Kako dobro poznaš slovensko politiko v tem trenutku? Se tvoji prijatelji pogovarjajo o teh stvareh, ti pa le iščeš izgovor, da pobegneš stran? Zdaj je tega konec, saj je naš kviz odličen skok v poznavanje trenutnega stanja politike.
Kako dobro poznaš slovensko politiko?
V kvizu najdeš 10 vprašanj o trenutnem stanju politike, kjer se vprašanja nanašajo na trenutno vlado, predsednico, položaje znotraj slovenske politike in širše. Prav tako se ne boš izognil splošnim vprašanjem o slovenski politiki, ki bi jih moral poznati tudi brez naših kvizov.
Želimo ti vso srečo na kvizu, z veseljem pa te vabimo tudi k reševanju drugih kvizov na portalu Študent.
Pandemije zakrivijo več smrti in gospodarstvo stanejo več kot vojne, vendar se trenutno nobena vlada ali svetovni organ ne namerava ukvarjati s temeljnim vzrokom covida-19 ali vprašanjem, zakaj so se v zadnjih 50 letih pojavili izbruhi velikih novih nalezljivih bolezni, kot so HIV/Aids, Ebola, Marburg, ptičja gripa, Sars, bližnjevzhodni respiratorni sindrom (Mers), mpox in Nipah.
Prednostna naloga vlade in industrije je iskanje boljših načinov zdravljenja simptomov z boljšimi cepivi in tehnologijo, ne pa ukvarjanje z vzroki bolezni.
Pandemijam se lahko izognemo
Intenzivno krčenje gozdov, izsuševanje mokrišč, podnebne spremembe, degradacija tal, propadanje biotske raznovrstnosti in rast velikih, revnih mest so skupaj pripomogli k ustvarjanju popolnih pogojev za hitrejši razvoj novih virusov, njihovo lažje pojavljanje in prehajanje z ene vrste na drugo.
Živali so od leta 1970 igrale pomembno vlogo pri skoraj vsakem večjem izbruhu bolezni. Foto: Ken Griffiths iz iStock
Covid nas je naučil, da ne moremo ustaviti razvoja mikrobov ali jim ubežati. Vendar pa lahko storimo vsaj šest stvari, s katerimi ne le zmanjšamo tveganje za pojav pandemij, temveč tudi zmanjšamo njihovo resnost.
John Vidal, avtor pri The Guardian, je pojasnil, kako se izogniti smrtonosnim pandemijam v prihodnosti.
Razmislek o odnosih med ljudmi in živalmi
Živali so od leta 1970 igrale pomembno vlogo pri skoraj vsakem večjem izbruhu bolezni. V tem kratkem času se je pojavilo približno 500 novih bolezni živalskega izvora, vključno z Mers, ptičjo gripo, ebolo, Marburgom, Lasso, Nipah, Ziko, Covid-19 in HIV/Aids. Ljudje še nikoli niso bili tako blizu patogenom drugih vrst.
Reforma kmetijstva bi lahko bila pomemben faktor pri izogibu pandemije
Vse večja nevarnost je, da industrijske farme postajajo tovarne bolezni. Foto: Michele Ursi iz iStock
Še nikoli nismo tako intenzivno gojili toliko živali: več kot 70 milijard jih letno zakoljemo za meso. Svetovna proizvodnja hrane zdaj temelji na velikih čredah gensko enake perutnine, goveda in prašičev, ki se gojijo v zelo intenzivnih, prenatrpanih, zaprtih in povsem nenaravnih pogojih. Vse večja nevarnost je, da industrijske farme postajajo tovarne bolezni, v katerih se inkubirajo in krepijo patogeni, kot je gripa, ter omogočajo, da se hipervirulentni patogeni širijo v čredah ali se prenašajo na ljudi.
Obnovitve ekosistemov morajo biti pospešene
V zadnjih 30 letih smo bili priče presenetljivo hitri preobrazbi svetovnih gozdov, mokrišč in tal za zagotavljanje hrane, največjemu rudarjenju in pridobivanju fosilnih goriv za energijo, elektriko in minerale v zgodovini človeštva ter največjemu povečanju trgovine in potovanj ljudi doslej. Sečnja, urbanizacija in rast človeškega prebivalstva so razdrobili ekosisteme in pripomogli k ustvarjanju pogojev za nastanek in širjenje bolezni. Čim bolj moramo zmanjšati motnje v naravi in zmanjšati interakcije med nami in patogeni drugih vrst.
Nadzor nad emisijami toplogrednih plinov
Globalno segrevanje povečuje nevarnost pojava bolezni ter spreminja kraj in čas njihovega pojava in širjenja. Ko se temperature zvišajo, deževje postane močnejše ali suše in vročinski valovi trajajo dlje, se spremenijo pogoji za življenje – in žuželke, netopirji, klopi in druge divje živali, ki večinoma prenašajo patogene organizme ali bolezni, kot so malarija, vročica doline Rift, kolera in denga, se lahko geografsko razširijo.
