Zaskrbljenost je vsekakor del našega življenja in se pogosto pojavi ob sprejemanju pomembnih odločitev, neuspehih in nevarnih situacijah. V nekaterih primerih je lahko koristna, saj nas spodbudi k ukrepanju in iskanju rešitev. Problem pa nastane, ko postane intenzivna in dolgotrajna ter začne prevzemati nadzor nad našim delovanjem. Kaj torej lahko storiš v takšnem primeru?
Zapiši si svoje skrbi
Vzemi si nekaj časa, da se umiriš in osredotočiš na svoje misli. Nato pa zapiši vse, kar te skrbi in razmisli, kako se lahko s temi izzivi spopadeš. Zdaj je čas, da napišeš možne rešitve in narediš načrt, v katerem napišeš korake, kako boš ukrepal v dani situaciji. Načrt si nato večkrat natančno preberi in se ga premišljeno loti.
Predvidi najhujšo možno posledico in se z njo sprijazni
Osredotoči se na problem in si predstavljaj najhujši možni scenarij, ki se lahko zgodi v danem položaju. Pogosto namreč prideš do zaključka, da najhujša možna posledica sploh ni tako strašna, položaj, v katerem si se znašel, pa je neverjetneje rešljiv. Pripravi si načrt za ukrepanje v takšni situaciji ter se poskušaj z njo sprijazniti, tako se boš počutil veliko bolje.
Meditacija ti lahko pomaga, da zmanjšaš napetost in zaskrbljenost, ki jo doživljaš, saj zmanjša aktivnost v delu možganov, ki je odgovoren za odzivanje na stres. Pomaga ti, da se osredotočiš na trenutek in preprečiš beg svojih misli v preteklost ali prihodnost, tako boš zmanjšal zaskrbljenost, saj je le ta pogosto vezana prav na prihodnost ali preteklost.
Kofein in alkohol poslabšujeta simptome tesnobe, zato je zmanjševanje njunega vnosa koristen korak pri zmanjševanju zaskrbljenosti. Med tem, ko kofein stimulira živčni sistem in s tem lahko povzroča tesnobo, alkohol sicer pomaga pri sproščanju, a na dolgi rok slabša simptome tesnobe. Če želiš zmanjšati vnos kofeina in alkohola, se izogibaj alkoholnim in kofeinskim napitkom in raje začni s pitjem brezkofeinskih kav in zeliščnih čajev.
Včasih zaskrbljenost postane tako močna, da jo težko obvladuješ sam. Obrni se na prijatelja, družinskega člana ali strokovnjaka, saj ti bo pomagalo, da se boš počutil manj obremenjenega. S pogovorom pa lahko pridobiš tudi nove ideje in perspektive o tem, kako se lahko spopadeš s težavami.
Na razpis za vpis se lahko prijavijo kandidati, ki želijo študirati na podiplomskih študijskih programih Univerze v Mariboru, in sicer ne glede na to, ali so v času oddaje prijave že zaključili predhodni študij ali ne.
Podiplomski študijski programi Univerze v Mariboru
Kandidati se v okviru razpisa za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2023/2024 lahko prijavijo v študijske programe druge in tretje stopnje, ki jih razpisujejo članice – fakultete Univerze v Mariboru.
Prijavo za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru kandidat odda z
elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ bodisi s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (s kvalificiranim digitalnim potrdilom, smsPASS-om, e-osebno izkaznico), bodisi z AAI-računom (račun avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture) ali uporabniškim imenom in geslom preko sistema SI-PASS.
Rok za prijavo na podiplomske študijske programe UM
PRVI PRIJAVNI ROK:
od objave razpisnega besedila do 8. septembra 2023
Fakultete morajo študente, sprejete v prvem roku, vpisati do roka, ki ga vsaka fakulteta določi interno, vendar najkasneje do 15. septembra 2023.
PRIJAVNI ROK ZA ZAPOLNITEV ŠE PROSTIH VPISNIH MEST:
od 21. septembra do 22. septembra 2023 do 12. ure (to je tudi rok za oddajo prilog).
Fakultete morajo študente, sprejete v roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest, vpisati do roka, ki ga vsaka fakulteta določi interno, vendar najkasneje do 30. septembra 2023
Za prijavne roke za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva preberi razpis!
