Tekom noči je v slavnem gledališču Dolby v Hollywoodu potekala že 98. podelitev oskarjev, najprestižnejših nagrad v filmski industriji. Slovesnost je že drugič vodil komik in televizijski voditelj Conan O'Brien, večer pa je prinesel številna presenečenja, preobrate in nekaj zelo čustvenih zahvalnih govorov.
Največ nagrad filmu Ena bitka za drugo
Največ nagrad je letos prejel film Ena bitka za drugo, ki je izmed 13 nominacij osvojil kar šest oskarjev. Slavil je v najpomembnejši kategoriji najboljšega filma, oskarja pa je prejel tudi režiser filma Paul Thomas Anderson. Film je bil nagrajen še za najboljši prirejeni scenarij, najboljšo montažo, najboljši casting ter najboljšo stransko moško vlogo. Oskarja v tej kategoriji je osvojil Sean Penn, ki je tako v svoji karieri prejel že tretji zlati kipec, letošnje podelitve pa se žal ni udeležil.
Veliko pozornosti je pritegnil tudi film Grešniki, ki je prejel rekordnih 16 nominacij. Ob koncu večera je filmska ekipa domov odnesla štiri oskarje, in sicer za najboljšo fotografijo, najboljši izvirni scenarij, najboljšo izvirno glasbo ter najboljšega igralca. V tej kategoriji je slavil Michael B. Jordan, za katerega je bila to prva nominacija za oskarja. Med njegovimi tekmeci sta bila tudi Leonardo DiCaprio in Timothée Chalamet, bitka pa je bila tesna.
Že na začetku večera je presenetila razglasitev zmagovalke v kategoriji najboljše stranske igralke. Oskarja je osvojila Amy Madigan za vlogo v grozljivki Ura izginotja – žanru, ki je na tovrstnih podelitvah pogosto zapostavljen.
Za enega večjih preobratov večera je poskrbela kategorija najboljšega kratkega igranega filma, kjer je prišlo do redkega izenačenja. Akademija je nagrado podelila dvema filmoma – Pevci in Dva človeka, ki si izmenjujeta slino.
Velik uspeh je dosegel tudi film Frankenstein, ki je nastal v sodelovanju platforme Netflix in režiserja Guillerma del Tora. Film je osvojil tri oskarje, in sicer za najboljšo scenografijo, najboljšo masko in pričesko ter najboljše kostume.
Po enega oskarja so prejeli še filmi Hamnet, Sentimentalna vrednost, Ura izginotja, F1 ter Avatar 3. Jessie Buckley je za lik mame v filmu Hamnet postala prva Irka, ki je prejela oskarja za glavno žensko vlogo. Nekoliko presenetljivo pa filma Veličastni Marty in Bugonia, kljub več nominacijam, letos nista osvojila nobene od prestižnih nagrad.
Vpis v srednje šole za mnoge učence predstavlja prvo večjo odločitev, ki jo sprejmejo sami in vpliva na njihovo prihodnost. Celo tisti, ki se vpisujejo na gimnazijo, imajo pogosto veliko možnosti, ki pridejo v poštev. Pri tem naj bi bil program splošnih gimnazij zelo primerljiv, praktično enak.
V praksi pa med gimnazijami kljub temu obstajajo razlike. Če ne drugega, veljajo nekatere gimnazije za težje od drugih. Po eni strani obljubljajo boljšo pripravo na maturo, po drugi strani učence skrbijo slabe ocene in preveč dela v štirih letih gimnazijskega programa. Kaj je torej bolje: težja gimnazija in lažja matura ali obratno?
Program je enak, znanje ne nujno
Dve gimnaziji lahko ponujata identične predmete, pri katerih se v osnovi jemlje enaka učna snov. Vsi bodo pri slovenščini predelali enaka literarna obdobja, se pri matematiki učili računati odvode in integrale, pri biologiji pa podrobno spoznali delovanje celice.
V teoriji to pomeni, da bi tako na »lažji« kot na »težji« gimnaziji lahko pridobili enako znanje. A to se ne zgodi vedno in razlogov je več. Za začetek se na »lažjo« gimnazijo v povprečju vpišejo nekoliko slabši učenci. Še vedno gre za sposobne učence, ki so bili v osnovni šoli nadpovprečni. Pa vendar bosta najboljša v razredu verjetno izbrala »težjo« gimnazijo, tisti nekoliko slabši ali manj motivirani pa »lažjo«.
To pomeni, da profesor na obeh gimnazijah morda že podzavestno nekoliko prilagodi kriterije povprečnemu dijaku – torej že pride do manjših razlik. Do dodatnih razlik pride v motivaciji posameznikov. Če ste obkroženi z geniji, motiviranimi dijaki, ki opravljajo domače naloge, se učijo in se držijo rokov oddaje projektov, boste enako ravnali tudi sami. Če vaši sošolci raje hodijo po žurkah, redno »špricajo« pouk in celo kontrolne naloge ter imajo slabe ocene, boste tudi sami izgubili zagon.
Pri vpisu na gimnazijo številni že razmišljajo korak dlje – in prav je tako: o vpisu na fakulteto namreč. Pri tem so pomembne ocene in rezultati mature. Treba je torej sprejeti kompromis med gimnazijo, ki bo dobro pripravila na maturo, obenem pa tudi ocene ne bodo preslabe.