Zaradi spreminjajočega se podnebja se divje živali že zdaj selijo na nova območja, uničujejo življenjski prostor in so prisiljene preživeti v novih ekoloških razmerah, v katerih se lahko prej izolirane vrste mešajo in izmenjujejo patogene organizme. Če podnebnega segrevanja ne bomo obvladali, ne bo trpelo le človeštvo, temveč se bodo verjetno pojavile številne nove bolezni, in to na nepričakovanih mestih.
Kontrolni laboratorijski poskusi
O izvoru covida-19 ni soglasja, vendar je tveganje, da se pandemija začne v laboratoriju, realno in se vsako leto povečuje. V medicinskih in vojaških raziskavah se uporabljajo najnevarnejše bakterije, virusi in patogeni na svetu, ki se zdaj izvajajo v tisočih državnih, podjetniških in akademskih laboratorijih po vsem svetu. Novi načini iskanja cepiv in obvladovanja nevarnih patogenov so zdaj več milijard dolarjev vredna svetovna industrija. Tveganje, da bodo prihodnje pandemije nastale zaradi spornih raziskav, katerih cilj je povečati virulentnost patogena za morebitno vojaško ali medicinsko uporabo, je veliko.
Izboljšanje nadzora bolezni
Nalezljive bolezni bodo tudi v prihodnosti izbruhnile, mutirale in nas preganjale. Vendar je od ljudi odvisno, koga prizadenejo in kje se pojavijo. Močni sistemi javnega zdravja, zlasti v velikih svetovnih urbanih središčih, so najprimernejši za spremljanje novih izbruhov bolezni, ugotavljanje, kateri sevi se morda širijo, ter za njihovo testiranje in zaustavljanje. Za to pa se morajo vse države zavezati, da bodo veliko vlagale v izkoreninjenje svetovne revščine. To je lahko najboljša zavarovalna polica svetovnega severa pred prihodnjimi pandemijami.
Odpraviti tveganje nalezljivih bolezni je danes enako nemogoče kot pred 20 leti, vendar če bomo s cepivi in tehnologijo skušali odpraviti le simptome bolezni, obstaja nevarnost, da jih sploh ne bomo preprečili. Edini način za dolgoročno zagotavljanje dobrega zdravja ljudi in planeta je, da čim bolj zmanjšamo motnje v naravi in se izognemo interakcijam med nami in patogeni drugih vrst.
Objavljene so bile nominacije za letošnje nagrade emmy. To bo že jubilejna 75. podelitev prestižnih nagrad, ki pa jo bo Slovenija spremljala z budnim očesom. Resda so največ nominacij pobrale serije Nasledstvo, The Last of Us, Beli lotus in Ted Lasso, a nominiran je bil tudi Slovenec.
Anže Rozman je emmyjev nominiranec za glasbeno podlago v dokumentarni seriji Prehistoric Planet
»Najlepša hvala Emmyjem za priznanje Anžetu Rozmanu, Kari Talve in mojemu delu na seriji Prehistoric Planet! Anže in Kara sta ROCK ZVEZDI, ki sta del našega kolektiva Bleeding Fingers Music, in sta to glasbo naredila svojo. Tako sem ponosen na njih in zaslužijo si praznovati!!« je ob objavi nominacij na svojem Facebook profilu zapisal skladatelj Hans Zimmer.
Anže Rozman je bil skupaj s Karo Talve in Hansom Zimmerjem nominiran za najboljšo glasbeno podlago v dokumentarni seriji. Nominirani so bili za Applovo dokumentarno serijo Prehistoric Planet, natančneje epizodo Badlands.
»Hvala ni dovolj, da bi vam izrazil svojo hvaležnost. Brez vas nič od tega ne bi bilo mogoče,« je Anže Rozman odgovoril na objavo enega največjih filmskih skladateljev vseh časov.
Dejstvo, da gre za eno najbolj pomembnih, dovršenih in nadvse fascinantnih serij o prazgodovini oziroma dinozavrih, je nekaj. Na višjo raven pa jo povzdigne prav glasbena podlaga, katere delček lahko poslušaš v spodnjem posnetku.
Prehistoric Planet Suite
Oboževalci so presrečni glede nominacij za emmyje
Yvette Nicole Brown in Frank Scherma sta razglasila nominirance za 75. podelitev emmyjev. Največ nominacij je prejela zadnja sezona HBO serije Nasledstvo (Succession), ki se je razveselila kar 27 nominacij. Blizu je bil HBO tudi s serijama Beli lotus (The White Lotus) in The Last of Us, ki sta prejeli 23 oziroma 24 nominacij. Dvajsetico nominacij je presegel še nogometni hit Ted Lasso,
Wednesday je Netflixova serija iz sveta družine Adams, ki že ruši rekorde Foto: on imdb
Veliko veselja je bilo tudi v »kampu Vojne zvezd«, kjer so si serije Andor, Mandalorian in Obi-Wan Kenobi razdelile 22 nominacij. Štirinajst nominacij je prejela serija The Marvelous Mrs Maisel, po trinajst pa so jih prejele serije The Bear, Beef in Dahmer. Eno za njimi pa je Netflixova Wednesday, ki je bila začuda nominirana v sklopu komične serije.
