Načrtovanje počitnic je lahko vznemirljiva izkušnja, vendar pogosto pride z izzivom, da se držimo omejenega proračuna. Dobra novica je, da lahko z malo predvidevanja in pametnega odločanja uživaš v nepozabnih počitnicah, ne da bi pri tem izgubil ves denar. Kako prihraniti na počitnicah? Ti nasveti ti bodo pomagali, da kar najbolje izkoristiš svoje počitnice in hkrati obdržiš svoj denar. Odkrijmo, kako se lahko podaš na vznemirljivo pustolovščino, ne da bi popolnoma izpraznil svojo denarnico.
Načrtuj počitnice in bodi preračunljiv
Preden se odpraviš na potovanje, ustvari podroben proračun, ki vključuje ocenjene izdatke za nastanitev, prevoz, hrano, dejavnosti in vse druge pričakovane stroške. Ves čas dopusta se drži svojega proračuna, da se izogneš preveliki porabi.
Poišči nizkocenovne namestitvene možnosti, kot so hostli, penzioni ali počitniški najemi. Razmisli o skupni uporabi sobe ali rezervaciji skupne spalnice, da si razdeliš stroške s prijatelji ali drugimi popotniki.
Če se odločiš za potovanje v času izven sezone, si lahko zagotoviš boljše ponudbe za lete, nastanitve in turistične dejavnosti. Cene so ponavadi nižje, priljubljene destinacije pa so pogosto manj obljudene.
Namesto da se zanašaš na avtomobile, uporabljaj javni prevoz, kot so avtobusi, vlaki ali tramvaji. Javni prevoz je običajno cenejši in lahko zagotovi bolj pristno izkušnjo lokalne kulture.
Razišči lokalne restavracije, ulične stojnice s hrano ali tržnice in uživaj v cenovno ugodnih in okusnih obrokih. Izogibaj se prehranjevanju na turističnih mestih, kjer so cene običajno višje. Razmisli o pakiranju prigrizkov ali pripravi obrokov, da prihraniš še več.
Izkoristi brezplačne ali poceni dejavnosti in zanimivosti na tvoji destinaciji. Mnoga mesta ponujajo brezplačne sprehode, javne parke, muzeje z znižanimi ali brezplačnimi vstopnimi dnevi in dejavnosti na prostem, kot sta pohodništvo ali raziskovanje narave.
Si si kdaj želel videti strelo iz vesolja? Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) je objavila prve posnetke neviht z zraka. Satelitski posnetki jasno kažejo nastanek neviht in tisoče utripajočih lučk, ki so strele.
Tudi Slovenci bomo lahko spremljali strele na našem nebu
Sistem za spremljanje strel, ki bo popolnoma opravilen v naslednjem letu, bo omogočal spremljanje ekstremnih neviht in predčasno obveščanje. Kot beremo na strani EUMETSAT, bo tretja generacija satelitov pomagala pri:
spremljanju in opozarjanju na ekstremne in nevarne vremenske pojave,
Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov ima 30 članic, njen sedež pa je v Darmstadtu. Trenutno upravlja s sateliti Meteosat-10 in -11 v Evropi in Afriki ter Meteosat-9 nad Indijskim oceanom, ki lebdijo v geostacionarni orbiti. Sodeluje z ZDA, Kitajsko, Indijo, Japonsko, Južno Korejo, z Rusijo pa od 2022 ne več.
Podatki, ki jih pridobi so ključnega pomena za vremenske napovedi, obveščanje o ujmah in spremljanju podnebnih sprememb. Sodeluje še z Evropsko vesoljsko agencijo v programu Copernicus, katerega namen je podrobno opazovati Zemljo z mrežo satelitov in tako bolje spoznati naš planet ter človeški vpliv nanj.
Novo generacijo satelitskih podatkov EUMETSAT nameravajo uporabiti tudi pri slovenski Agenciji za okolje.
Posnetek neviht iz vesolja najdeš med 11:20 in 14:00.
Media briefing on Europe’s Lightning Imager and its first animations
Nova študija, objavljena v reviji The Lancet, je pokazala doslej najobsežnejšo analizo o tem, kaj je privedlo do odpovedi srca pri prvi uspešni presaditvi gensko spremenjenega prašičjega srca človeškemu bolniku na svetu. Ta prelomni postopek so januarja 2022 izvedli zdravniki in znanstveniki z Medicinske fakultete Univerze v Marylandu (UMSOM) in je pomenil pomemben mejnik za medicinsko znanost.
Zakaj je bolnik umrl dva meseca po presaditvi?
Bolnik, 57-letni David Bennett, je bil zdravljen v medicinskem centru Univerze v Marylandu. Skoraj sedem tednov po operaciji je imel močno srčno funkcijo brez očitnih znakov akutne zavrnitve. Dva meseca po presaditvi je zaradi nenadnega srčnega popuščanja umrl. Od takrat je ekipa za presaditve izvajala obsežne študije fizioloških procesov, ki so privedli do odpovedi srca, da bi ugotovila dejavnike, ki jih je mogoče preprečiti pri prihodnjih presaditvah in tako izboljšati možnosti za dolgoročni uspeh.
»Naš članek zagotavlja ključni vpogled v to, kako so številni dejavniki verjetno imeli vlogo pri zmanjšanju funkcionalnosti presajenega srca,« je dejal glavni avtor študije Muhammad M. Mohiuddin, doktor medicine, profesor kirurgije in znanstveni/programski direktor programa za ksenotransplantacijo srca na UMSOM. »Naš cilj je še naprej razvijati to področje, saj se pripravljamo na klinična preskušanja ksenotransplantacij prašičjih organov.«
Gospod Bennett, ki je bil v končni fazi srčnega popuščanja in se je bližal koncu življenja, ni bil primeren za tradicionalno presaditev srca. Postopek je odobrila Uprava ZDA za hrano in zdravila v skladu z določbo o razširjenem dostopu (sočutna uporaba).
