ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Kdo bi si mislil, da bo citat iz prve sezone serije Veščec (The Witcher) tako dobro opisal stanje serije, ki bi po vsej oboževalski logiki morala postati ena najboljših vseh časov. Ne le v žanru fantazije temveč širše. Vzpostavljena oboževalska baza, ki jo preštevamo v milijonih iz sveta knjig in iger, visok proračun in Henry Cavill, glavna zvezda, ki z vsem srcem obožuje omenjeni lik. In kako smo v le dveh sezonah prišli do njegovega odhoda, pripenjanja etikete misogonističnega toksičnega gamerja glavnemu igralcu in strastnim oboževalcem ter več kot očitnega propada te serije, ki je že skoraj zasovražena?

Kako je zapadla Netflixova serija The Witcher?

»Henry je bil zelo nezadovoljen s temi besedami,« je o prizoru iz druge sezone povedala ustvarjalka serije Lauren Schmidt Hissrich in dodala, da mu je ob tem povedala: »Veš kaj, ti si nekaj izmisli. Zaupam ti, dobro poznaš to gradivo, poznaš knjigo in ni potrebe, da preveriš pri meni.« To je zelo kratek vpogled v nastajanje serije Veščec oziroma The Witcher, ki jo ustvarjalka vodi za Netflix. Zdaj smo pri tretji sezoni, v kateri je Henry Cavill še Geralt. Ko se bo začela predvajati četrta sezona – če se bo – ga bo zamenjal Liam Hemsworth.

Za mnoge oboževalce serije je tretja sezona (nekoliko za šalo in zares) v bistvu zadnja sezona. Mnogi ljubitelji teh del oziroma franšize so se od Netflixove serije distancirali že med ali pa vsaj po drugi sezoni, ki bi se lahko v sklop celotne zgodbe o propadu te serije vpisala kot kamen, ki je sprožil plaz.

Prva sezona ni bila enostaven ogled, saj je prepletala časovnice in se poravnala v zadnjih treh epizodah. Naloga je bila še težja za nove gledalce, ki s knjigami in igrami niso seznanjeni, saj so bila vsa imena in kraji popolnoma neznani. Ena od težav te fantazijske serije je »zemljevid« sveta, ki ga še vedno niso pokazali, ne tako ali drugače. V vsej tej težavnosti, kjer so se časovnice Geralta, Ciri in Yennefer združile, pa je bilo jasno nekaj. Serija gledalcev nima za neumnih in vse ni razloženo oziroma položeno na pladnju.

Upanja za drugo sezono je bilo veliko, še posebej zaradi glavnih treh igralcev, ki so prepričali tudi najbolj goreče oboževalce. Seveda je bil v ospredju Henry Cavill, za katerega je bilo jasno, da diha in živi vlogo Geralta in svet, ki ga je v knjigah ustvaril poljski pisatelj Andrzej Sapkowski.

Netflixov Veščec je imel tlakovano pot do uspeha, a je hitro zašel s poti

Serija The Witcher je imela pred prvo, in po njej tudi, postavljene vse temelje, da se v zgodovino vpiše kot ena najboljših in najbolj uspešnih serij vseh časov.  Imeli so zvezdnika v glavni vlogi, ki je bil sposoben in predvsem navdušen nad tem, da zvesto upodobi glavnega junaka, za katerega je dolgo veljalo, da ga ne bi mogel upodobiti nihče. Imeli so ustvarjeno oboževalsko bazo, ki se bi v serijo preselila iz knjižne serije in videoiger. Velika večina sveta in likov je bila že skoraj dopolnjena, pravilno bi bilo treba le prenesti v drug medij.