PRIJAVNI ROK ZA VPIS V VIŠJI LETNIK IN VZPOREDNI ŠTUDIJ:
od 1. septembra do 15. septembra 2023
Fakultete morajo študente, sprejete v prijavnem roku za vpis v višji letnik in vzporedni študij, vpisati do roka, ki ga vsaka fakulteta določi interno, vendar najkasneje do 30. septembra 2023.
UM bo organizirala informativne dneve
Informativni dnevi za vpis na podiplomski študij na Univerzi v Mariboru bodo potekali na fakultetah na način in v skladu z datumi, ki jih bodo te objavile na svojih spletnih straneh, podatek pa bo objavljen tudi na spletni strani UM.
Na spletni strani Univerze v Mariboru najdeš vse vpisne pogoje, informacije o študijskih programih in druge pomembne informacije o vpisu na podiplomski študijski program.
Koliko slovničnega znanja ti je ostalo iz osnovne in srednje šole? Eden izmed najbolj osnovnih naukov, ki smo se jih naučili pri pouku slovenščine, je, da obstaja velika razlika med stavkom in povedjo. V pogovornem jeziku sicer večkrat uporabljamo besedo stavek, a v resnici mislimo na poved. Kakšna je torej razlika med tema dvema pojmoma?
Kaj je stavek?
Slovar slovenskega knjižnega jezika stavek definira kot »enoto jezikovnega sporočila, sestavljeno iz besed«. Se še spomniš, kako smo morali šteti glagole? To je zato, ker je stavek sestavljen iz besed, zbranih okrog glagola v osebni obliki. Ločimo enodelne in dvodelne stavke.
Enodelni stavki so lahko glagolski ali neglagolski. Na primer:
glagolski stavek: Dežuje!
neglagolski stavek: Super!
Dvodelni stavki vsebujejo osebek in povedek. V praksi je to videti tako:
dvodelni stavek: Marko (osebek) je odšel (povedek) na dopust.
Poved najlažje prepoznamo po tem, da se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom, ima pa tudi zaključeno sporočilo. Lahko je kratka ali zelo dolga. Na primer:
Lačen sem.
Tako sem sestradan, da bi kar volka pojedel.
Že cel dan nisem jedel, pa še večerjo sem preskočil, in zdaj mi tako kruli v želodcu, da ga sliši celo profesor, čeprav sedim v zadnji vrsti, predavalnica pa je ogromna.
Enostavčne in večstavčne povedi
Poved je lahko sestavljena iz poljubnega števila stavkov, pri čemer je število glagolov enako številu stavkov. Paziti moraš na glagole, ki so sestavljeni iz več besed, saj jih moraš šteti kot celoto (npr. se odpravljam, bom jedel). Preverimo, če teorija drži:
Grmi!: en glagol, en stavek in ena poved
Ali sneži ali dežuje?: dva glagola, dva stavka, ena poved
Za materinski dan bom skuhala kosilo, posesala stanovanje in mami odpeljala v kino.: trije glagoli, trije stavki in ena poved
Slovenska slovnica je pogosto zapletena in težko razumljiva. Na srečo ti lahko na pomoč priskoči spletna lektorica Amebis Besana. Lahko jo uporabljaš v spletni verziji, kadar preverjaš krajše tekste, za daljša besedila pa bo primeren program Amebis Besana, ki si ga naložiš na računalnik. Program ti nato kar sproti popravlja napake v Wordu. Ne muči se s slovnico in to nalogo raje prepusti Amebis Besani.
Univerza v Ljubljani v študijskem letu 2023/2024 razpisuje 21 doktorskih študijskih programov.
Vpis in pogoji za vsak doktorski študijski program posebej
Na razpis se lahko prijavijo vsi kandidati, ki želijo študirati na doktorskih študijskih programih Univerze v Ljubljani, ne glede na to, ali so v času oddaje prijave že zaključili predhodni študij ali ne. Zaključen predhodni študij ni pogoj za oddajo prijave, je pa pogoj za vpis v študijski program
Prijavni roki se od študijskega programa do študijskega programa razlikujejo in so določeni v razpisnem besedilu pri vsakem doktorskem študijskem programu posebej.