»Bili smo odločeni, da bomo razjasnili, kaj je pri gospodu Bennettu, ki je prostovoljno opravil junaško dejanje in postal prvi na svetu, povzročilo motnje v delovanju presajenega srca,« je dejal soavtor študije Bartley Griffith, doktor medicine, profesor kirurgije in ugledni profesor za transplantacijo Thomas E. in Alice Marie Hales na UMSOM. »Želimo, da naš naslednji bolnik s ksenotransplantacijo ne le preživi dlje, ampak da se vrne v normalno življenje in uspeva več mesecev ali celo let.«
Da bi bolje razumeli procese, ki so privedli do disfunkcije presadka prašičjega srca, je raziskovalna skupina opravila obsežne teste na omejenih razpoložljivih tkivih bolnika. Skrbno so začrtali zaporedje dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi srca, in dokazali, da je srce na slikovnih testih, kot je ehokardiografija, dobro delovalo do 47. dne po operaciji.
Nova študija potrjuje, da v prvih nekaj tednih po presaditvi ni bilo znakov akutne zavrnitve. Verjetno je srčno popuščanje pri gospodu Bennettu povzročilo več prekrivajočih se dejavnikov, vključno s slabim zdravstvenim stanjem pred presaditvijo, zaradi katerega je postal močno imunsko oslabljen. To je omejilo uporabo učinkovitega režima proti zavrnitvi, ki se uporablja v predkliničnih študijah za ksenotransplantacijo.
Raziskovalci so ugotovili, da je bil bolnik zato verjetno bolj izpostavljen zavrnitvi organa zaradi protiteles, ki jih proizvaja imunski sistem. Raziskovalci so na podlagi histologije, imunohistokemičnega barvanja in analize RNA posameznih celic našli posredne dokaze o zavrnitvi, ki jo povzročajo protitelesa.
K poškodbam celic srčne mišice je morda prispevala tudi uporaba intravenskega imunoglobulina IVIG, zdravila, ki vsebuje protitelesa. Bolnik ga je dobil dvakrat v drugem mesecu po presaditvi, da bi preprečil okužbo, kar je verjetno sprožilo tudi imunski odziv proti prašičem. Raziskovalna skupina je našla dokaze o imunoglobulinskih protitelesih, usmerjenih v plast prašičjega žilnega endotelija srca.
Nazadnje je nova študija raziskala prisotnost latentnega virusa, imenovanega prašičji citomegalovirus (PCMV), v prašičjem srcu, ki je morda prispeval k motnjam v delovanju presadka. Do aktivacije virusa je morda prišlo po tem, ko je bil bolnikov režim protivirusnega zdravljenja zmanjšan zaradi drugih zdravstvenih težav. To je lahko sprožilo vnetni odziv, ki je povzročil poškodbe celic. Vendar ni dokazov, da bi se bolnik okužil z virusom ali da bi se virus razširil na organe zunaj srca. Razviti so bili izboljšani protokoli testiranja PCMV za občutljivo odkrivanje in izključitev latentnih virusov za prihodnje ksenotransplantacije.
V prihodnosti strožji nadzor nad znaki zavrnitve
»Iz te prelomne operacije in pogumnega prvega bolnika, gospoda Bennetta, se lahko naučimo dragocenih lekcij, ki nam bodo pomagale pri prihodnjih ksenotransplantacijah,« je dejal dekan UMSOM Mark T. Gladwin, doktor medicine, podpredsednik za medicinske zadeve Univerze Maryland v Baltimoru in zaslužni profesor John Z. in Akiko K. Bowers.
»V prihodnosti bo naša ekipa kirurgov in znanstvenikov uporabila novo oblikovane teste imunskih celic za natančnejše spremljanje bolnika v dneh, tednih in mesecih po ksenotransplantaciji. To bo omogočilo strožji nadzor nad najzgodnejšimi znaki zavrnitve in obetalo resnično življenjsko pomembno inovacijo.«
Mnogi Slovenci se po naši prečudoviti deželi prevažajo v vozilu skupaj z drugimi potniki. Če smo temu nekoč rekli štopanje, že več let uporabljamo izraz »s prevozi grem«. S tem mislimo na aplikacijo oziroma portal Prevoz.org, ki voznikom omogoča iskanje potnikov – ti za uslugo seveda plačajo. No, zdaj se stvari spreminjajo, saj bodo morali zdaj tudi vozniki plačevati za svoje vožnje.
Prevoz.org bo od zdaj naprej plačljiv Foto: on prevoz
Spletni portal Prevoz.org je v objavi za javnost zapisal, da je bila »odločitev za zaračunavanje prevozov težka ampak nujno potrebna za nadaljnji razvoj ter vzdrževanje portala.« Kaj se torej spreminja pri priljubljenem portalu, ki je kot velik razlog navedel večji nadzor nad vozniki, ki so njihov sistem dolga leta izrabljali za nespoštljiv odnos do iskalcev prevoza.
Prevozniški portal Prevoz.org plačljiv, a ne za vse
Najprej s prvim julijem, a zdaj z 20. julijem, bo portal Prevoz pričel z zaračunavanjem dodajanja prevozov. Cena dodanega prevoza bo 1 kamela oziroma 0.1 € za dodatni objavljen lokalni prevoz.