S Cavillom je bil na šahovnico postavljen kralj, oboževalci pa so bili zelo naivni kmetje v prvi vrsti, pripravljeni biti kanonfutr pred nasprotniki. Vse preostale figure so igralci, kostumografi in preostali členi ekipe, ki pa so zgolj del celote oziroma lutke tistega, ki jih vodi. Šahovski mojster se je namreč izkazal za nekoga, ki mu ležijo zgolj prve poteze. Ustvarjalka Lauren Schmidt Hissrich ima sicer za seboj preverljivo kariero delovanja v televizijskih serijah, podobno kot pri dvojcu J. D. Payne in Patrick McKay iz Amazonove serije Prstani moči, pa jo bolj zanimajo druge zgodbe iz vzpostavljenega sveta. Kar je druga sezona zašuštrala, tretji ne bo uspelo popraviti. Škoda je narejena, bi lahko rekli.

Serija je že tako ali tako trpela, ko na ekranu ni bilo Geralta, zdaj pa bo trpela še zato, ker Geralt ne bo »pravi«. S tem sicer nekoliko prehitevam, saj si Liam Hemsworth zasluži svojo priložnost, vprašanje pa ostaja, če si bo s četrto sezono priložnost še zaslužila serija. Ponovno smo legendarni in srčno cenjen IP pospremili v temačen zaton znotraj sveta serije, ki so jo vodili tisti s premalo spoštovanja do temeljnega dela, za katerega so zaslužni drugi pred njimi.

Gledalci množično zapuščajo in sovražijo serijo, ki bo spremenila svojega glavnega junaka

Število gledalcev strmo upada, kar je še posebej očitno v tretji sezoni, kjer si podatke sposodimo iz ZDA. Prvo epizodo je, z 12-odstotnim padcem v primerjavi s premiero druge sezone, gledalo »le« 1,1 milijona ljudi. Potem pa so iz epizode v epizodo zapisali 18, 15, 21 in 16 odstotkov padca v številu gledalcev.

Spomnimo, da so tretjo sezono razdelili na dva dela. Prvih pet epizod je bilo moč videti konec junija, zadnje tri pa konec julija. Tak padec je alarmanten do te mere, da je Netflix širom sveta objavil projekcije na katerih je pisalo: »Ja, v tretji sezoni je še vedno Geralt.« Očitno se tudi pri pretočniku zavedajo, kakšen problem jih čaka ob koncu tretje sezone.

Druga sezona je (vidno) najslabša od vseh treh, ki so trenutno na voljo. Edino kar ji govori v prid je enotna časovnica, ki pa trpi zaradi površne zgodbe, klišejskih in neumnih odločitev znotraj nje. Tretja ima veliko večino enakih problemov, a nas lahko zavedanje, da so to zadnje epizode Cavilla v tej vlogi, hitro zavede do nostalgičnega občutka. Tako že vnaprej obžalujemo odhod najboljšega dela serije, ki bi morala biti veliko, veliko boljša kot pa je. Prijetni prizori med Yennefer, Ciri in Geraltom so zaradi obupne montaže prerešetani s prizori nezanimivih, dolgočasnih in nejasnih prizorov z drugih koncev kontinenta.

Serija Witcher je na portalu Rotten Tomatoes v prvi sezoni zapisala 89 odstotkov ocene oboževalcev, v drugi sezoni je ta padla na 57 odstotkov, s tretjo pa zabeležilo dno pri 33 odstotkih. Nekaj, kar bi moralo spominjati oziroma biti najboljše, kar lahko fantazijska serija posneta po priljubljenih knjigah, je komaj boljše od serije Kornika rodbine Shannara, ki smo jo opazovali v dveh sezonah v preteklem desetletju (prav tako po knjižni predlogi). Serija ni uspela, kar se sliši nepravično v primeru nezaključenega Veščeca, a vzorca, da bi nekaj uspelo po takem debaklu, preprosto ni.

O tem priča določen prizor oziroma sekvenca iz tretje sezone, kjer se Geralt skozi portal odpravi za čarodejem Riencem in mu v dvoboju zlomi roki. Hitro se vrne skozi portal, čeprav smo videli, da svoje nasprotnike ubije hitreje kot pa jim zlomi zapestja, nato pa se naslednje epizode ukvarja z iskanjem istega čarodeja. Četudi se nam je to dozdevalo že prej, je logika pripovedovanja skočila skozi okno.