Vpis se bo opravil do 30. septembra
V skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu se vpis v doktorske študijske programe opravi do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih odloči pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra.
Organizirani bodo tudi informativni dnevi
Informativne dneve za vpis na doktorski študij na Univerzi v Ljubljani organizirajo članice univerze, izvajalke doktorskih študijskih programov. Datumi informativnih dni bodo objavljeni na spletni strani Univerze v Ljubljani.
Razpisana je štipendija Knafljeve ustanove ali po domače Knafljeva štipendija. Preden izveš vse o tem, komu je namenjena in kdo se lahko prijavi, boš izvedel kaj novega o Knafljevi štipendiji in človeku, po katerem je poimenovana.
Kaj je Knafljeva štipendija?
Znana tudi kot štipendija Knafljeve ustanove je namenjena spodbujanju podiplomskega študija diplomantov Univerze v Ljubljani, ki se vpišejo na magistrski ali doktorski študij na visokošolskih ustanovah na Dunaju. Dodeli se za eno študijsko leto, in sicer v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu ali domu Korotan na Dunaju.
Kdo je bil Luka Knafelj?
Ker je štipendija poimenovana po njemu, se nam zdi edino prav, da izveš tudi kaj o njem. Kdo je bil torej Luka Knafelj?
Slovenski duhovnik, je sredi 17. stoletja služboval na Dunaju. Leta 1658 je postal župnik bogate cesarske župnije v Gross Russbachu na Spodnjem Avstrijskem. Župnija in njej pripadajoča posest sta bili glavni vir njegovih dohodkov, ki so bili tolikšni, da je z njimi lahko kupil hišo na Dunaju, kjer je tudi stanoval. Pred smrtjo je v oporoki skoraj celotno premoženje zapustil ustanovi za štipendiranje študentov s Kranjske. Zelo verjetno je, da ga je za to navdušil izvršilec njegove oporoke, sicer tudi njegov prijatelj in kasnejši rektor dunajske univerze Jurij (Georg) Wohinz. Sprva je Knafljevo ustanovo (tj. hišo, v kateri je bival Luka Knafelj) upravljala dunajska univerza, leta 1961 pa je prešla v upravo Univerze v Ljubljani, ki zanjo skrbi še danes.
Knafljeva štipendija 2023/2024
Štipendija je namenjena spodbujanju podiplomskega študija diplomantov Univerze v Ljubljani, ki se vpišejo na magistrski ali doktorski študij na visokošolskih ustanovah na Dunaju.
S tem razpisom se razpisujeta največ dve štipendiji za študijsko leto 2023/2024 v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu (za 12 mesecev) ali domu Korotan na Dunaju (za devet mesecev).
Mesečna vrednost posamezne štipendije znaša 380 € na mesec. V primeru, da bo Upravni odbor (Kuratorij) podelil le eno štipendijo, se bo le ta podelila v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu.
Kdo se lahko prijavi?
Za štipendijo Knafljeve ustanove lahko zaprosijo:
diplomanti ene od fakultet Univerze v Ljubljani,
ki imajo povprečno oceno 8 (osem) ali več in
ob poteku roka za vložitev prošnje za štipendijo še niso dopolnili 30 let.
V povprečno oceno se štejejo vse izpitne ocene, ki so jih dobili kandidati v teku dodiplomskega študija.
Izjemoma lahko Upravni odbor (Kuratorij) ustanove podeli štipendijo tudi kandidatu z nižjo povprečno oceno, če obstajajo za to utemeljeni razlogi (odličen uspeh na študijskem področju, ki je predmet podiplomskega študija, struktura ocen, ki kaže na kandidatove začetne ali začasne težave ipd.).
Rok za prijavo
Prošnjo za dodelitev štipendije morajo kandidati oddati do 23. junija 2023 na naslov: Upravni odbor Knafljeve ustanove, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana.
Izbiro med kandidati bo Upravni odbor (Kuratorij) opravil do 21. julija 2023.
Metuljčki, rdečica in čista radost. Tako bi lahko opisali prve ljubezni. Včasih pa radost mine in ob razhodu se zdi, da bo žalost večna. Terapevtka Alenka Lanz nam je predstavila nekaj nasvetov, kako se soočiti s (prvim) razhodom. Koliko časa traja, da prebolimo? Je dobro, če poslušamo žalostno glasbo? Kako se soočiti s prevaro?