Vsak uporabnik, razen podjetij, bo tedensko prejel10 brezplačnih kamel – te se ne bodo seštevale – ki omogočajo 10 brezplačnih dodanih prevozov znotraj države (lokalni prevozi) v zadnjih 7 (sedmih) dneh. Ko bo voznik presegel 10 dodanih prevozov v zadnjih sedmih dneh se prične zaračunavanje. Minimalen nakup kamel je 100, ki predstavlja vrednost 10 € z DDV.
Portal Prevoz.org pa sporoča še dve pomembni reči. »Iskalci prevozov niste vključeni v zaračunavanje in za vas je Prevoz.org še vedno popolnoma brezplačen,« so zapisali in napovedali nekaj dobrih reči za prihodnost. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo številne nadgradnje portala, ki bodo omogočile lažje povezovanje s ponudniki prevozov in ocenjevanje obeh strani (ponudnike in iskalce)
Poletje je čas, ko si želimo osvežujočih in okusnih napitkov, ki nas popeljejo v svet tropskih okusov. Koktajli so priljubljena izbira med ljubitelji dobre družbe in zabave na soncu. Če želiš svoje poletne večere obogatiti z najboljšimi koktajli, si preberi spodnje recepte in se prepusti razkošju okusov.
Mojito, klasični koktajl tudi to poletje
Mojito je klasični poletni koktajl, ki te prevzame s kombinacijo sveže mete, limete, sladkorja in belega ruma. Za njegovo pripravo potrebuješ sveže liste mete, polovico limete, žličko sladkorja, ledeno mrzlo mineralno vodo in 50 ml belega ruma. V kozarec stresi metine liste in dodaj sladkor. Z leseno žličko nežno stiskaj metine liste, da sprostijo kar največ arome. Dolij limetin sok in dobro premešaj. Nato dodaj ledene kocke, rum in mineralno vodo. Ponovno premešaj in po želji okrasi z rezino limete in vejico mete.
Margarita je klasični koktajl, ki te osveži s kombinacijo limoninega soka, tequile in pomarančnega likerja. Za pripravo margarite potrebuješ 45 ml tequile, 30 ml sveže iztisnjenega limoninega soka, 15 ml pomarančnega likerja, žlico sladkorja in ledene kocke. Na krožniku zmešaj sladkor in malo limoninega soka ter rob kozarca potopi v to mešanico, da na robovih kozarca dobiš lep sladkorni obroč. V mešalniku zmešaj tequilo, limonin sok, pomarančni liker in ledene kocke. Mešaj, dokler ne dobiš enotne konsistence. Prelij v pripravljen kozarec in okrasi z rezino limone.
Piña Colada je slasten koktajl, ki te popelje na tropski otok. Za pripravo potrebuješ 100 ml ananasovega soka, 50 ml kokosovega mleka, 50 ml belega ruma in ledene kocke. V mešalniku zmešaj ananasov sok, kokosovo mleko, beli rum in ledene kocke. Mešaj, dokler ne dobiš kremaste teksture. Nato prelij v kozarec in okrasi s koščkom ananasa ali kokosovo rezino.
Aperol Spritz je priljubljen koktajl za osvežitev v poletnih dneh. Potrebuješ 60 ml Aperola, 90 ml penine, 30 ml mineralne vode in ledene kocke. V kozarec nalij Aperol, penino in mineralno vodo. Dodaj ledene kocke in premešaj. Za dekoracijo uporabi rezino pomaranče.
Razširi svojo ljubezen do mojita s sadjem! Poleg klasičnih sestavin dodaj še nekaj svežega sadja po lastnem okusu in ustvarjaj nove kombinacije. Potrebuješ sveže liste mete, polovico limete, žličko sladkorja, ledeno mrzlo mineralno vodo, 50 ml belega ruma in sveže sadje po izbiri. Odlične so na primer jagode, borovnice, mango in lubenica. Najprej pripravi mojito po osnovnem receptu, ki ga najdeš zgoraj. Dodaj narezano sadje, mešanico previdno premešaj in pusti, da se okusi sadja prepojijo z ostalimi sestavinami. Sadje bo dodalo svežino in sladkost koktajlu, kar bo zagotovilo edinstveno doživetje okusov.
S temi recepti lahko pričaraš pravo tropsko vzdušje ne glede na to, kje se nahajaš. Na domačem vrtu, plaži ali pikniku s prijatelji, okusni napitki bodo zagotovo osvežili tvoje poletne dni. Če ne piješ alkoholnih pijač, pa ti bodo prav prišli recepti za prav tako okusne brezalkoholne koktajle 😉.
Pozor: Pri uživanju alkoholnih koktajlov bodi vedno odgovoren in zmeren. Predvsem pa poskrbi, da po tem ne sedeš za volan.
Slovenija je vinska država, o tem ni dvoma. Tako lahko širom države uživamo v okusnih vinih različnih regij in vinskih kleti. Kaj pa, če bi to združili v enem mestu, ki svojih trt nima? Ljubljanski vinski bari so nujen obisk za tiste, ki obiščejo prestolnico. Mednarodni vodič In Your Pocket je pripravil 10 najboljših vinskih barov v Ljubljani.
Najboljši vinski bari Ljubljane so razporejeni po abecednem vrstnem redu.