A resnica (ki jo je težko sprejeti) je nekoliko drugačna: nekdo, ki ni bil sprejet ali pa je komaj ujel vpis na želeno fakulteto, je najverjetneje pri izbiri napravil napako. Želena fakulteta bo verjetno v vsakem primeru pretežka, torej študija ne bo zaključil ali pa ga bo zaključil šele po več letih trdega dela. Celo nekateri, ki so brez težav prišli do želenega študija, v prvem letniku obupajo. Pri naravoslovnih in tehničnih smereh je običajno pretežka matematika ali fizika.
V tistem trenutku si večina želi, da bi obiskovali težjo srednjo šolo s težjimi kontrolnimi nalogami in višjim standardom. Tako bi bili prisiljeni snov resnično razumeti, ne pa zgolj rešiti nekaj tipskih nalog, ki se vsako leto ponavljajo na testu. Zato pri izbiri gimnazije ne razmišljajte toliko o ocenah, temveč dajte prednost pridobljenemu znanju. Zveni kot kliše, a drži.
Čeprav se sliši logično, da bodo ocene na lažji gimnaziji lepše, to ni vedno res. Na težji gimnaziji bo morda šok ob prehodu iz osnovne šole res večji, morda bodo prve ocene res nekoliko slabše. Potem boste zelo verjetno sprejeli, da gimnazija pač zahteva več truda – če ga boste namenili učenju, tudi ocene ne bodo izostale. Skupaj s sošolci boste v podobni situaciji in za vse bo enako težko. Ker nihče ne želi biti najslabši, se vsi nekoliko bolj potrudijo.
Tudi učenje v skupinah ni redkost. Na lažji gimnaziji se vam hitro zgodi, da boste pristali v razredu manj motiviranih sošolcev, zato boste tudi sami ravnali enako. Šoli boste sicer res namenili zelo malo časa, a ocene ne bodo nujno dobre. Brez truda je namreč težko zadostiti celo nižjim standardom.
Kriteriji, ki so pri izbiri gimnazije zares pomembni
Pri izbiri gimnazije torej ne pustite, da vas premaga strah pred ocenami. Ocene bodo odraz vašega znanja, ne izbire gimnazije. Obstajajo precej pomembnejši razlogi, zakaj izbrati neko gimnazijo. Za začetek je pomemben program: poleg splošne gimnazije na primer obstajajo še klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije.
Ni vseeno, katero izberete, saj se predmetniki med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z izbiro ne omejite pri vpisu na študij. Izbira klasične gimnazije je na primer manj primerna, če bi kasneje študirali fiziko (vpis ni nujno nemogoč, a vam bo manjkalo veliko predznanja pri naravoslovnih predmetih).
Če zaenkrat sploh ne veste, kaj bi kasneje počeli, je splošna gimnazija najbolj varna izbira. Precej banalen, a praktičen kriterij je bližina in logistika: kako boste vsak dan prispeli do gimnazije in koliko časa boste potrebovali za pot? Boste stanovali v študentskem domu?
Nato razmislite o posebnostih posameznih gimnazij: nekatere v tretjem in četrtem letniku nudijo program mednarodne mature, druge omogočajo učenje več tujih jezikov, tretje imajo močne povezave za mednarodne izmenjave, nekatere nudijo dodatne ugodnosti in boljše pogoje športnikom, druge več ekskurzij in obšolskih dejavnosti.
Vse to, skupaj z osebnim občutkom (ki ga dobite na informativnih dnevih, dnevih odprtih vrat in ostalih ponudbah za učence), so pomembni kriteriji – ne pa strah pred slabimi ocenami. Seveda upoštevajte tudi nasvete in izkušnje starejših, ki že obiskujejo gimnazijo. A ne pustite, da vas ti preveč prestrašijo.
Pred nami so državnozborske volitve in z vseh strani smo obkroženi s soočenji, kampanjami in pogovori. Odločili smo se, da bomo političnim strankam poslali preprosto vprašanje. Zakaj bi vas volili mladi in študenti?
Vsem strankam smo obrazložili, da je lahko njihov odgovor poljubne dolžine in vsebine. To so nam odgovorili iz stranke Mi, socialisti!.
»Ne ponujamo le kozmetičnih popravkov, temveč korenite spremembe«
»Smo na prelomni točki in prav mladi bodo najbolj občutili posledice odločitev, ki jih sprejema politika. V prihajajočem mandatu se bo odločalo, ali se bo javno zdravstvo dokončno zlomilo pod pritiski privatizatorjev, ali bomo družbeno blaginjo zamenjali za interese orožarskih lobijev in vojnih jastrebov, medtem ko iz leta v leto več ljudi životari, ali bo država stopnjevala policijsko represijo in mlade silila v vojaške uniforme, ali bomo stanovanja namesto bivanju v njih namenjali plemenitenju premoženja bogatih in, nenazadnje, ali bomo dobičke korporacij dokončno postavili pred varovanje okolja in podnebja,« mladim sporočajo iz stranke Mi, socialisti!
»Mi, socialisti! smo trn v peti kapitala in orožarjev, saj na teh področjih ne ponujamo le kozmetičnih popravkov, temveč korenite spremembe, ki so za mlade generacije eksistenčnega pomena: vsem dostopno javno zdravstvo in odpravo dvoživk, politiko miru in bratstva med narodi ter izstop iz zveze NATO, dostopna stanovanja in ostro ukrepanje proti kopičenju nepremičnin ter brezkompromisno zeleno politiko za zaščito narave pred pogoltnostjo kapitala,« so dodali.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vsak dan zdravniki po vsem svetu pišejo recepte za svoje paciente. Po grobih ocenah se po vsem svetu napiše 350 milijonov receptov na dan. Najpogosteje zdravniki predpisujejo zdravila za kronične bolezni kot so visok pritisk, visok holesterol, sladkorna bolezen, srčno popuščanje in druge. Katero zdravilo pa zdravniki predpisujejo najpogosteje?