Nič kaj presenetljivo ni dejstvo, da sta si svoji nominaciji prislužili tudi Riley Keough in Camilla Morrone iz serije Daisy Jones in skupina The Six. Posthumno pa je bil nominiran tudi Ray Liotta in namreč za stransko vlogo v Applovi seriji Black Bird.
Oboževalce so navdušile tudi nominacije Boba Odenkirka za glavno vlogo v seriji Better Call Saul, Meanie Lynskey za glavno vlogo v seriji Yellowjackets, Jenne Ortege v Wednesday, Natashe Lyonne v Poker Face, Bretta Goldsteina in Phila Dunsterja v seriji Ted Lasso, Daniela Radcliffa v filmu Weird: Zgodba Ala Yankovica in Evana Petersa v Netflixovi zgodbi o Jeffreyu Dahmerju, serijskemu morilcu.
Ruby, najstniški kraken je nov animirani film studia DreamWorks. Slednji nam je v preteklosti prinesel izjemne filme, kot so Shrek, Kako izuriti svojega zmaja in Kung Fu Panda. Prinesel pa nam je tudi filme Mali šef, Krudovi in Troli. Ravno sem nekam pa se uvršča tudi film, ki na veliko načinov spominja na svojega Pixarjevega sorodnika iz leta 2022.
Ruby, najstniški kraken je film o sprejemanju samega sebe
Ruby, najstniški kraken se na podoben način kot Jaz, rdeča panda (Turning Red, 2022) ukvarja z najstniškim življenjem, le da punco, ki se spremeni v veliko rdečo pando zamenja kraken, ki se spremeni v še večjo obliko sebe. Gre za eno tistih risank oziroma animiranih filmov, kjer ni mogoče reči nič drugega kot to da je narejen za najmlajše ali vsaj mlajšo publiko. Če smo lahko v nekaterih filmih omenjenega studia uživali tudi starejši – kaj uživali, prav navduševali – tokrat ne bo tako.
Ruby skuša živeti normalno najstniško življenje Foto: on teenagekraken
Najstnica Ruby Škrgar si želi biti običajna gimnazijka, a se večino svojega časa počuti nevidno. Tudi ko se bi želel film ukvarjati z njenim modrim videzom, se ponudi odgovor, da je pač kanadčanka. Tu gre za jasen drobižek za ameriško občinstvo, ki se v slovenskem prevodu žal v celoti izgubi, znotraj filma pa je že sam po sebi popoln nesmisel. Mama ji prepoveduje stik z vodo že od malih nog, Ruby pa se želi v obmorskem mestu na vse pretege udeležiti zaključnega plesa, ki bo na ladji. Če si prebral naslov, si ugotovil, da je Ruby pravzaprav kraken, kar se zgodi, če se dotakne vode. Ko mora rešiti svojo simptaijo iz vode, jo čaka pot odkrivanja in spoznavanja sebe, svoje družine in mesta v svetu.
Je DreamWork zaradi Pixarja spremenil film, ki bi bil dejansko zanimiv?
Ruby, najstniški kraken je na veliko načinov podoben Pixarjevemu Jaz, rdeči panda Foto: on teenagekraken
Resda je sporočilo filma jasno, sprejmi se in imej se rad takega kot si. Kot že napisano, podobno je storil Pixarjev animiranec preteklo leto, ki je bil precej pozabljiv film za Pixar. Enako je s tokratnim animiranim filmom, ki bo znotraj DreamWorksovega kataloga verjetno hitro pozabljen. Tako se je potrebno vprašati, zakaj je film drugačen, kot pa so napovedali še za čas njegovega prvega napovednika.
Jih je uspeh oziroma odziv na zgodbo o rdeči pandi tako prepričal, da so ustvarili skorajšnjo kopijo omenjenega? Ker je jasno, da ima Ruby, najstniški kraken, nekje v sebi nekaj mnogo, mnogo boljšega, kot pa lahko vidimo zdaj. Ne pravim, da moramo v stilu Snyderjevega univerzuma sprožiti svoj ključnik temveč, da bi bil film boljši, če bi obstal v svoji prvotni obliki.
Dreamworks studio se spet lahko pohvali z nekaj čudovite animacije Foto: on teenagekraken
Ruby, najstniški kraken je gledljiv, a pozabljiv film
Celoten film se odvrti preveč »varno«, da bi v njem našli kaj bolj zanimivega. Še vedno pa je v svoji osnovi zelo gledljiva risanka, ki bo najbolj všeč mlajši publiki, odrasli pa bi se znali dolgočasiti. Še posebej, ker je spomin na Jaz, rdeča panda še precej svež. Na koncu koncev pa gre za film preverjenega studia, ki je v preteklosti že navduševal, za več kot manjši spodrsljal pa Ruby ne moremo oklicati, saj gre za precej prisrčen prikaz sprejemanja samega sebe. Bolj kot to pa: »Škoda, da nismo dobili, kar je bilo obljubljeno v napovedniku«
Specialitete so prisotne tudi v svetu kave in Ljubljana jih ima kar nekaj. Seznam ljubljanskih speciality coffee shopov se ves čas povečuje, in še nikoli ni bilo boljšega časa za ljubitelje kofeina v prestolnici. Mednarodno priznan vodič je sestavil seznam 10 najboljših special kavarn v Ljubljani, ki vabijo vse kavoljubce in tiste, ki si to želijo postati.