Kateri vsi odnosi so pomembni za mladostnike, dijake, najstnike?
V obdobju najstništva se odnosi širijo izven družine na sovrstnike, dijakom so najbolj pomembni prav prijateljski odnosi. Želijo si pripadati skupini, biti vključeni in sprejeti, doživeti podobne občutke, kot so jih vajeni doma ali pa kot so jih iskali doma. Čeprav se imajo že za zelo odrasle osebe in si želijo vedno manj pomoči staršev, jo še vedno potrebujejo.
Kaj pa prvi ljubezenski odnosi?
Prva ljubezen jim veliko pomeni, ker je nova in ker je prvič. Občutki, ki se prebudijo v teh odnosih, so še posebej močni. Dijaki oziroma najstniki v tem obdobju že biološko močneje čutijo čustva in ko pride do prve zaljubljenosti, jih kar odnese, polni so radosti, veselja. Gre tudi za močna telesna stanja, ki jih lahko presenetijo s svojo intenzivnostjo, zato posežejo globoko in so dragocena.
Ko si mlad, si želiš zaljubiti, čutiti metuljčke. So dijaki žalostni, če niso zaljubljeni? Vsak bo nekoč zaljubljen, mar ne?
Nekateri se počutijo, kot da je z njimi nekaj narobe, ker še niso zaljubljeni. Zdi se jim, da imajo vsi njihovi prijatelji fante oziroma dekleta. Doživljajo nizko samozavest, tudi strah, ali se jim bo to sploh kdaj zgodilo. V času najstništva je pomembna fizična dimenzija (kako izgledaš, ali si v pogledu lepote sprejet), zato se jim zdi tudi, da niso dovolj lepi, da bi imeli fanta ali dekle. A naj sledijo svojemu srcu, ki jim bo zavibriralo, ko bodo spoznali pravo osebo. Ni jim treba pristajati na manj samo zato, da bodo v tem pogledu podobni svojim vrstnikom.
Najstniki se iščejo, poizkušajo, eksperimentirajo, raziskujejo, kdo so, kaj jim paše, kakšni so odnosi in to je nujen korak v tem obdobju. Včasih se odnosi zaključijo in takrat so lahko izredno boleči, ker so čustva tako silovita. Mladim se zdi, da je konec sveta, da jim je za zmeraj počilo srce, da ne bodo nikoli več zaljubljeni, da je bila to ljubezen njihovega življenja. Zelo so razočarani, lahko obupani, nesrečni, jim je res težko. Iz odraslih perspektiv razumemo, da se človek po vsakem koncu pobere, postavi na noge, okreva in pridejo drugi odnosi. V najstništvu ni perspektive, da si lahko kasneje morda še bolj močno zaljubljen, da ljubiš, si sprejet na bolj globokem nivoju kot takrat. Ob prvi izkušnji z razhodom je izziv, kako si zaceliti srce in si pustiti čutiti. Pomembno je poiskati pomoč, imeti nekoga za pogovor; sovrstnika, prijatelja, predvsem tudi starše, ki jim lahko pomagajo iz drugačne perspektive s pomočjo svojih izkušenj.
Kako se soočiti s tem, da nas je partner pustil?
To zelo boli in lahko zada rano zapuščenosti. Odločitev ni bila v tvojem nadzoru, nekdo drugi se je odločil glede odnosa, ki ti je zelo pomemben. Po navadi se najstniki takrat počutijo zapuščene, prizadete, ranjene, z nizko samozavestjo in samopodobo. Počutijo se, kot da niso vredni, da bi nekdo ob njih obstal in jih imel rad. Čustva so zelo globoka, močna, intenzivna. Pri vseh razhodih gre za izgubo nekoga, ki si ga imel rad, bil nanj navezan, s katerim si rad preživljal čas, ti je bil pomemben. Ko doživiš izgubo, moraš izžalovati praznino, ki je nastala. To velikokrat pomeni, da zanikaš, da se ti je to zgodilo, si v šoku, počutiš se žalostno, jezno, zapuščeno, krivo, kaj si narobe naredil, česa nisi naredil, sram te je. Včasih traja tudi več mesecev ali let, da se take izgube pomirijo in se zacelijo rane. Lažje je, če imaš ob sebi nekoga, ki te razume, posluša in ob katerem se počutiš sprejetega, nejtežje je, da ostaneš sam.