Zdravila z atorvastatinom
Po informacijah Definitive Healthcare so zdravila z atorvastatinom najpogosteje napisana zdravila na svetu.
Atorvastatin je zdravilo na recept, ki se uporablja za zdravljenje povišanega holesterola v krvi in za zmanjševanje tveganja za srčno-žilne dogodke, kot so srčni infarkt, možganska kap in angina pektoris.
Zdravilo pomaga znižati raven LDL-holesterola (t. i. »slabega« holesterola) in trigliceridov ter hkrati poveča raven HDL-holesterola (»dobrega« holesterola), s čimer izboljša celoten lipidni profil. Učinkovina atorvastatin kalcij spada v skupino zdravil, imenovanih zaviralci HMG-CoA reduktaze oziroma statini. Tablete atorvastatina se običajno jemljejo enkrat dnevno, s hrano ali brez nje.
Atorvastatin deluje tako, da v jetrih zavira encim, ki sodeluje pri nastajanju holesterola. Zaradi tega jetra proizvajajo manj holesterola, hkrati pa iz krvi odstranjujejo več LDL-holesterola, kar vodi do znižanja njegove koncentracije v krvi. Zdravilo predpisujemo predvsem pri povišanem holesterolu oziroma motnjah maščob v krvi (hiperlipidemiji), pri družinski hiperholesterolemiji ter pri bolnikih s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Uporablja se tudi pri bolnikih, ki že imajo koronarno srčno bolezen, ali pri tistih z več dejavniki tveganja, kot je sladkorna bolezen tipa 2, da se zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
V Sloveniji je na voljo več zdravil, ki vsebujejo učinkovino atorvastatin. Gre za zdravila iz skupine statinov, ki se uporabljajo za zniževanje ravni maščob v krvi in za preprečevanje srčno-žilnih zapletov. Med najpogosteje uporabljenimi predstavniki so Atoris, Atorvastatin Lek in Sortis, ki vsebujejo isto učinkovino, razlikujejo pa se predvsem po proizvajalcu in trgovskem imenu.
Atoris je eno najpogosteje predpisanih zdravil z atorvastatinom v Sloveniji, proizvaja pa ga slovensko farmacevtsko podjetje Krka. Zdravilo spada v skupino statinov in se uporablja za zniževanje povišanega holesterola in trigliceridov v krvi, kadar spremembe življenjskega sloga in dieta niso dovolj učinkovite. Predpisuje se tudi bolnikom z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, saj lahko zmanjša verjetnost srčnega infarkta ali drugih zapletov. Na voljo je v več jakostih (npr. 10 mg, 20 mg, 30 mg, 40 mg in 60 mg), kar omogoča prilagajanje odmerka posameznemu bolniku.
Atorvastatin Lek je generično zdravilo z isto učinkovino, ki ga proizvaja farmacevtsko podjetje Lek. Spada v isto skupino statinov in se uporablja za uravnavanje ravni lipidov v krvi, predvsem za zniževanje holesterola in trigliceridov. Predpisuje se pri bolnikih s povišanimi maščobami v krvi, pri družinski hiperholesterolemiji ter pri bolnikih z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kadar dieta in spremembe življenjskega sloga niso dovolj učinkovite.
Sortis je izvirno zdravilo z atorvastatinom, ki je bilo razvito kot originalna blagovna znamka te učinkovine. Tudi to zdravilo deluje kot zaviralec encima HMG-CoA reduktaze in se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije ter mešanih motenj lipidov v krvi. Predpisuje se za zniževanje ravni holesterola in za zmanjšanje tveganja srčno-žilnih zapletov pri bolnikih z večjim tveganjem za srčno bolezen.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Mednarodna serija univerzitetne košarke načrtuje tekme v naši bližini. Kot predlagajo, bi prirejali tekme univerzitetne košarke v začetku sezone za ekipe z balkanskimi povezavami. Za Slovence bi to lahko pomenilo le uro ali nekaj ur vožnje, saj so načrte usmerili v Zagreb in Beograd.
Univerzitetne košarkarske ekipe vse bolj polnijo svoje ekipe z evropskimi talenti
Zdaj imajo v načrtu, da se odmevne univerzitetne tekme pripeljejo na dve največji košarkarski žarišči na celini. Tekme naj bi že novembra prišle v Zagreb in Beograd v okviru nove mednarodne serije univerzitetne košarke, ki jo skupaj začenjata Intersport in Rochelle Management Group.
Po besedah Marka Starsiaka, višjega podpredsednika in generalnega direktorja košarke pri Intersportu, je cilj, da štiri ekipe odigrajo dve tekmi, eno v Zagrebu v sodelovanju s profesionalno ekipo KK Cibona na lokaciji, ki še ni določena, in eno v beograjski areni v Srbiji. Tekme naj bi potekale v prvem tednu sezone 2026–27, da se omogoči čim večja prilagodljivost z vidika potovanja. Če je časovnica preveč skrajšana, da bi to izvedli, Intersport pričakuje, da bo na eno od obeh lokacij pripeljal dve ekipi za enkratno tekmo, nato pa bo dogodek v prihodnosti še povečal.