Inovativnost in izobraževanje sta najpomembnejši! To so najboljše kraft kavarne v Ljubljani leta 2023, razporejene pa so po abecednem vrstnem redu.
Cafetino
Verjetno edina kavarna v mestu, ki v New Yorku ne bi bila videti na mestu, kjer bi našli kavo iz pravične trgovine in predvsem craft gin. “Naša prijetna kavarna se nahaja v starem mestnem jedru Ljubljane na Starem trgu 5. Pridite in poskusite kavo v pravem ambientu,” so zapisali.
Oboževalci kave, to so vaša nebesa. Naroči kavo tukaj in morda boš dobil še predavanje o izvoru zrn, ki so bila uporabljena za pripravo kave. Pri Čoklu ponujajo ljubiteljem kave široko izbiro kavnih napitkov z različnih koncev sveta. Poseben poudarek posvečajo njeni svežini, zato nepraženo kavo iz pravične trgovine sami spražijo in jo pripravijo gostom na različne načine, kot so cold brew, chemex ali aeropress.
Fantastičen espresso bar, kjer strežejo specialitete kolumbijske kave, kuhane do popolnosti, ter mlečne kave, posebne zvarke in jedi za s seboj. Kavarna Črno zrno se nahaja v centru Ljubljane, v stavbi z več kot 300 letno tradicijo na Gornjem trgu. Prijeten kavarniški ambient za odkrivanje najrazličnejših okusov in stopenj praženja kave.
Kavarna Natura je oaza sproščujoče tišine in miru, ki jo je vredno poiskati ljubiteljem kakovostne kave. V mirnem predelu mesta Ljubljane v Zeleni jami, na Središki 10, razvijajo in spodbujajo kulturo poznavanja, priprave in uživanja kave. V hiši kave je poleg kavarne tudi mlevnica kave. Kavo, ki jo okušaš v kavarni lahko kupiš tudi za domov ali za darilo.
Velika, sodobna kavarna znotraj Muzeja moderne umetnosti, ki streže odlično kavo in jo obiskujejo številni zanimivi lokalni umetniki. Kavarna Moderna je svoje poslanstvo izboljševanje kvalitete kave začela leta 2015. S svojo prisotnostjo že več kot pet let trudimo dvigati nivo kavne kulture. Z leti so stopili še v svet craft koktejlov- tako kavnih klasik kot tudi signature kojktejlov.
Odlična majhna kavarna, ki streže kakovostno kavo in nekaj dodatkov. “Leta 2020 smo pričpeli z lastno pražarno kave pod imenom Mariposa Coffee Roasters, kjer ponujamo sezonsko kavo najvišje kakovosti v razredu specialty coffee in zdaj naše izkušnje z veseljem delimo tudi z drugimi,” pravijo na svoji spletni strani. Njihovo specialty kavo najdeš širom Ljubljane.
Mariposa Coffee Roasters v Ljubljani Foto: on mariposa
R & B Cafe Roasters
Strokovni pražarji v R & B Cafeju izberejo samo najboljša zrna z vsega sveta, da vam prinesejo vrhunsko izbiro specialty kave. Na Slovenski cesti 47 najdeš za mnoge najboljšo kraft kavarno v Ljubljani.
Ta čudovita kavarna, ki vodi slovensko kavno revolucijo, streže nekaj najboljših kav v mestu in vodi tudi kavno akademijo. “Pražarna STOW od rojstva daljnega leta 2015 in naša zavzetost za spremembo kulture pitja kave predstavljata drugačen način ponudbe kave na trgu. Ročno obrane kave kupujemo neposredno od kmetov in kooperativ manjših farmerjev. Kavo tretiramo, kot sezonski sadež zato jo tako tudi pražimo, da iz nje dobimo edinstvene okuse,” pravijo pri Stow. Najdeš jo v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana, akademijo in pražarno pa na drugih lokacijah.
Originalna fotografija na stenah, številna kolesa s fiksno prestavo in bar, oblikovan tako, da spominja na kuhinjski pult. Na novi lokaciji – Cankarjeva 8 – te vabi od junija, a nič drugače kot prej.
Ta ljubek mali kombi se trenutno nahaja… nekje v Ljubljani in Sloveniji, morda pa si ga opazili tudi na glasbenih festivalih in drugih dogodkih. Če ga vidiš, toplo priporočamo, da se oglasiš pri njih.
Interaktivni zasloni so prihodnost pisarniškega dela, učenja in vzpostavljanja tehnoloških delovnih pogojev. Seveda pa je potrebno pri izbiri in nakupu preveriti oziroma preskočiti nekaj ovir in pasti. Kako se izogniti pastem pri nakupu interaktivnih zaslonov? Brez skrbi, imamo odgovore in rešitve !
Na katere pasti je potrebno paziti?