Barigla
Na Trubarjevi cesti se nahaja Barigla, vinoteka & wine shop. Vinoteka Barigla, je nastala leta 2021 z namenom, da v urbano okolje vnesemo pridih domačnosti in predanosti kulinaričnih dobrot in vina, ki nastaja v sožitju z naravo od ljudi, ki to močno občutijo. Kot so zapisali pri vodiču je Barigla »vinoteka in wine shop z veliko izbiro vin in dolgoletnim strokovnim znanjem«.
Prvotno zamišljen kot razstavni prostor za njihovo počasno modo blagovno znamko denim evio, se je koncept razširil na vrsto drugih izdelkov življenjskega sloga – vključno s prej omenjenimi vino in žgane pijače ter BioSing salame, pohištvo in veliko več. Skupaj z ženo Urško je na Igriški cesti Primož Styer odprl Dapper, ki jo bomo pogosto slišali v povezavi z izrazom »vinski terorist« (prevod imena IG profila, ki si ga lasti vodja trgovine).
Restavracija diVino združuje najboljše, kar ponuja skupina Dulcis Gourmet. Ambient restavracije odlično ponazarja koncept diVino, saj združuje moderno arhitekturo in rustikalnost – prav tako, kot je to moč občutiti v kulinariki, ki prihaja izpod rok Chefa. Njihove jedi na eni strani spoštujejo izročilo tradicionalne kulinarike Goriških brd, kjer so naše korenine, na drugi pa se spogledujejo s sodobnimi trendi priprave hrane. Restavracijo najdeš na Ameriški 8 v BTC-ju.
Divino, restavracija z odličnim vinom Foto: on divino
Dvorni bar
Dvorni bar se nahaja na Dvornem trgu v Ljubljani. Z več kot 100 sortami vina na zalogi je odličen kraj za okušanje lokalnih letnikov, če nimaš časa, da bi se odpravil se v eno od slovenskih vinorodnih dežel.
Poleg pestre ponudbe vin od približno 100 proizvajalcev, ki predstavljajo več kot ducat držav. ponujajo tudi omejen izbor vrhunskih žganih pijač, nekatera gurmanska olja in kise, cigare in kavo Antica. Za vinoteko, ki se nahaja na Šmartinski cesti 53 pa ne gre pozabiti, da gre za prvo slovensko spletno vinoteko.
eVino, prva slovenska spletna vinoteka s fizično lokacijo Foto: on evino
Movia wine bar
Na Mestnem trgu stoji družinska vinoteka Movia, ki želi v slovenski prostor uvesti najvišje standarde kakovosti in odgovornega uživanja vina. Vinoteka Movia se nahaja v osrčju starega mestnega jedra. V toplem domačem okolju se lahko razvajaš ob kozarcu najboljših slovenskih naravnih vin ter izbranih prigrizkih.
Večkrat nagrajena restavracija se nahaja v eni najbolj očarljivih znamenitosti Ljubljane, slikovitem Lokostrelskem stolpu Ljubljanskega gradu, in se ponaša s prestižnim Michelinovim znakom »The Plate« ter pohvale vrednimi 17 točkami, ki jih je podelil vodnik restavracij Gault- Millau že tretje leto zapored. »Poskusi odlična slovenska vina v novem najbolj kulskem prizorišču gradu s pogledom na mesto,« so zapisali pri vodiču In Your Pocket.
Vinoteka s širokim naborom najkakovostnejšega slovenskega in zamejskega vina ter someljejem, ki ti med njimi pomaga najti pravega za tvoj okus. Na policah boš našel vina butičnih, manj komercialnih domačih vinarjev, ekološko pridelana biodinamična vina ter oranžna vina, ki tako doma kot po svetu zbujajo vedno več zanimanja. Našel jo boš na Trubarjevi.
Živahen vinski bar v stari Ljubljani z izborom več kot 450 vinskih etiket iz Slovenije in celega sveta. Z mesečnim spreminjanjem vinske karte na kozarec, ki vsebuje več kot 30 vin, lahko ob vsakem obisku poizkusiš nekaj novega. Vino lahko okušaš tudi glede na svoj vino music mood, naj bo to “easy pop” ali “complex rock”, najde se prava buteljka zate.
Ta izjemno sodoben koncept združuje restavracijo in bar s tapasi na slovenski način z odlično izbiro vin od nekaterih najboljših proizvajalcev v državi. Kot pravijo sami: »Izbire je veliko! Se sprašuješ, ali se hvalimo z vinsko karto? Da, se. Ker je ena najboljših v vsej državi. In vsebuje samo lokalna naravna vina. Nora vina, divja vina, drugačna vina. Nič drugega kot vrhunsko.«
Kdo bi si mislil, da bo citat iz prve sezone serije Veščec (The Witcher) tako dobro opisal stanje serije, ki bi po vsej oboževalski logiki morala postati ena najboljših vseh časov. Ne le v žanru fantazije temveč širše. Vzpostavljena oboževalska baza, ki jo preštevamo v milijonih iz sveta knjig in iger, visok proračun in Henry Cavill, glavna zvezda, ki z vsem srcem obožuje omenjeni lik. In kako smo v le dveh sezonah prišli do njegovega odhoda, pripenjanja etikete misogonističnega toksičnega gamerja glavnemu igralcu in strastnim oboževalcem ter več kot očitnega propada te serije, ki je že skoraj zasovražena?
Kako je zapadla Netflixova serija The Witcher?
