Roman Trg osvoboditve je že peti roman urednika, pisatelja in profesorja na Filozofski fakulteti Andreja Blatnika. Je roman, kjer avtor »prepleta resnično in izmišljeno«. Naslov romana označuje resnični kraj, trg osvoboditve je namreč eno izmed imen glavnega ljubljanskega trga, to je Kongresnega trga, ki pa v imenu nosi tako konkreten kot tudi simbolni pomen. Ime trg osvoboditve se nanaša na dialog iz romana, kjer je govora o trgu kot o dejanskem, ne samo simbolnem, prinašalcu svobode, a v resnici se je pridobitev trga izkazala ravno za nasprotno.
Roman se odvija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer se je v zraku dihalo upanje na svobodo, na novo obdobje in čas, »ko se je vsaj za trenutek zdelo, da je mogoče čisto vse.« Avtor v romanu sicer problematizira razburljivo obdobje pred, med in po desetdnevni vojni, a hkrati ne ponuja direktnega odgovora na vprašanje, kdaj se je bolje živelo – ko je glavni ljubljanski trg nosil ime trg osvoboditve ali Kongresni trg?
21. junija 1988 se na Trgu osvoboditve zgodi protest proti političnim aretacijam. In zgodi se še veliko drugega: mlad fant po nesreči pohodi vrstnico, s čimer sproži vez, ki bo – prek vzponov in padcev – trajala vse življenje.
V romanu se prepletajo tako resnične kot fikcijske osebe, kraji, dogodki. Zgodba se začne leta 1988 prav na trgu (osvoboditve). Izhodišče romana je avtobiografsko – 21. junija 1988 se je namreč na trgu odvilo zborovanje v podporo tako imenovani »zaprti četverici«. Prvoosebni spomin avtor naveže na osebno zgodbo glavnega (anti)protagonista, ki predstavlja fikcijski del romana.
Skozi roman se plete ljubezenska zgodba mladega para, pasivnega antijunaka in proaktivnega dekleta. Med seboj različna si protagonista predstavljata dva različna pristopa k reševanju težav – dekle, za razliko od večine preostale »falokratske« slovenske literarne tradicije, predstavlja proaktivno junakinjo, ki želi stvarem priti do dna, moški lik pa, po avtorjevih besedah, »predstavlja klasično slovensko mentaliteto, nekoga ki bi, ampak tega ne stori,« torej pasivno pusti stvarem, da se odvijajo same od sebe, brez večjih posegov v dogajanje. Avtor skozi pripoved glavnega lika poudarja vlogo umetnosti, pod vprašaj postavlja sodobne načine komunikacije ter odpira vprašanje potrebe po samopomoči.
Trg osvoboditve: Andrej Blatnik, založba Goga, 286 strani.
Roman Trg osvoboditve tako združuje intimno in kolektivno, osebno in fiktivno. Je roman o odraščanju, osamosvojitvi, izgubah in pridobitvah, literaturi, umetnosti in oglaševanju. S konstantnimi navezavami na popularno kulturo Andrej Blatnik tudi v tem romanu utrjuje svojo poetiko ter posledično (tokrat morda prvič) bralcu olajša branje. Skozi ironične dialoge med glavnima likoma avtor prepleta fiktivno ljubezensko zgodbo s kolektivno družbeno zavestjo. Roman bi lahko označili za glasnika nekega obdobja, a je hkrati tudi odkrita refleksija današnjega časa, časa ljubljanskega Kongresnega trga.
Recenzijo nam je omogočila založba Goga.