Včasih pa sam začutiš, da odnos ni najboljši zate. Kdaj veš, da moraš končati zvezo s partnerjem?
V srcu ali s celim svojim bitjem čutiš, da odnos ni primeren zate, čutiš rdeče alarme. Takrat je dobro upoštevati temelje dobre, kvalitetne in zdrave veze. To je, da se partnerja spoštujeta, se sprejemata taka, kot sta, sta iskrena, ni nezvestobe, ohranja se dostojanstvo in seveda, da se počutita varno znotraj odnosa. Ko so tej temelji prizadeti ali manjkajo, se je dobro vprašati, ali je ta odnos res dober zate.
Kako pa se soočiti s tem, ko te nekdo prevara?
Ob prevari je občutek tak, kot bi v odnos vrgel atomsko bombo, ki pusti samo še ruševine. Predvsem izgubiš zaupanje, ki si ga imel do osebe. Okrevanje po prevarah je izredno težko. Zdi se ti, da enega dela tega človeka sploh nisi poznal in se mogoče sprašuješ, kaj je imela tretja oseba, česar ti ni nimaš. Vedno je dobro imeti pred očmi to, da sta za odnos oba odgovorna 50-odstotno; da se nekdo odloči varati, je pa to njegova stoodstotna odgovornost. Odgovornost za nezvestobo nosi tisti, ki je varal in to je na njemu. Takrat lahko pogledaš, kje in zakaj je v odnosu nastala razpoka. Iz izkušnje lahko na dolgi rok vzameš nekaj koristnega, da veš, kaj bi naredil drugače. Izziv je, kako to izkušnjo kljub bolečini preobraziti v znanja, ki ti bojo kasneje pomagala živeti boljše odnose.
Kako preboleti razhod? Koliko časa traja in kaj lahko naredimo? Po prvi ljubezni se nam zdi konec sveta.
Ni recepta, koliko časa bo prebolevanje trajalo. Lahko bo trajalo nekaj tednov, mesecev ali dlje. Pomembno je, da si daš ves čas, ki ga potrebuješ, da si do sebe v tem času nežen, se ne obsojaš ali kriviš. Predvsem je pomembno, da najdeš oporo, mrežo ljudi, ki jim zaupaš in jim lahko poveš, kaj čutiš, se počutiš ob tem sprejeto in ljubljeno. Čas sam po sebi ne celi ran, celi jih medsebojna pomoč in to, da svojo bolečino izgovoriš, tudi zapišeš v dnevnik. Proces je lažji, če imaš nekoga ob sebi: prijatelja, starše, nekoga, ki mu zaupaš.
Pomaga torej poslušati bolj žalostno ali veselo glasbo?
Če potrebuješ žalostno glasbo in se izjokati, ti bo to pomagalo, omehčalo telo, s solzami izpustiš stresne hormone. Ne smeš pa biti mesece v žalosti, moraš se tudi aktivirati in mogoče takrat poslušati bolj veselo in poskočno glasbo, vključiti šport, prijatelje, karkoli te takrat razveseli.
Kdaj veš, da si pripravljen na novo zvezo?
Ko to začutiš. Zgodi se, ko najmanj pričakuješ. Po razhodih si je dobro vzeti čas zase, premisliti, umiriti in se kaj naučiti iz izkušnje. Potem po naravni poti začutiš, kdaj se ti kot pomlad prebuja spet želja po dvojini. Ne bi priporočala, da se najstniki po razhodu tolažijo z novimi vezami ali odnosi, ker jih lahko pustijo še bolj prazne ali pa manj v stiku samimi s sabo.
Koliko je pomemben odnos, ki ga imaš z nekdanjim partnerjem? Ostati v stiku ali ne?