»Henry je bil zelo nezadovoljen s temi besedami,« je o prizoru iz druge sezone povedala ustvarjalka serije Lauren Schmidt Hissrich in dodala, da mu je ob tem povedala: »Veš kaj, ti si nekaj izmisli. Zaupam ti, dobro poznaš to gradivo, poznaš knjigo in ni potrebe, da preveriš pri meni.« To je zelo kratek vpogled v nastajanje serije Veščec oziroma The Witcher, ki jo ustvarjalka vodi za Netflix. Zdaj smo pri tretji sezoni, v kateri je Henry Cavill še Geralt. Ko se bo začela predvajati četrta sezona – če se bo – ga bo zamenjal Liam Hemsworth.
Henry Cavill kot veščec Geralt v seriji The Witcher Foto: on imdb
Za mnoge oboževalce serije je tretja sezona (nekoliko za šalo in zares) v bistvu zadnja sezona. Mnogi ljubitelji teh del oziroma franšize so se od Netflixove serije distancirali že med ali pa vsaj po drugi sezoni, ki bi se lahko v sklop celotne zgodbe o propadu te serije vpisala kot kamen, ki je sprožil plaz.
Prva sezona ni bila enostaven ogled, saj je prepletala časovnice in se poravnala v zadnjih treh epizodah. Naloga je bila še težja za nove gledalce, ki s knjigami in igrami niso seznanjeni, saj so bila vsa imena in kraji popolnoma neznani. Ena od težav te fantazijske serije je »zemljevid« sveta, ki ga še vedno niso pokazali, ne tako ali drugače. V vsej tej težavnosti, kjer so se časovnice Geralta, Ciri in Yennefer združile, pa je bilo jasno nekaj. Serija gledalcev nima za neumnih in vse ni razloženo oziroma položeno na pladnju.
Upanja za drugo sezono je bilo veliko, še posebej zaradi glavnih treh igralcev, ki so prepričali tudi najbolj goreče oboževalce. Seveda je bil v ospredju Henry Cavill, za katerega je bilo jasno, da diha in živi vlogo Geralta in svet, ki ga je v knjigah ustvaril poljski pisatelj Andrzej Sapkowski.
Netflixov Veščec je imel tlakovano pot do uspeha, a je hitro zašel s poti
Serija The Witcher je imela pred prvo, in po njej tudi, postavljene vse temelje, da se v zgodovino vpiše kot ena najboljših in najbolj uspešnih serij vseh časov. Imeli so zvezdnika v glavni vlogi, ki je bil sposoben in predvsem navdušen nad tem, da zvesto upodobi glavnega junaka, za katerega je dolgo veljalo, da ga ne bi mogel upodobiti nihče. Imeli so ustvarjeno oboževalsko bazo, ki se bi v serijo preselila iz knjižne serije in videoiger. Velika večina sveta in likov je bila že skoraj dopolnjena, pravilno bi bilo treba le prenesti v drug medij.
Henry Cavill v Netflixovi seriji The Witcher Foto: on imdb
S Cavillom je bil na šahovnico postavljen kralj, oboževalci pa so bili zelo naivni kmetje v prvi vrsti, pripravljeni biti kanonfutr pred nasprotniki. Vse preostale figure so igralci, kostumografi in preostali členi ekipe, ki pa so zgolj del celote oziroma lutke tistega, ki jih vodi. Šahovski mojster se je namreč izkazal za nekoga, ki mu ležijo zgolj prve poteze. Ustvarjalka Lauren Schmidt Hissrich ima sicer za seboj preverljivo kariero delovanja v televizijskih serijah, podobno kot pri dvojcu J. D. Payne in Patrick McKay iz Amazonove serije Prstani moči, pa jo bolj zanimajo druge zgodbe iz vzpostavljenega sveta. Kar je druga sezona zašuštrala, tretji ne bo uspelo popraviti. Škoda je narejena, bi lahko rekli.
Henry Cavill in Freya Allan v vlogi princese Ciri Foto: on imdb
Serija je že tako ali tako trpela, ko na ekranu ni bilo Geralta, zdaj pa bo trpela še zato, ker Geralt ne bo »pravi«. S tem sicer nekoliko prehitevam, saj si Liam Hemsworth zasluži svojo priložnost, vprašanje pa ostaja, če si bo s četrto sezono priložnost še zaslužila serija. Ponovno smo legendarni in srčno cenjen IP pospremili v temačen zaton znotraj sveta serije, ki so jo vodili tisti s premalo spoštovanja do temeljnega dela, za katerega so zaslužni drugi pred njimi.
Gledalci množično zapuščajo in sovražijo serijo, ki bo spremenila svojega glavnega junaka
Število gledalcev strmo upada, kar je še posebej očitno v tretji sezoni, kjer si podatke sposodimo iz ZDA. Prvo epizodo je, z 12-odstotnim padcem v primerjavi s premiero druge sezone, gledalo »le« 1,1 milijona ljudi. Potem pa so iz epizode v epizodo zapisali 18, 15, 21 in 16 odstotkov padca v številu gledalcev.
Ja, še vedno je Geralt, nam sporoča Netflix Foto: on ggrecon
Spomnimo, da so tretjo sezono razdelili na dva dela. Prvih pet epizod je bilo moč videti konec junija, zadnje tri pa konec julija. Tak padec je alarmanten do te mere, da je Netflix širom sveta objavil projekcije na katerih je pisalo: »Ja, v tretji sezoni je še vedno Geralt.« Očitno se tudi pri pretočniku zavedajo, kakšen problem jih čaka ob koncu tretje sezone.