To je 6 sklopov pasti na katere moraš biti najbolj pozoren.
Slaba kakovost ali vzdržljivost
Nekateri interaktivni zasloni imajo lahko podpovprečno kakovost izdelave, kar lahko povzroči težave, kot so neodzivnost na dotik, netočno zaznavanje dotika ali kratka življenjska doba. Bistveno je, da raziščeš izbiro in izbereš preverjene interaktivne zaslone ter proizvajalce, ki so znani po izdelavi visokokakovostnih interaktivnih zaslonov.
Nezadostna občutljivost na dotik
V sklopu s predhodno pastjo je občutljivost na dotik interaktivnih zaslonov eden najbolj pomembnih dejavnikov. Nekateri zasloni morda zahtevajo trden dotik ali pa niso dovolj odzivni za natančno interakcijo. Pred nakupom je še kako priporočljivo preizkusiti občutljivost na dotik in se prepričati, da ustreza tvojim zahtevam. Enako je z omejenimi točkami dotika, kjer nekateri interaktivni zasloni dovoljujejo zgolj en dotik, drugi pa več sočasnih oziroma hkratnih dotikov.
Nezdružljivost s programsko opremo ali operacijskimi sistemi
Preveri, da je interaktivni zaslon združljiv s programsko opremo ali operacijskim sistemom, ki ga nameravaš uporabljati. V nekaterih primerih imajo lahko nekateri interaktivni zasloni omejeno združljivost ali pa za pravilno delovanje potrebujejo posebne gonilnike ali programsko opremo.
Pomanjkanje pripravljenosti za prihodnost
Tehnologija se hitro razvija in interaktivni zasloni niso izjema. Upoštevaj, da boš interaktivni zaslon uporabljal dlje časa. Pri tem nikakor ne želiš, da bi ostal za časom, tvoja naložba pa bo tako pozabljena.
Neustrezna velikost ali ločljivost
Interaktivni zasloni so na voljo v različnih velikostih in ločljivostih. Bistveno je, da izbereš velikost in ločljivost, ki ustrezata tvojim potrebam. Upoštevaj dejavnike, kot so razdalja gledanja, jasnost vsebine in predvidena namestitev, da zagotoviš optimalno uporabniško izkušnjo.
Skriti stroški
Bodi pozoren na dodatne stroške, ki lahko nastanejo. To so namestitev, dodatna oprema ali morebitne licence za programsko opremo. Oceni vse stroške, da se izogneš morebitnim nepričakovanim finančnim bremenom. In ne pozabi na garancijo in podporo strankam!
Interaktivni zasloni Newline
Odgovor je preprost: Interaktivni zasloni Newline
Interaktivni zasloni Newline so na voljo v več serijah oziroma različicah, ki bodo zadostile tudi najbolj strogim zahtevam. Sodobna serija interaktivnih zaslonov, ki s svojimi lastnostmi predstavljajo idealno rešitev za šole, podjetja in druge segmente na najvišji ravni kakovosti. Multifunkcijski interaktivni zasloni so rešitev za hibridno delo in še kaj drugega poleg. Lahko jih uporabimo v učilnicah, predavalnicah, sobah za sestanke in, zaradi All-in-one funkcije, tudi v vsakdanji rabi. Konec je slabosti, ki jih lahko povzročijo slabe povezave, slabi lastnosti določene tehnologije, ki ni namenjena takemu delovanju.
Interaktivni zasloni so ustvarjeni za lažje, hitrejše, zabavnejše in učinkovitejše delo. Naj gre za sestanek znotraj podjetja, sestanek ekip na različnih lokacijah ali srečanje poslovnih partnerjev, cilj vseh je, da se le to izpelje čim bolj učinkovito, hitro in brez večjih stroškov. Ergo, interaktivni zasloni Newline.
Podjetje Secop, d. o. o. se ponaša s širokim naborom interaktivnih zaslonov, ob tem pa na podlagi izkušenj in strokovnosti poskrbijo še za vse ostalo.
Že vsi vemo, da je globalno segrevanje večplasten in kompleksen proces z nepredvidljivimi posledicami. Ker je skoraj vse v naravi povezano med seboj, lahko že majhna sprememba povzroči domino učinek. Vsake toliko pa se v svetu pojavi dobra novica za določene ekosisteme. Zakaj torej dobra novica za oceane?
Raven kisika v oceanih povzroča skrbi
Ena izmed težav, ki nas čaka za ovinkom je izumiranje velikih delov oceanov zaradi segrevanja. Srednješolska kemija nam pove, da je topnost kisika v vodi obratno sorazmerna s temperaturo, kar pomeni, da bodo deli morja postali neprimerni za življenje – mrtve cone.
Čeprav se vse to zdi popolnoma logično in samoumevno, pa je skupina znanstvenikov podvomila v zmanjševanje vsebnosti kisika v oceanih. Raziskava objavljena v reviji Nature je pokazala, da je bilo v času srednjega miocena, pred 16 milijoni let, morje polno kisika kljub višjim temperaturam kot zdaj.