»Zavedamo se, da je to ambiciozen cilj za osem mesecev, vendar se stvari v univerzitetni atletiki tako hitro odvijajo z vidika novačenja in ustvarjanja igre, da menimo, da obstaja zelo dobra priložnost in pot za to,« pravi Starsiak. »Mislim, da je to naš minimalni izdelek in cilj za 1. letnik z možnostjo, da ga v 2. in 3. letniku in naprej razširimo.«
To ni prvič, da univerzitetne ekipe igrajo v Evropi
Leta 2022 sta Michigan in Kentucky odigrala tekmo v Londonu, nekaj tekem v letu 2010 pa je bilo odigranih na Severnem Irskem v okviru turnirja. Naslednjo sezono bosta Villanova in Notre Dame odprla sezono v Rimu blizu Vatikana, kar je deloma spodbudilo dejstvo, da je bil papež Leon XIV. alumn Villanove.
Dogodki v Zagrebu in Beogradu so usmerjeni na dve območji, polni potencialnih univerzitetnih talentov. Balkanske države imajo že dolgo poti v ligo NBA, vendar so nedavne spremembe v univerzitetni krajini spremenile države, kot sta Hrvaška in Srbija, v žarišča novačenja univerzitetnih igralcev.
Trenutno je na Hrvaškem na seznamu 44 igralcev prve divizije iz Srbije in še 16 z domačimi kraji, pričakuje pa se, da se bo to število še naprej povečevalo, saj vrhunski programi vlagajo več sredstev v novačenje po vsej Evropi. Z NIL in sporazumi o delitvi prihodkov imajo univerzitetne ekipe vse večjo finančno moč, da iz evropskih profesionalnih ekip izvlečejo vrhunske mlade talente. Beograjska ekipa, Mega Superbet, je to sezono poslala šest igralcev iz lanske ekipe na višje univerzitetne programe. KK Cibona, s katero sodelujeta Intersport in Rochelle v Zagrebu, ima več igralcev, ki bi se lahko sčasoma odpravili na fakulteto.
Glavni trener Illinoisa Brad Underwood, eden največjih uporabnikov mednarodnega novačenja igralcev, je leta 2024 za Sports Illustrated povedal, da je za igralce v tujini ključnega pomena, da redno vidijo logotip Illinoisa, saj se z njimi odpravijo na novačenje na celino. Naslednji korak za številne ekipe, ki se ukvarjajo z novačenjem evropskih talentov, bi lahko bilo igranje tekem v regiji.
Postopek novačenja ekip za dogodek je v teku, pravi Starsiak, čeprav še ni bilo sprejetih nobenih zavez. Kljub temu je trdno prepričan, da je vsaj v zgodnjih fazah dogodka ključnega pomena, da imajo ekipe, ki jih pripeljejo, povezavo z Balkanom, bodisi v obliki sedanjega ali nekdanjega igralca, ki se sliši dobro.
»Če gledate vrhunce in videoposnetke na YouTubu hrvaške in srbske košarkarske lige, boste videli pirotehniko na zabaven način, pirotehniko na agresiven način, polne stadione, ljudi, ki so navdušeni in strastni glede tamkajšnjega športa,« pravi Starsiak.
»Ko se resno lotevamo zaposlovanja ekipe, ki presega tisto, kar smo že storili, moramo biti precej namensko premišljeni pri tem, koga bomo tja pripeljali. … Sprva moramo biti res pametni pri tem, koga bomo pripeljali in zakaj ter kakšne so naravne zgodbe, nato pa so te naravne zgodbe lahko spodbudne za precej kul in zabavno vzdušje.«
Legitimnost bodočega dogodka med domačini krepita tudi dva člana Dvorane slavnih, ki imata tesne vezi z regijo.
Toni Kukoč in Vlade Divac bosta ambasadorja
»Sodelovanje s pionirskimi vzhodnoevropskimi košarkarskimi legendami, kot sta Toni Kukoč in Vlade Divac, pri vračanju univerzitetne košarke v Evropo je neverjetno vznemirljivo,« je dejal Scott Rochelle, ki je pred ustanovitvijo svoje vodstvene skupine nekaj časa preživel kot predsednik Združenja upokojenih igralcev NBA.
»Te ikone so pred desetletji pomagale zgraditi most med evropsko in ameriško košarko, zdaj pa imamo priložnost, da naslednjo generacijo igralcev pripeljemo do tekmovanja pred navijači in skupnostmi, ki so oblikovale globalno igro. To je močan trenutek za zaključek kroga za ta šport.«
Starsiak pravi, da bi se lahko mednarodna serija v prihodnjih letih razširila po vsej Evropi in na druge celine, z ambicijo, da bi vodila mednarodno širitev športa. Razširjeni urniki v univerzitetni košarki ustvarjajo tudi dodatne priložnosti, saj se bo sezona športa premaknila z 31 na največ 32 tekem, v prihodnjih letih pa se bodo razpravljali o nadaljnji rasti.
Mednarodne tekme bi lahko ponudile tudi priložnosti za večjo udeležbo v NIL, kar bi olajšalo sklepanje poslov, ki jih je za mednarodne študente težje izvesti, ko so v ZDA s študentskimi vizumi, in zagotovilo dragocene dolarje ‘nad zgornjo mejo' nad zgornjo mejo deleža prihodkov. Vendar je Starsiak poudaril, da bodo mednarodni dogodki, ki se bodo začeli v Zagrebu in Srbiji, zelo usmerjeni v kraje, ki so lačni košarke in so naravno primerni za univerzitetne ekipe, ki želijo povečati svojo prisotnost.