Druga sezona je (vidno) najslabša od vseh treh, ki so trenutno na voljo. Edino kar ji govori v prid je enotna časovnica, ki pa trpi zaradi površne zgodbe, klišejskih in neumnih odločitev znotraj nje. Tretja ima veliko večino enakih problemov, a nas lahko zavedanje, da so to zadnje epizode Cavilla v tej vlogi, hitro zavede do nostalgičnega občutka. Tako že vnaprej obžalujemo odhod najboljšega dela serije, ki bi morala biti veliko, veliko boljša kot pa je. Prijetni prizori med Yennefer, Ciri in Geraltom so zaradi obupne montaže prerešetani s prizori nezanimivih, dolgočasnih in nejasnih prizorov z drugih koncev kontinenta.
Henry Cavill in Anya Chalotra kot Geralt in Yennefer v tretji sezoni serije Foto: on imdb
Serija Witcher je na portalu Rotten Tomatoes v prvi sezoni zapisala 89 odstotkov ocene oboževalcev, v drugi sezoni je ta padla na 57 odstotkov, s tretjo pa zabeležilo dno pri 33 odstotkih. Nekaj, kar bi moralo spominjati oziroma biti najboljše, kar lahko fantazijska serija posneta po priljubljenih knjigah, je komaj boljše od serije Kornika rodbine Shannara, ki smo jo opazovali v dveh sezonah v preteklem desetletju (prav tako po knjižni predlogi). Serija ni uspela, kar se sliši nepravično v primeru nezaključenega Veščeca, a vzorca, da bi nekaj uspelo po takem debaklu, preprosto ni.
O tem priča določen prizor oziroma sekvenca iz tretje sezone, kjer se Geralt skozi portal odpravi za čarodejem Riencem in mu v dvoboju zlomi roki. Hitro se vrne skozi portal, čeprav smo videli, da svoje nasprotnike ubije hitreje kot pa jim zlomi zapestja, nato pa se naslednje epizode ukvarja z iskanjem istega čarodeja. Četudi se nam je to dozdevalo že prej, je logika pripovedovanja skočila skozi okno.
Po uspešnem animiranem filmu Nightmare of The Wolf je prispela katastrofalna mini serija The Witcher: Blood Origin
Ko se je ob animiranem filmu Nightmare of The Wolf zdelo, da ustvarjalci vedo, kaj oboževalci želijo, je hitro sledila že večkrat omenjena druga sezona. A veliko huje je bilo s predzgodbo v obliki mini serije The Witcher: Blood Origin, ki je zabeležila porazne rezultate in grozovite odzive. Hitenje h končnemu sporočilu brez raziskovanja sveta in njegove zgodovine, se ni obrestovalo in se najverjetneje ne bo.
Michelle Yeoh v Netflixovi seriji The Witcher-Blood Origin Foto: on imdb
Scenarist animiranega filma o Vesemirju, Beau DeMayo je ob Q&A pogovoru o prihajajoči seriji X-Men '97 povedal, da je želel v svoji ekipi le in zgolj strastne ljubitelje animirane serije X-Men. »Moje pravilo je, da moraš biti oboževalec. Brez vprašanja,« je odgovoril na eno od vprašanj.
Nadalje je razložil, da je »delal na serijah – poimensko Witcherju – kjer nekateri pisci niso marali knjig in iger ali pa jim niso bili všeč (celo aktivno so se norčevali iz izvornega materiala). To je recept za katastrofo in slabo moralo. Temeljno delo moraš spoštovati, preden ti je dovoljeno, da dodajaš k njegovi zapuščini.«
Ustvarjalka je na to odgovorila, da naj oboževalci ne verjamejo vsemu, kar preberejo, nato pa kmalu v ločenem pogovoru povedala, da je »morda prostor za drugačne različice znotraj teh zgodb«.
Zgodba o veščcu Vesemirju je prikazana v animiranem filmu The Witcher-Nightmare of the Wolf, ki ga je spisal Beau DeMayo Foto: on imdb
Henry Cavill je v očeh producentov krivec, ker je želel ostati zvest izvirniku
Še pred nastankom serije o Veščecu pa je bilo jasno Cavillovo sporočilo, da je dogovor o sedmih sezonah aktualen, če bodo ostali zvesti delu avtorja. In z začetkom tega prispevka, kjer je uporabljen citat ustvarjalke in igralca, je bil to le eden od jasnih korakov, da so pričeli spreminjati temeljno delo in zgodbo.
Šli so celo tako daleč, da so Henryja Cavilla oklicali za misogonističnega toksičnega igričarja (mysoginistic toxic gamer, op. p.), s katerim naj bi bilo težavno delati, ker je želel ostati zvest temeljnemu delu.
Strast do izvirnega dela je tisto, kar manjka pri nastajanju serije Veščec
»Ko govorimo o oboževalcih, imajo ti pravico do kakršnega koli mnenja, ki ga želijo imeti. In ljudje bodo razočarani, še posebej, ko govorimo o predelavi knjig ali iger, saj ne boš nikoli tista oseba, ki so si jo zamislili oziroma jo igrali v igri Witcher 3, če uporabim primer. Temu ne bi rekel toksičnost, ampak strast,« je pred leti povedal prav Henry Cavill.
In prav razumevanje strasti, ki jo imajo oboževalci do izvirnika – tega ali onega – s hkratnim zavedanjem, da pri tem ne prestopijo meja zlonamernosti, je tisto, kar bo povod za vrhunsko predelavo. Če bo srce na pravem mestu, bodo odpuščene (manjše) spremembe, kot sta to naredila Gospodar prstanov in Harry Potter ter postala univerzalno ljubljena filmska serija.
To bi lahko v serijski podobi Veščeca storil Netflix, ki je imel pred seboj katastrofalno izpeljan zaključek Igre prestolov in kot tak pravila, ki jih ne sme prekršiti, a je to storil še hitreje.
