delovni dan.
Torek: 7.30 – 12.00
Četrtek: 7.30 – 12.00
Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota
UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino
Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota. Tel.: (02) 512 35 93
Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451.Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.
Ponedeljek: 7.30 – 12.00
Sreda: 7.30 – 12.00
Transfuzijski center Celje
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.
Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.
Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si
Pred evropskim tednom duševnega zdravja, ki ga obeležujemo od 22. in 28. maja, je UNICEF Slovenija na dogodku spodbujal pogovor o duševnem zdravju, ki se lahko začne že s preprostim vprašanjem, kako se počutiš. Prav vsako od čustev ima svoj namen, zato je pomembno, da jih prepoznamo in si jih dovolimo funkcionalno izraziti.
“Čustva so namenjena temu, da nas usmerjajo in zato ima vsako od njih svoj namen. Na primer jeza nas naredi aktivne, bojevite, žalost deluje ravno obratno. Če se odpovemo izražanju katerega od čustev ali ga izražamo nefunkcionalno, izgubimo tudi njegove učinke, kar lahko vodi v najrazličnejša bolezenska stanja, od depresije do črevesnih bolezni. Načina, kako izražamo čustva, pa ne razvijamo sami od sebe, ampak se tega priučimo – na podlagi primarnih odnosov, v družini, šoli, z vrstniki.
Zato je tako zelo pomembno, da smo odrasli zgled otrokom in da si tudi sami dovolimo izražati čustva na zdrav način, funkcionalno, in znamo poskrbeti za svoje duševno zdravje,” je povedala Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka, ki je udeležencem dogodka UNICEF-a Slovenija, z imenom #kakosepočutiš, predstavila svet raznovrstnih čustev.
Spoznali so lahko različna čustvena stanja ter načine in vedenja, s katerimi čustva izražamo in reguliramo. “Osnovnih čustev je osem, še več je sestavljenih čustev in čutenj. Na obrazu imamo 42 mišic, s katerimi lahko proizvedemo več kot 10.000 različnih obraznih variacij, s katerimi pokažemo doživljanje. Naše telo je torej krasen izraz tega, kar doživljamo. Vprašanje je le, ali se uspemo uglasiti na to, kar vidimo, ko se pogledam v ogledalo, ali ko nekomu pogledamo v oči.” Podobno je z izrazi za čustva – imamo jih veliko, v odgovoru na vprašanje, kako se počutiš, pa jih pogosto uporabimo le nekaj ali pa celo odgovorimo le z “ok”.
Po raziskavi UNICEF-a Slovenija iz leta 2021 skoraj polovica otrok v Sloveniji ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo, večina otrok pa rešuje svoje stiske sama oz. se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da duševne motnje prizadenejo vsakega sedmega otroka po svetu, polovica vseh duševnih motenj pa razvije do 15. leta, tri četrtine pa do 25. leta starosti.
Dogodek UNICEF-a Slovenija #kakosepočutiš se je odvil tik pred evropskim tednom duševnega zdravja; Foto: UNICEF Slovenija
Umetnost, kot so glasba, likovno izražanje in ples – so tehnike sproščanja in orodja, ki nam lahko pomagajo vzdrževati dobro duševno zdravje oz. pri nas vzbujajo različna čustva in so nam lahko v pomoč, ko smo v stiski. Ko smo v stiski, se prepogosto zatečemo med ekrane, na splet, kjer impulzov ne manjka. Tako nehote ohranjamo vznemirjenje, ničemur se v resnici ne posvetimo in se tako ne moremo pomiriti. Ko pa na primer beremo, poslušamo glasbo ali ustvarjamo z barvami, se vklopi leva hemisfera, kar nas pomirja.
Pevka, tekstopiska in učiteljica petja ter praktik holistične glasovne terapije na The British Academy of Sound Therapy, Marina Martensson, je tako izvedla delavnico, na kateri so udeleženci dobili vpogled v to, kako lahko glas vpliva na duševno zdravje. Likovna pedagoginja in umetnica Amadea Ris, pa je izvedla delavnico kleksografije – tehniko odslikave čustev, sproščanja in umetniškega izražanja.
“Želimo, da pogovori o duševnem zdravju postanejo nekaj vsakdanjega. Prvi korak do tega je lahko že preprosto vprašanje, kako se počutiš. Odrasle in otroke želimo opremiti z veščinami, da bodo znali prepoznati in odreagirati na stiske. Želimo si tudi sistemske spremembe, da bodo otroci v stiski dobili pravočasno in učinkovito pomoč,” je povedala Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš, ki je del projekta Podporni starši in je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Iz organizacije pred tednom duševnega zdravja sporočajo še, da je normalno tudi, če se ne počutimo “ok”. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi; pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno odreagiramo čim prej. “Ključno sporočilo današnjega druženja bi torej lahko strnili v čutim, torej sem …vendar ne vedno dobro,” je še povedala Polona Greif.
Nasvete za boljše duševno zdravje in kontakte za pomoč v stiski je mogoče najti na spletni strani projekta Kako se počutiš, na https://unicef.si/kakosepocutis/.
Do leta 2050 bosta kar dve tretjini svetovne populacije živeli v mestih. Ker se fokusiramo na dobro duševno in telesno zdravje ter zdravje našega planeta, še nikoli ni bilo tako pomembno, da se ponovno povežemo z naravo.
Švedska blagovna znamka Fjällräven in kalifornijska znamka koles Specialized sta pričeli z izmenjavo idej in kulture, kjer se Fjällrävenova predanost brezčasnemu oblikovanju in trajnostni funkcionalnosti v naravi srečuje s Specializedovim visoko zmogljivim pristopom k poganjanju pedal za napredek planeta.
Za pustolovščine ni treba, da so daleč v oddaljenih deželah ali da jih je treba načrtovati več mesecev vnaprej. Narava je na koncu vožnje z vlakom, na robu mesta ali celo tik za vogalom.
V novi kolekciji najdete od vrhunskih rešitev za shranjevanje na kolesu in torb do tehničnih oblačil in dodatkov. Fjällräven in Specialized. Švedska in Kalifornija. Pohodništvo in kolesarjenje. Odkrijte nove poti in perspektive, kjer je zrak svež in um jasen.