»Ne dirkamo na vrh gore, da bi igrali tekmo na najbolj naključni lokaciji za največ denarja,« pravi Starsiak.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Pred nami so državnozborske volitve in z vseh strani smo obkroženi s soočenji, kampanjami in pogovori. Odločili smo se, da bomo političnim strankam poslali preprosto vprašanje. Zakaj bi vas volili mladi in študenti?
Vsem strankam smo obrazložili, da je lahko njihov odgovor poljubne dolžine in vsebine. To so nam odgovorili iz podmladka stranke Levica.
Levica in Vesna – zelena stranka sta vložili skupno kanidatno listo.
Levica: naše ideje niso ideološke puhlice, ampak …
»Levica je že od svojega nastanka ponujala alternative in rešitve za te krize. Predvsem, kako se iz njih prebiti, kako jih reševati in kako preprečiti njihov ponovni nastanek. V iztekajočem se mandatu smo dokazali, da naše ideje niso ideološke puhlice, ampak konkretni in izvedljivi projekti, ki se poznajo v življenju ljudi,« so nam uvodoma pojasnili.
»Zagnali smo največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji. Odpravili smo krivico pri štipendijah, tako da lahko danes študenti in dijaki hkrati prejemajo Zoisovo in državno štipendijo. Minimalno plačo smo zvišali na več kot 1000 evrov neto, kar pomembno vpliva tudi na mlade na začetku njihove delovne poti. Odkar ministrstvo za delo vodi Luka Mesec, se je minimalna urna postavka za študentsko delo zvišala za skoraj 50 %. Povečali smo tudi subvencije za študentsko prehrano in prenovili zastarel razpis za ponudnike, pri čemer smo dali več prostora javnim menzam in izboljšali dostopnost bonov tudi v mestih brez univerz,« so predstavili uspešne ukrepe v preteklosti.
Napovedali so tudi prihodnost: »V naslednjem mandatu želimo storitev posredovanja študentskega dela v celoti prenesti na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, da zasebni servisi in agencije ne bodo več služili na račun že tako prekarnega dela študentov. Zavzemali se bomo tudi za ukinitev ŠOU, ki pod pretvezo zastopanja študentk in študentov ustvarja milijonske prihodke tudi iz študentskega dela.«
Več študentskih domov in širjenje prekarnosti
»Zagovarjamo tudi uvedbo javnih menz kot glavnih ponudnikov študentske prehrane, saj je to edini način, da študentom zagotovimo cenovno dostopno, javno in kakovostno prehrano. Nadaljevali bomo gradnjo javnih najemnih stanovanj ter uvedli nepremičninski davek na drugo in vsako naslednjo nepremičnino, s čimer želimo omejiti špekulacije in na trg vrniti več stanovanj. Zgradili bomo tudi več novih študentskih domov in pospešeno nadaljevali s prenovami obstoječih, ki so velikokrat dotrajani in neprimerni za bivanje,« so dodali.
»Odločno bomo posegli tudi v širjenje prekarnosti, ki danes posebej prizadene mlade in študente. Zavzemali se bomo za zapiranje lukenj v zakonodaji, ki omogočajo navidezno samozaposlovanje, veriženje pogodb, prikrita delovna razmerja in druge oblike prekarnega dela, ter okrepili nadzor nad kršitvami delavskih pravic,« so še izpostavili.
»Mladi ne smemo vstopati na trg dela v negotove zaposlitve, temveč v stabilnost, varnost in dostojno delo,« so zaključili pri stranki Levica.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vesna V. Godina je v svoji kolumni za Ona Plus spregovorila o svoji upokojitvi in stanju na mariborski univerzi, kjer je delovala zadnja leta.
Mariborska univerza se sooča s kritikami
»To je moja zadnja kolumna pred upokojitvijo. Danes odhajam v težko pričakovani pokoj, a ne, ker ne bi več zmogla, ampak zaradi odnosov na univerzi,« je zapisala v uvodu v kolumno z naslovom ‘Zaradi the epsteinovskih praks na univerzi sem šla v pokoj'..
V kolumni opiše tudi svoje izkušnje s seksizmom, starizmom, mladizmom in drugimi: »Dela ni dobila tista oseba, ki je v resnici najboljša, najbolj pripravljena. Ki največ zna. In ki je tudi s strani študentov razpoznana kot vrhunska. Ampak epsteinovci. In trumpovci. Ob izdatni pomoči maxwellovk. Ob tem znanje in druge sposobnosti niso pomembni. Pomembna je igra moči. Neprikriti seksizem. In ‘mladizem'.«
O vsebini kolumne smo se obrnili na rektorja Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravka Kačiča.
»Dr. Vesna V. Godina je upokojena sodelavka Univerze v Mariboru, ki v omenjeni kolumni poljudne revije Ona Plus izraža osebna mnenja,« je uvodoma pojasnil rektor Zdravko Kačič.
»Posebej v delu, kjer navaja domnevne nepravilnosti vezane na etiko in integriteto menimo, da so njena mnenja izrazito subjektivna in ne odražajo dejanskega stanja, saj ne beležimo formalnih prijav kršitev etike oziroma integritete s strani zaposlenih, ki bi bile skladne z njenim zapisom,« so dodali iz kabineta rektorja.