Najverjetneje spremljamo propad serije The Witcher oziroma Veščec. »Spoštovanje ne ustvari zgodovine,« v prvi sezoni pove Jaskier Geraltu preden začne peti odo mesarju iz Blavikena. Prav ima, saj bo serija vedno omenjena kot nekaj, kar ni uspelo navkljub čudovitemu izvirnemu delu. Kako lepo bi bilo, če bi si jo zapomnili prav po spoštovanju izvirnega dela? Tega ne bomo nikoli izvedeli.
Geralt iz Rivije in njegov ikonični stavek Foto: on imdb
Diagnostika je ena najpomembnejših obveznosti zdravnika, hkrati pa je tudi ena najtežjih, saj so pomembni številni faktorji, tako pri razvoju, kot pri poteku bolezni. Da bi zdravnikom olajšali diagnostiko in jim pomagali zmanjšati pojavnost napak pri diagnostiki, so se razvila številna orodja in naprave, ki zdravnikom olajšujejo diagnostiko. Napredki na področju medicinske tehnologije, pa veljajo za ene najbolj pomembnih. Tako je razveselila novica, da so znanstveniki razvili nov senzorski čip, ki je kar 10-krat bolj občutljiv od trenutnih.
Razvit nov čip z izjemnimi lastnostmi
Na državni univerzi Iowa so znanstveniki Teksas A&M AgriLife Research skupaj s sodelavci razvili poseben senzorski čip. Čip obljublja napredek pri diagnosticiranju, saj je kar 10-krat bolj občutljiv kot trenutno znane metode, ki se uporabljajo v medicini. Čip tudi odpravlja potrebo po kemičnih barvnih reagentih. Nova tehnologija bo omogočala hitro, poceni in zanesljivo diagnostiko bolezni pri rastlinah, hrani, živalih in ljudeh, vključno z odkrivanjem patogenov, ki se prenašajo s hrano, ptičje gripe in COVID-19. Rezultati pa bodo na voljo v 30 minutah.
To je priložnost za izboljšanje kmetijstva, varne hrane in zdravja ljudi
Raziskavo sta vodila dr. Jinping Zhao, raziskovalec AgriLife Research v Dallasu, in Subin Mao, dr. kandidat za elektrotehniko in računalništvo na državni univerzi Iowa. Kot soavtorja sta sodelovala Junqi Song, Ph.D., izredni profesor in vodja raziskav imunosti rastlin pri AgriLife Research v Dallasu, in Long Que, Ph.D., profesor elektrotehnike na Državni univerzi Iowa.
»Ta raziskava izboljšuje tehnologije, ki so se izkazale kot nekatere od naših največjih priložnosti za izboljšanje kmetijstva, varnosti hrane in zdravja ljudi,« je dejal Song. »Naša publikacija predstavlja korak k uresničitvi teh močnih orodij proti boleznim.«
Novi senzor izboljšuje tehniko, znano kot izotermično ojačanje, posredovano z zanko, ali LAMP, ki se pogosto uporablja za odkrivanje patogenov z ojačanjem njihove DNK. Zaznavanje produktov LAMP, pomnoženih iz predlog, kot je DNK patogena, pogosto zahteva, da se produkti označijo z uporabo fluorescenčnih barvil – drag postopek z nizko občutljivostjo.
Novi senzor diagnosticira patogene brez takih reagentov in z visoko občutljivostjo. Odpravlja tudi dolgotrajen postopek čiščenja DNK, ki ustvarja izzive za uporabo na mestu nege.
Čip LAMP je pomembna tehnologija tudi iz vidika prenosljivosti in olajšanja testov. Ker se ekipa zaveda napredka, ki so ga s tem čipom dosegli, so si zadali, da še povečajo občutljivost čipa. Cilj skupine je izravnati trenutne izzive pri odkrivanju in razlikovanju vrst in sevov patogenov z visoko podobnostjo zaporedja. Prizadevali si bodo tudi za izboljšanje specifičnosti detekcij in vzpostavitev kvantitativne detekcije z integracijo umetne inteligence in tehnologij za urejanje genov CRISPR.
Domača pokovka je lahko bolj zdrava alternativa predpakirani pokovki za mikrovalovno pečico ali pokovki za kino, saj omogoča nadzor nad sestavinami in začimbami. Toda ali ga lahko štejemo za zdravega ali ne, je odvisno od tega, kako je pripravljen in od izbire prelivov in začimb.
Recept za najboljše domače kokice
Sestavine:
1/2 skodelice pokovke
2 žlici rastlinskega olja
Sol (po okusu)
Navodila:
Na kuhalnik postavi velik lonec s tesno prilegajočim se pokrovom in na srednjo temperaturo. V lonec dodaj rastlinsko olje in pusti, da se segreva minuto ali dve. V lonec dodaj zrna pokovke in na hitro premešaj, da se zrna prekrijejo z oljem. Lonec pokrij s pokrovom in pusti majhno režo za uhajanje pare. Lonec nežno pretresi, da se pokovka ne zažge in zagotovi enakomerno pokanje. Ko pokovka začne pokati, lonec stresaj vsakih nekaj sekund. Ko se pokanje upočasni na približno 2 sekundi med poki, lonec odstavi z ognja. Pusti pokovko v pokritem loncu še eno minuto, da morebitna preostala zrna počijo.
Previdno odstrani pokrov in ga drži stran od obraza, da preprečiš parjenje v obraz. Pokovko še vročo začini s soljo ali drugimi začimbami (po želji). Lonec nežno pretresi ali premešaj, da se začimbe enakomerno porazdelijo. Prenesi pokovko v skledo ali posodo za serviranje in uživaj!