Turkizna območja morja so abnormalne količine alg, ki zrastejo ob onesnaženju z gnojili in zadušijo ostalo življe. Foto: Norman Kuring on NASA Earth Observatory
V miocenu je bilo kljub višjim temperaturam več kisika v morju
Naša predvidevanja za podnebje leta 2100 se v nekaterih primerih razhajajo. Znanstveniki so se zato odločili, da poskusijo resnico najti v preteklosti. Izbrali so geološko obdobje miocen, ki je imelo podobno podnebje, kot ga pričakujemo v naslednjem stoletju ali dveh.
Raziskovalna skupina, ki jo je vodila doktorska študentka Anya Hess je analizirala ostanke organizmov z oceanskega dna, ki segajo v čas miocena. Vzorce so zbirali na območju vzhodnega tihega oceana blizu ekvatorja. Za določanje ravni kisika v morju pred milijoni let, so uporabili več tehnik. Opazovali so razmerje dušikovih izotopov, količino kalcija in joda v fosilih.
Ugotovili so, da je imel ocean v miocenu veliko kisika, kljub temu, da je bilo podnebje toplejše kot danes. Tu je Hess povedala, da »morda lahko pričakujemo, da se trend zmanjševanja kisika v morju obrne.«
Vendar, ali je to res razlog za praznovanje?
Upajmo, da se njena trditev uresniči in bo Zemlja, kot že nekoč, sama poskrbela, da kisik ostane v oceanih.
Vendar 16 milijonov let nazaj, ni bilo ljudi, ki bi vplivali na hitrejše segrevanje in ni bilo smeti, izpuhov, oljnih madežev, gnojil in podobnega, ki so pomemben faktor pri nastajanju mrtvih con. Največja in najbolj slavna mrtva cona se nahaja na obali Mehiškega zaliva in ta ni nastala zaradi segrevanja morja, temveč ribištva in stekanja gnojil v morje.
Mrtva cona ob Mehiškem zalivu. Foto: on Ocean Today
Miocen je tudi trajal slabih 18 milijonov let in narava se je imela čas prilagajati. Meritve pa kažejo, da se je raven kisika od srede 20. stoletja znižala za do 2 % in da bo v naslednjih osemdesetih letih padla še za dodatnih pet.
Nova raziskava je pokazala, da se je Zemljina os vrtenja občutno nagnila zaradi človeškega delovanja.
Kot vemo, se Zemlja ne vrti pravokotno glede na pot okoli sonca. Njena os je nagnjena za približno 23,5°. Temu se imamo zahvaliti, da na Zemlji obstajajo letni časi, saj sonce tekom leta sije na nas pod različnimi koti. Razlog za nagnjenost Zemljine osi vrtenja tiči v njeni nepravi obliki in razporeditvi mase.
Čeprav si naš planet radi predstavljamo kot kroglo, je pravzaprav bolj jajce in še to jajce je nekoliko izmaličeno. Najboljši primer so gore in oceanska dna, ki poskrbijo, da je Zemljina masa neenakomerno porazdeljena. Tudi morski tokovi in tektonski premiki pomagajo pri tem. Kot je povedal vodja sledeče raziskave Ki-Weon Seo z Univerze v Seoulu, Zemljina os vrtenja ves čas nekoliko niha. Vendar ljudem je uspelo še nekaj več.
Ljudje smo nagnili Zemljo
Zaradi ogromnih količin vode, ki smo jih izčrpali s tal, se je v zadnjih dvajsetih letih os vrtenja nagnila za dodatnih 80 centimetrov na vzhod. Podzemna voda se nahaja v vodonosnikih, ki jih ljudje izkoriščamo za pridobivanje pitne vode in za agrikulturo. Ker se voda iz vodonosnikov tja ne vrne, temveč ostane v rekah, jezerih in morjih, smo tako spremenili razporeditev Zemljine mase in posledično njeno nagnjenost v vesolju. V zadnjih dvajsetih letih smo po izračunih iz tal vzdignili 2150 gigaton vode.
Raziskava se naslanja na raziskavo iz leta 2016, ki je ugotovila vpliv vode na nagnjenost Zemljine osi vrtenja. Takrat so znanstveniki upoštevali le premike ledenikov in polarnih ledenih plošč. Njihovi računi se niso izšli, zato so iskali še druge vplive. Ekipa Ki-Weona Sea je upoštevala vpliv izčrpane podzemne vode in prišli so do pravilnega rezultata ter pokazali, da smo tudi ljudje odgovorni za večje nagibanje Zemljine osi vrtenja.
Na prvi pogled nič zaskrbljujočega, a vendar …
Nagib Zemljinega vrtenja se tekom leta sicer spreminja za več metrov, tako da nas ni treba skrbeti, da bi se nam začeli spreminjati letni časi. Vsaj ne neposredno. Obstaja pa druga težava: podzemna voda se ne vrne od koder je prišla temveč ostane na površju, njen delež pri višanju gladine morja pa ni zanemarljiv. Globalno segrevanje in vedno več vode na površju lahko vplivajo na morske tokove in izmenjavo toplega in hladnega zraka, kar pa ima veliko večjo možnost spreminjati naše letne čase in celotno Zemljino podnebje.