»Na univerzi v Mariboru dosledno sledimo zakonodaji in nacionalnim ter evropskim smernicam na področju zagotavljanja varovanja dostojanstva delavcev. Izvajamo preventivne aktivnosti in imamo sprejete ustrezne akte za zagotavljanje okolja v katerem se s strani zaposlenih in študentov zagotavlja spoštovanje etike in integritete. Prav tako imamo vzpostavljene ustrezne poti prijave morebitnih zaznanih kršitev in predvidene postopke obravnave le-teh. Vzpostavljene poti prijave varujejo prijavitelja in v določenih primerih omogočajo tudi njegovo anonimnost oz. varovanje njegove identitete,« so nam odgovorili na vprašanje o okolju, v katerem delujejo zaposleni in študenti.
»Menimo, da je delovno okolje na Univerzi v Mariboru varno, spodbudno in da študenti ter zaposleni v veliki večini uspešno uresničujejo naše poslanstvo, ki temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha, sodelovanju in izmenjavi spoznanega v znanosti, umetnosti in izobraževanju,« so še dodali.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Evropa ni le mesta, muzeji in zgodovinske znamenitosti. Celina skriva dramatične pokrajine, kjer voda pada z mogočnih sten, se razliva čez turkizna jezera ali se v meglici razprši nad zelenimi dolinami. Slapovi so med najbolj impresivnimi naravnimi prizori in pogosto ponujajo popolno kombinacijo razgleda, svežine in gibanja.
Plitviška jezera so eden najbolj osupljivih naravnih prizorov v Evropi. Sistem 16 jezer povezuje več kot 90 slapov, ki se spuščajo čez apnenčaste pregrade in ustvarjajo značilno turkizno barvo vode. Lesene poti vodijo tik nad slapovi, kar obiskovalcu omogoča skoraj neposreden stik z vodo. Zvok padajoče vode se prepleta z gozdnim šumom, celotno območje pa je pod zaščito UNESCO. Najlepši so spomladi in zgodaj poleti, ko je pretok vode najmočnejši.
Renski slapovi pri Schaffhausnu veljajo za največje slapove v Evropi po količini pretoka vode. Čeprav niso med najvišjimi, njihova širina in moč ustvarjata izjemno energijo. Voda se s 23 metrov višine razliva čez 150 metrov široko steno in ustvarja neprekinjen, bučeč prizor. Do slapov se lahko približate z razglednih ploščadi ali celo s čolnom, ki vas pripelje skoraj do središča vodne mase. Najbolj dramatični so junija in julija, ko taljenje alpskega snega poveča pretok.
Slapovi Krimml se nahajajo v narodnem parku Hohe Tauern v Avstriji in so s skupno višino okoli 380 metrov najvišji slapovi v državi. Razdeljeni so v tri stopnje, ki se mogočno spuščajo po alpski steni. Pohodna pot ob slapovih omogoča postopno vzpenjanje in razglede z različnih višinskih točk, kjer se perspektiva vsakič spremeni. Kombinacija visokogorske pokrajine, gozdov in hladne vodne meglice ustvarja izrazito alpsko doživetje. Najprimernejši čas za obisk je pozna pomlad ali poletje, ko je dostop lažji in pretok zaradi taljenja snega najmočnejši.
Skógafoss je eden najbolj prepoznavnih islandskih slapov. Voda pada s približno 60 metrov višine v skoraj popolni, ravni zavesi. Zaradi širine in enotne oblike deluje slap izjemno mogočno, ob sončnih dneh pa se pogosto pojavi mavrica. Do njegovega vrha vodijo stopnice, od koder se odpira razgled na islandsko pokrajino. Pozimi slap delno zamrzne in ustvari ledene strukture, poleti pa je dostop lažji in svetloba mehkejša.
Slap Marmore v Umbriji je poseben primer, saj gre za umetno ustvarjen slap, ki so ga zgradili že stari Rimljani. S skupno višino 165 metrov sodi med najvišje umetne slapove na svetu. Pretok vode je nadzorovan, zato slap ni vedno v polni moči, urnik odpiranja zapornic pa je javno objavljen. Ko je pretok povečan, voda ustvarja izjemno dramatičen prizor in gosto meglico. Zgodovinska dimenzija daje temu slapu dodatno vrednost.
Møllafoss pada z visoke travnate pečine neposredno v Atlantski ocean. Ob njem stoji majhna vasica z značilnimi hišami s travnatimi strehami, kar ustvarja eno najbolj fotografiranih podob severne Evrope. Pokrajina je surova, vetrovna in dramatična, slap pa deluje kot naravna meja med kopnim in morjem. Najlepši je v poletnih mesecih, ko so dnevi daljši in vreme stabilnejše, čeprav ostaja severnoatlantska klima nepredvidljiva.
Slap Bigar je postal znan zaradi svoje nenavadne, skoraj popolne kupolaste oblike, čez katero voda enakomerno polzi po mahoviti površini. Njegova geometrija je delovala skoraj preveč popolno, da bi bila naravna. Leta 2021 se je del skalne strukture porušil, zato je današnja podoba nekoliko drugačna kot na starejših fotografijah. Kljub temu območje ostaja zanimivo zaradi svoje nenavadne strukture in gozdne kulise. Najlepši je spomladi, ko je pretok vode večji.
Prihajajoči teden je namenjen osredotočanju na čustveno zavedanje in praktično razmišljanje. Luna spodbuja druženja, povezovanje in izmenjavo idej ter poglablja intuicijo in empatijo. Konec tedna prinaša nov val poguma in sveže motivacije.