Po uspešnem animiranem filmu Nightmare of The Wolf je prispela katastrofalna mini serija The Witcher: Blood Origin

Ko se je ob animiranem filmu Nightmare of The Wolf zdelo, da ustvarjalci vedo, kaj oboževalci želijo, je hitro sledila že večkrat omenjena druga sezona. A veliko huje je bilo s predzgodbo v obliki mini serije The Witcher: Blood Origin, ki je zabeležila porazne rezultate in grozovite odzive. Hitenje h končnemu sporočilu brez raziskovanja sveta in njegove zgodovine, se ni obrestovalo in se najverjetneje ne bo.

Scenarist animiranega filma o Vesemirju, Beau DeMayo je ob Q&A pogovoru o prihajajoči seriji X-Men '97 povedal, da je želel v svoji ekipi le in zgolj strastne ljubitelje animirane serije X-Men. »Moje pravilo je, da moraš biti oboževalec. Brez vprašanja,« je odgovoril na eno od vprašanj.

Nadalje je razložil, da je »delal na serijah – poimensko Witcherju – kjer nekateri pisci niso marali knjig in iger ali pa jim niso bili všeč (celo aktivno so se norčevali iz izvornega materiala). To je recept za katastrofo in slabo moralo. Temeljno delo moraš spoštovati, preden ti je dovoljeno, da dodajaš k njegovi zapuščini.«

Ustvarjalka je na to odgovorila, da naj oboževalci ne verjamejo vsemu, kar preberejo, nato pa kmalu v ločenem pogovoru povedala, da je »morda prostor za drugačne različice znotraj teh zgodb«.

Henry Cavill je v očeh producentov krivec, ker je želel ostati zvest izvirniku

Še pred nastankom serije o Veščecu pa je bilo jasno Cavillovo sporočilo, da je dogovor o sedmih sezonah aktualen, če bodo ostali zvesti delu avtorja. In z začetkom tega prispevka, kjer je uporabljen citat ustvarjalke in igralca, je bil to le eden od jasnih korakov, da so pričeli spreminjati temeljno delo in zgodbo.

Šli so celo tako daleč, da so Henryja Cavilla oklicali za misogonističnega toksičnega igričarja (mysoginistic toxic gamer, op. p.), s katerim naj bi bilo težavno delati, ker je želel ostati zvest temeljnemu delu.

Strast do izvirnega dela je tisto, kar manjka pri nastajanju serije Veščec

»Ko govorimo o oboževalcih, imajo ti pravico do kakršnega koli mnenja, ki ga želijo imeti. In ljudje bodo razočarani, še posebej, ko govorimo o predelavi knjig ali iger, saj ne boš nikoli tista oseba, ki so si jo zamislili oziroma jo igrali v igri Witcher 3, če uporabim primer. Temu ne bi rekel toksičnost, ampak strast,« je pred leti povedal prav Henry Cavill.

In prav razumevanje strasti, ki jo imajo oboževalci do izvirnika – tega ali onega – s hkratnim zavedanjem, da pri tem ne prestopijo meja zlonamernosti, je tisto, kar bo povod za vrhunsko predelavo. Če bo srce na pravem mestu, bodo odpuščene (manjše) spremembe, kot sta to naredila Gospodar prstanov in Harry Potter ter postala univerzalno ljubljena filmska serija.

To bi lahko v serijski podobi Veščeca storil Netflix, ki je imel pred seboj katastrofalno izpeljan zaključek Igre prestolov in kot tak pravila, ki jih ne sme prekršiti, a je to storil še hitreje.

Najverjetneje spremljamo propad serije The Witcher oziroma Veščec. »Spoštovanje ne ustvari zgodovine,« v prvi sezoni pove Jaskier Geraltu preden začne peti odo mesarju iz Blavikena. Prav ima, saj bo serija vedno omenjena kot nekaj, kar ni uspelo navkljub čudovitemu izvirnemu delu. Kako lepo bi bilo, če bi si jo zapomnili prav po spoštovanju izvirnega dela? Tega ne bomo nikoli izvedeli.