Ko pomislimo na klasično mešanico, ki združuje elegantnost in osvežujočo naravo, nas hitro prevzame Gin tonik. Ta priljubljen koktajl je osvojil srca mnogih ljubiteljev mešanih pijač. Ampak zakaj bi se zadovoljil s standardno različico, ko pa lahko v svoje kozarce vnesemo nekaj eksperimentalne ustvarjalnosti? V tem članku boš odkril najboljše recepte za Gin tonik, ki bodo razvajali tvoje brbončice in prebudili tvojo ustvarjalno žilico.
6 izjemnih receptov za gin tonik
S temi šestimi izjemnimi Gin tonik recepti boš imel na voljo široko paleto okusov, ki te bodo navdušili in zadovoljili tvoje brbončice. Bodi ustvarjalen, preizkusi različne kombinacije in dodaj svojim koktajlom osebno noto. Uživaj v raziskovanju sveta Gin tonikov in ustvarjanju edinstvenih užitkov v kozarcu!
Tropska eksplozija
Če sanjaš o belem pesku in turkiznih vodah, bo ta recept izpolnil tvoje želje. Začni z osvežujočo osnovo – ginom, nato pa dodaj nekaj eksotičnih okusov. V kozarec dodaj nekaj zdrobljenega ledu, 50 ml kakovostnega gina ter 100 ml kokosove vode. Nato vmešaj žlico sveže stisnjenega limetinega soka, da poudariš tropiko. Za popolno uravnoteženost okusa dodaj nekaj listov sveže mete in koščkov ananasa. Končni dotik? Okrasi kozarec z rezino limete in mini senčnikom za koktejle. Uživaj v eksotičnem počitniškem vzdušju!
Če si ljubitelj sladkih in svežih okusov, bo ta Gin Tonic zagotovo zadovoljil tvoje brbončice. V kozarec položi nekaj jagod, borovnic in malin. Dodaj led in 50 ml gin-tonika. Za piko na i vlij 100 ml brusničnega soka. S svežim pridihom limetinega soka in kančkom sladkorja po okusu ustvari harmonično ravnovesje. Okrasi kozarec z vejico sveže mete in nekaj zamrznjenimi jagodami za dodaten estetski čar. Ta Gin tonik bo na tvojem jeziku ustvaril ples sladkih in kiselkastih okusov.
Če si želiš ogreti svoje brbončice z intenzivnimi citrusnimi notami, je ta Gin tonik kot nalašč zate. V kozarec dodaj led, 50 ml gin-tonika in 100 ml tonika. Nato iztisni sok iz sveže pomaranče, limone in limete ter ga vlij v kozarec. Za dodatno pikantnost dodaj nekaj rezin sveže rdeče čili paprike (po okusu), vendar pazi, da ne pretiravaš s količino. Previdno premešaj, da se okusi združijo, nato pa okrasi kozarec z rezinami citrusov in rezino čilija. Ta osvežujoč in začinjen Gin tonik bo tvoje brbončice prebudil z ognjem citrusnih okusov.
Ta cvetlični in nežen Gin tonik bo očaral tvoje čute. V kozarec položi nekaj zdrobljenega ledu, 50 ml vrhunskega gina in 100 ml rožnatega tonika. Dodaj nekaj kapljic vrtnične vode za dodaten cvetlični pridih. Okrasi kozarec z listom vrtnice ali nežno cvetlico po tvoji izbiri. Ta prefinjeni koktajl bo ustvaril vzdušje vrta v tvojem kozarcu.
Ta Gin tonik je prava eksplozija začimb. V kozarec dodaj nekaj ledu, 50 ml začinjenega gina (lahko uporabiš gin z notami popra, cimeta ali kardamoma) ter 100 ml tonika. Dodaj nekaj rezin svežega ingverja, vejico rožmarina in ščepec sveže mletega črnega popra. Za poudarjen okus eksotičnih začimb lahko dodaš tudi nekaj kapljic angosture ali pomarančne grenčice. Okrasi kozarec z rezino limete ali pomaranče ter vejico rožmarina za dodaten vizualni učinek.
Ta mešanica te bo popeljala na obalo in ti pričarala svežino morskega vetra. V kozarec dodaj ledeno kocko, 50 ml morskega gin-tonika (ki vsebuje note morskih alg ali brina), ter 100 ml tonika z okusom limete ali limone. Dodaj nekaj sveže naribanega ingverja za pikanten dodatek. Za pravo obalno doživetje v kozarec položi nekaj vejic sveže morske trave in okrasi s koščkom lupine limete ali kolutom kumare.
Knjige so najstarejši medij, ki je še danes v uporabi. Kljub mnogim napovedim o njihovem izumrtju, da jih bodo izpodrinile e-knjige in druga tehnologija, so knjige prestale tudi to oviro in so še vedno nepremično zasidrane v našo družbo in kulturo. Tehnologija je še precej nova iznajdba, a vse izgleda, kot da bo tudi ta pognala globoke korenine v družbi.