1Oven (21. marec – 19. april)
Zate se teden prične mirno. Luna je v začetku tedna v znamenju Vodnarja in spodbuja timsko delo ter komunikacijo s prijatelji. Ko sredi tedna luna vstopi v znamenje Rib, se boš morda počutil bolj premišljeno ali čustveno. Vzemi si čas za počitek in razmislek v samoti. Proti koncu tedna se boš počutil poln energije in samozavesti. Kljub temu pred sprejemanjem pomembnih odločitev skrbno preglej in pretehtaj vse informacije.
Mantra tega tedna: “Samozavest.”
2Bik (20. april – 20. maj)
Ta teden so v ospredju tvoje službene odgovornosti in javna podoba. Ko se luna premakne v znamenje Rib, postanejo pomembna prijateljstva in poznanstva. Morda boš deležen predvsem čustvene podpore drugih in nič ni narobe, če kdaj potrebuješ pomoč ali nasvet. Potrpežljivost ti pomaga sprejemati modre odločitve.
Mantra tega tedna: “Prijatelji.”
3Dvojčka (21. maj – 20. junij)
Tvoj teden se začne z radovednostjo in učenjem. Luna spodbuja potovanja, zanimive pogovore in nove perspektive. V drugi polovici tedna posveti nekaj pozornosti tudi kariernim zadevam in drugim odgovornostim. Teden je lahko tudi zelo čustveno naporen, zato ne pozabi vzeti časa za počitek.
Mantra tega tedna: “Ideja.”
4Rak (21. junij – 22. julij)
Ta teden je poudarek na financah in skupni odgovornosti. Preglej svoj proračun in bodi pozoren na nepredvidene izdatke. Morda se bo zgodilo nekaj, kar bo vplivalo na tvojo rast optimizma in navdiha. Izkoristi trenutek. Pojavijo se lahko nove ideje za učenje ali potovanja. Ob koncu tedna se osredotoči na karierne cilje in ambicije.
Mantra tega tedna: “Načrt.”
5Lev (23. julij-22. avgust)
Ta teden se osredotoči na odnose ter razumevanje sebe in ljudi okoli sebe. Iskreni pogovori lahko razjasnijo nesporazume in te še bolj povežejo z ljubljenimi osebami. V drugi polovici tedna se čustvena intenzivnost še poveča. Izboljšalo se bosta tvoje razpoloženje in samozavest. Nove ideje in potovalni načrti te lahko navdihnejo in spodbudijo k novim dogodivščinam.
Mantra tega tedna: “Pogovor.”
6Devica (23. avgust – 23. september)
Ta teden sta v ospredju organizacija in ravnovesje. Čas je za delo, a tudi za počitek. Luna poudarja tvoje delovne rutine in odgovornosti. Morda boš motiviran za izboljšanje učinkovitosti. Odnosi z bližnjimi bodo zahtevali več razumevanja in potrpežljivosti. Konec tedna preusmeri pozornost na finančno načrtovanje in skupne vire.
Mantra tega tedna: “Organizacija.”
7Tehtnica (23. september – 21. oktober)
Teden se začne z ustvarjalnostjo in navdihom. Luna te lahko spodbudi k družabnim stikom in ustvarjalnim idejam. Vzemi si čas za kreativnost. Pozornost usmeri tudi na svoje zdravje in vsakodnevne rutine. Pomembno je predvsem čustveno ravnovesje, nekaj pozornosti pa posveti tudi partnerstvu in komunikaciji.
Mantra tega tedna: “Kreativnost.”
8Škorpijon (22. oktober – 21. november)
Pozornost bo ta teden usmerjena predvsem na domače in družinske zadeve. Morda boš čutil potrebo po več udobja in stabilnosti. V drugi polovici tedna se povečata ustvarjalnost in romantika. Luna lahko spodbudi tudi tvojo produktivnost in osredotočenost na delo. Zdaj je pravi čas, da zaključiš projekte ali se lotiš tistih, o katerih sanjaš že dolgo.
Mantra tega tedna: “Družina.”
9Strelec (22. november – 21. december)
Teden prinaša čas aktivne komunikacije in učenja. Užival boš v zanimivih pogovorih in deljenju novih idej. Ne pozabi, da pozornost potrebujeta tudi dom in družina. Konec tedna se vrneta ustvarjalnost in samozavest, to obdobje pa spodbuja pozitivno razmišljanje.
Mantra tega tedna: “Učenje.”
10Kozorog (22. december – 19. januar)
Ta teden si osredotočen na finančno stabilnost. Preglej izdatke in pripravi finančni načrt za naslednji mesec. Pri pomembnih finančnih odločitvah se posvetuj s partnerjem ali prijateljem. Komunikacija postane bolj lahkotna in počutiš se bolj razumljen. Pozornost pritegnejo tudi domači dogodki in družinski pogovori. Ostani miren in spoštljiv, tudi če se z nekom ne strinjaš.
Mantra tega tedna: “Stabilnost.”
11Vodnar (20. januar – 18. februar)
Čustvena jasnost tega tedna povečuje tvoje samozavedanje in samozavest. Morda boš pripravljen in motiviran izraziti svoje ideje ali mnenje. Ob premiku lune se lahko izboljšata tvoja komunikacija in socialne interakcije. Sprejmi povabilo na družabni večer s prijatelji. Vzemi si čas za sprostitev, saj si v preteklih tednih veliko naredil.
Mantra tega tedna: “Sprosti se.”
12Ribi (19. februar – 20. marec)
Čas je za osebno refleksijo in čustveno rast. Teden je namenjen počitku, zavedanju, sprejemanju sebe in globoki umiritvi. Čeprav te čaka veliko dela in obveznosti, ki jih ne moreš premakniti, ne pozabi vzeti časa tudi zase, za ljudi, ki jih imaš rad, in za stvari, ki ti narišejo nasmeh na obraz.