Bodi ustvarjalen z začimbami, tako da dodaš stvari, kot so stopljeno maslo, nariban sir, karamelna omaka ali druge začimbe za izboljšanje okusa.
Zgornji osnovni recept z uporabo rastlinskega olja in soli se lahko šteje za relativno zdravega v primerjavi z nekaterimi komercialnimi možnostmi. Ne vsebuje umetnih dodatkov, prekomerne količine soli in nezdravih transmaščob. Sama pokovka je tudi dober vir prehranskih vlaknin. Da pa bo vse skupaj še bolj zdravo, lahko narediš nekaj prilagoditev
Olje: Namesto rastlinskega olja lahko uporabiš bolj zdrave alternative, kot sta kokosovo ali olivno olje. Ta olja vsebujejo koristne hranilne snovi in lahko pokovki dodajo edinstven okus.
Sol: Čeprav je malo soli v redu, jo poskušaj uporabljati zmerno ali pa izberi možnosti z nižjo vsebnostjo natrija. Poskusiš lahko tudi z drugimi začimbami, da izboljšaš okus, ne da bi se zanašal samo na sol.
Prelivi: Namesto da pokovko polijete z maslom ali sladkimi oblogami, razmislite o uporabi bolj zdravih prelivov. Na primer, lahko potreseš prehranski kvas za sirast okus, dodaš kanček cimeta za pridih sladkosti ali nekaj zelišč in začimb za dodatno globino okusa.
Ne pozabi, nadzor nad porcijami je ključen. Zmerno uživaj pokovko kot del uravnotežene prehrane. Je odličen prigrizek, če je pripravljen z bolj zdravimi sestavinami in uživan v ustreznih porcijah.
Junija 2023 smo spremljali iskanje pogrešane podmornice, ki se je odpravila na ogled razbitin Titanika. Večdnevno iskanje se je končalo s tragičnim odkritjem, da je zaradi visokega pritiska v globinah prišlo do implozije podmornice.
V nadaljevanju prispevka ti predstavimo, kaj se zgodi s človeškim telesom v takšnih globinah, ko odpovejo stene podmornice.
Fizika tlaka nam pomaga razumeti situacijo
Preden začnemo z razlago, moramo razumeti, kaj je tlak in kako deluje. Tlak je fizikalna količina, ki predstavlja razmerje med silo in stično površino. Če poenostavimo, gre za silo, ki deluje na neko površino. Na površini Zemlje na nas deluje zračni tlak, ki ga povzroča teža ozračja nad nami. Na vsak kvadratni centimeter površine pritiska masa približno enega kilograma. Ko se potopimo pod vodo, se tlak povečuje zaradi teže vode nad nami.
Razbitine Titanika ležijo na globini skoraj 3800 metrov. Foto: OceanGate on OceanGate
Razbitine Titanika ležijo na globini približno 3800 metrov. Na tej globini je tlak približno 400-krat večji kot na vodni gladini.
Kaj se zgodi s podmornico?
Predpostavili bomo, da je stena podmornice, potopljene na globini skoraj štirih kilometrov, nenadoma in katastrofalno odpovedala.
V podmornici je bil ob potopu tlak, enak zračnemu. Na podmornico od zunaj iz vseh strani deluje tlak, 40-krat večji od zračnega. V trenutku, ko se trup prebije, se tlak takoj izenači in pride do implozije. Implozíja je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase, v našem primeru zaradi delovanje tlaka. Gre za nasprotje eksplozije.
Implozija podmornice ustvarja toploto zaradi adiabatnega stiskanja. Adiabatno stiskanje je proces, pri katerem se plin med stiskanjem segreva, torej nastaja toplota. Ko se podmornica sesede, se hitro stisnjeni žepi plina v njem hitro segrejejo in za kratek čas dosežejo temperaturo, ki lahko preseže več tisoč stopinj Celzija. Na koncu v podmornico vdre voda.
Zaporedje dogodkov – tlak, vročina, ki jo povzroča stiskanje zraka, in silovit vdor vode – potekajo zelo hitro. Podmornica se na tej globini popolnoma zruši v približno 50 milisekundah (0,05 sekunde).
Kaj se zgodi s telesom?
Implozija podmornice povzroči hude telesne poškodbe na telesu potnikov, ki bi zaradi njih takoj umrli. Vročina, ki bi bila posledica segrevanje plina, pa bi uplinila meso in kosti potnikov na krovu.
Človekov odziv na bolečino je odvisen od prenosa signalov iz perifernega živčnega sistema v možgane. Ko signali dosežejo možgane, začutimo bolečino. Ta proces ni takojšen, temveč traja nekaj časa. V normalnih razmerah občutek bolečine, na primer ob udarcu v prst, nastane približno 0,1 sekunde po dogodku. Vendar pa lahko ostro in nenadno bolečino zaznamo nekoliko hitreje, približno 0,01 sekunde, saj se v proces vključijo hitreje prevodni živci.
Če te časovne okvire primerjamo s implozijo, opisano zgoraj, se podmornica popolnoma zruši v približno 50 milisekundah (0,05 sekunde). To pomeni, da se implozija zgodi 2 do 10-krat hitreje, kot človeško telo zazna bolečino. Glede na to je verjetno, da potniki v podmornici ne bi imeli časa niti dojeti, da se je sploh kaj zgodilo, še manj pa da bi občutili bolečino zaradi samega dogodka.