Kaj pa dobimo, če združimo knjige in tehnologijo? Knjige o tehnologiji! V zadnjem času vse bolj brana tematika. Najboljše knjige na tem seznamu niso tiste, ki so imele velik vpliv na razvoj tehnologije, ampak tiste, ki so ta razvoj preživele in je njihova vsebina relevantna še danes.
Close to the Machine: Technophilia and Its Discontents (Ellen Ullman)
Programerka Ellen Ullman opisuje, kako je biti v ospredju te moško dominirane industrije in zavedanja, da je na drugi strani naprave ne nazadnje le človek in ne persona ustvarjena na papirju.
Med najboljše knjige o tehnologiji ta hip spada Close to the Machine- Technophilia and Its Discontents Foto: on amazon
Technopoly: The Surrender of Culture to Technology (Neil Postman)
Postman se v svoji knjigi ukvarja s problemom preobloženosti z informacijami, saj je the preveč in težko ločimo med uporabniki in verodostojnimi informacijami ter smetmi. Načel pa je tudi problem prevelikega zanašanja na tehnologijo, saj dandanes ne znamo razmišljati več s svojo glavo, ampak potrditev iščemo v raznih tehnologijah.
Med najboljše knjige o tehnologiji ta hip spada Technopoly – The Surrender of Culture to Technology Foto: on amazon
Uncanny Valley (Anna Weiner)
V sredini svojih 20. let je Anna dobila službo v obetavnem računalniškem startup podjetju, ravno v času, ko se je področje tehnologije začelo razvijati z astronomno hitrostjo, ki so jo dohajali le redki posamezniki, ki pa so se zavedali svoje moči in jo tudi s pridom izkoriščali. Tehnologija, ki je obljubljala, da bo spremenila in rešila svet, je kar naenkrat postala močna sila, ki je zamajala temelje sveta, kot ga poznamo.
Uncanny Valley je memoar Anne Wiener Foto: on amazon
The Machine Kills Secrets: Julian Assange, the Cyberpunks, and Their Fight to Empower Whistleblowers (Andy Greenberg)
Knjiga raziskuje svet žvižgačev, hekerjev in idealistov ter njihov vpliv na demokracijo in tehnologijo.
The Machine Kills Secrets – Julian Assange, the Cyberpunks, and Their Fight to Empower Whistleblowers Foto: on amazon
Hamlet on the Holodeck: The Future of Narrative in Cyberspace (Janet Murray)
Kljub temu da je knjiga stara že več kot 20 let, je njena pisateljica v njej precej natančno napovedala prihodnost kibernetskega prostora in virtualne resničnosti, za katero želi, da se je ne bojimo, ampak jo sprejmemo z odprtimi rokami, saj smo navsezadnje mi tisti, ki reguliramo njen obstoj.
Hamlet on the Holodeck – The Future of Narrative in Cyberspace spada med najboljše knjige o tehnologiji ta hip Foto: on amazon
Super Pumped: The Battle for Uber (Mike Isaac)
Zgodba ustanovitelja Ubra Travisa Kalanicka, o tem kako sta ga njegova ambicija in lasten ego uničila. Po njej je bila posneta tudi istoimenska serija.
Super Pumped – The Battle for Uber je knjižna uspešnica, ki je za Foto: on amazon
Broad Band: The Untold Story of the Women Who Made the Internet (Claire Evans)
Pogost stereotip v svetu tehnologije je, da ženske tam nimajo česa iskati. Ampak če ne bi bilo the žensk, mnogo tehnologij, ki jih danes vsakodnevno uporabljamo ne bi obstajalo. Knjiga pripoveduje o izumiteljicah, inženirkah in programerkah, ki so v zgodovini tehnologije spregledane in skoraj da pozabljene.
Broad Band – The Untold Story of the Women Who Made the Internet Foto: on amazon
The Boy Kings: A Journey into the Heart of the Social Network (Kate Losse)
O Marku Zuckerbergu smo do sedaj slišali že mnogo zgodb. V tej knjigi pa je opisana javnosti še čisto neznana plat ustanovitelja Facebooka. V svoji mladosti je Mark opisan kot aroganten in naiven fant.
The Boy Kings – A Journey into the Heart of the Social Network Foto: on amazon
Common as Air: Revolution, Art, and Ownership (Lewis Hyde)
Hyde v svoji knjigi raziskuje problem intelektualne lastnine in kako se je ta privatizirala. Avtor meni, da bi se morali zazreti in zgledovati po preteklosti, kjer je bilo vse znanje v javni lasti, ker je pospešilo razvoj kreativnih skupnosti.
Common as Air – Revolution, Art, and Ownership Foto: on amazon
Like, Comment, Subscribe: Inside YouTube’s Chaotic Rise to World Domination (Mark Bergen)
Kaj sploh je YouTube? Kako je nastal? Kakšna je njegova prihodnost? Bo nadomestil televizijo? Kaj se skriva za njegovim algoritmom? Če si se kdaj spraševal našteta ali podobna vprašanja, potem je ta knjiga kot nalašč zate.
Like, Comment, Subscribe – Inside YouTube’s Chaotic Rise to World Domination Foto: on amazon