Pregled literature je pogosto prvi korak pri pisanju kateregakoli zaključnega dela, raziskovalne ali seminarske naloge: diplomska in magistrska naloga ter doktorska disertacija brez tega ne gre. Gre za povzetek ključnih raziskav na vašem področju, hkrati pa izpostavi vrzeli v znanju. Ker je običajno zelo obsežen in morda sploh ne veste, kje se ga lotiti, lahko sledite spodnjim petim korakom.
Jasno definirajte vrsto pregleda literature
Pregled literature je lahko sistematičen ali narativen. Narativni pregled je način, ki bi ga intuitivno izbrala večina ljudi: začnete z nekaj ključnimi besedami, nato pa svoje iskanje širite z branjem referenc v pomembnih člankih. Ključne besede lahko sproti spreminjate in precej svobodno odločate, katere članke boste vključili. Druga možnost je sistematični pregled. Kot že ime pove, ima ta pristop bolj strogo strukturo, in sicer z jasno določenimi iskalnimi izrazi ter kriteriji za vključitev ali izključitev člankov.
Tako najprej najdete vse potencialno relevantne raziskave, nato pa jih z natančnimi kriteriji zožite na tiste, ki jih boste analizirali. Katera oblika je primerna, je odvisno od vaše teme in raziskovalnega vprašanja, zato se o tem posvetujte z mentorjem.
Systematic vs Scoping vs Narrative Review: Which One Gets You Published?
Poskrbite za dobro organizacijo
Glavni izziv pri pregledu literature je obvladovanje ogromne količine člankov, ki jih boste prebrali. Pri tem velja pravilo: zapišite si vse. Nikoli se ne boste natančno spomnili, kaj ste prebrali ali kje ste to našli. Med pregledom literature je precej običajno, da imate odprtih milijon zavihkov v brskalniku. Običajno gre za članke, ki jih nameravate nekoč prebrati, a v resnici najverjetneje nikoli ne pridete do njih. Ikone zavihkov kmalu postanejo tako majhne, da niti odprt članek ni zagotovilo, da ga boste kadarkoli spet našli. Zato je zelo pomembno, da zgodaj izberete sistem za beleženje zapiskov. Ena možnost je preglednica, ki vsebuje:
naslov članka
prvega avtorja
leto objave
ključne besede (pomaga pri iskanju relevantnih delov)
glavne opombe o članku
V preglednici si zabeležite tudi, katere članke ste že prebrali. Seveda si ljudje zapiske organizirajo na različne načine, zato morda preglednica ne bo najboljša rešitev za vas. Poiščite sistem, ki vam ustreza, in ga nato dosledno uporabljajte. Pomembno je tudi, da že na začetku izberete program za upravljanje referenc (na primer EndNote ali Mendeley). Tako lahko članke sproti dodajate v bazo in si ustvarjate natančno bibliografijo. Ko boste pisali pregled literature, boste lahko citate enostavno uvozili in seznam literature ustvarili skoraj samodejno.
Top Citation Tools and Referencing Software for Academic Writing
S pisanjem začnite v pravem trenutku
Seveda s pisanjem ne morete začeti takoj. Najprej morate prebrati dovolj literature, da jo lahko sploh analizirate. Težko pa jse je odločiti, kdaj nehati brati in začeti pisati. Odločitev je precej osebna. Nekateri začnejo s pisanjem takoj, ko pridobijo dober pregled nad manjšim podpodročjem. Pregled literature namreč lahko razdelite na ključne razdelke in za vsakega posebej napišete osnutek. Tako veliko nalogo razdelite na manjše korake, ki se zdijo bolj obvladljivi.
Pisanje vam tudi hitro pokaže, kje manjkajo reference za podporo vašim trditvam. Tako nastane naraven krog: več branja → več pisanja → še več branja. Začnite pisati tisti del, v katerem se počutite najbolj samozavestno. Ni nujno, da začnete na začetku. Tudi mentorju običajno lahko nalogo pošiljate po delih, da dobijo občutek za vaš način pisanja. Njihove povratne informacije bodo pomagale sproti izboljšati vaš pregled literature.
Redno posodabljajte literaturo
Znanstvena literatura se nenehno posodablja. To pomeni, da enkratno iskanje člankov ni dovolj. Že čez šest mesecev bodo morda objavljene nove pomembne raziskave. Zato redno preverjajte novosti na svojem področju. Nastavite lahko opozorila za ključne besede, da ne boste zamudili pomembnih člankov. Če na vašem področju obstaja nekaj vodilnih raziskovalcev, jih spremljajte tudi na družbenih omrežjih, kjer pogosto delijo svoje nove objave. Sprejmite tudi dejstvo, da boste pri prvem iskanju gotovo kakšen članek spregledali – to je normalen del procesa.
Zaupajte vase
Povzemanje in občasno celo kritiziranje dela uveljavljenih raziskovalcev je lahko neprijetno. Počutite se lahko, kot da niste kos nalogi in so vsi okrog vas pametnejši. Vendar boste med pisanjem pregleda literature vedno bolje razumeli področje in boste lahko kritično ocenili pretekle raziskave. S podobnimi občutki se sooča skoraj vsak študent in mlad raziskovalec, zato se pogovarjajte med sabo. Poleg tega glejte tudi na pozitivno plat: ko bo pregled literature končan, bo samozavest višja in pomemben del raziskovanja opravljen.