Odnosi so zelo različni in različne so tudi zgodbe posameznih parov. Nekateri so sposobni ostati dobri prijatelji, spustiti zamere, preboleti in ohraniti lep odnos. Včasih to ni možno in takrat ni potrebe po tem, da ostaneta v stiku, če čutita, da si tega ne želita. Treba je slediti sebi in svojim občutkom.
Raziskovalci so objavili rezultate študije, ki kažejo, da lahko moški zmanjšajo tveganje za nastanek raka na prostati, če ejakulirajo vsaj 21-krat na mesec.
Ejakulacija zmanjša možnosti za nastanek raka na prostati
Že v preteklosti so raziskovalci ugotovili, da ejakulacija zmanjša možnosti za nastanek raka na prostati. Te nove ugotovitve, objavljene v reviji European Urology, pa so rezultat 18-letne analize 31.925 zdravih moških. Te moške, stare od 20 do 29 let in od 40 do 49 let, so spremljali do leta 2010 in v tem času so pri 3839 od njih diagnosticirali raka na prostati.
Raziskovalci ne ugibajo o razlogih, zakaj ejakulacija zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati. Poročajo pa, da prejšnje raziskave nakazujejo možnost, da ejakulacija prispeva k temu, da se iz žleze odstranijo elementi, ki povzročajo raka, in okužbe. Vnetje je znan vzrok za nastanek raka, ejakulacija pa ga lahko pomaga ublažiti.
Ejakulacija zmanjša možnosti za nastanek raka na prostati. Foto: Vasyl Dolmatov iz iStock
Ejakulirati bi morali vsaj 21-krat na mesec
Raziskovalci so ugotovili, da se je tveganje za nastanek raka na prostati pri moških, starih od 20 do 29 let ter od 40 do 49 let, bistveno zmanjšalo, če so ejakulirali vsaj 21-krat na mesec, ne glede na to, ali je šlo za seks ali masturbacijo, v primerjavi z moškimi, ki so ejakulirali le štiri do sedemkrat na mesec.
»V veliki študiji, ki je potekala v ZDA, smo ocenili, ali je pogostost ejakulacije v odrasli dobi povezana s tveganjem za nastanek raka prostate. Ugotovili smo, da je pri moških, ki so poročali o večji pogostosti ejakulacije v odrasli dobi v primerjavi z manjšo, manj verjetno, da bodo pozneje zboleli za rakom prostate. Te ugotovitve zagotavljajo dodatne dokaze o koristni vlogi pogostejše ejakulacije v odrasli dobi pri etiologiji PCa (raka prostate), zlasti pri bolezni z nizkim tveganjem,« so raziskovalci zapisali v študiji.
Ejakulirati bi morali vsaj 21-krat na mesec. Foto: Denisfilm iz iStock
Ptički čivkajo, dnevi se daljšajo, termometer narašča… prihaja pomlad. In pomladni dnevi so kot naročeni za brunch s prijatelji. Brunch je obrok, ki je nekakšna mešanica zajtrka in kosila, pogosto s spremljavo skodelice okusne kave ali sveže iztisnjenega kozarca pomarančnega soka. Da se boš lažje odločil, kam naslednjič na brunch, ti v nadaljevanju predstavljamo 5 najboljših lokacij za brunch v Ljubljani in njeni okolici.
Le Petit Café
Lokal francoskega stila s prijetno teraso ponuja nekaj za vsakega. Lakoto si lahko potešiš s klasičnim angleškim zajtrkom, v pečici ocvrtim jajcem, sladko granolo, različnimi tortami in pitami in drugimi dobrotami.
V bistroju ponujajo tako slane kot sladke zajtrke, znani pa so po pripravi jajc na 101 način. Kuhajo z ljubeznijo in jajci, kar je razvidno tudi iz fotografij ob katerih se nam kar cedijo sline.
Lokal ponuja le hrano in pijačo slovenskega izvora. Če si zaželiš pravega slovenskega zajtrka je Slovenska hiša pravi kraj zate, saj ponujajo pečena in umešana jajca, mesne in sirne krožnike, mlečni riž z jagodičevjem in druge domače jedi.
Bistro se nahaja v Trzinu, le 11 kilometrov iz centra Ljubljane. Za brunch si pri njih lahko privoščiš šnite, jajca na različne načine, veganske paštete, granolo in ameriške palačinke. Zagotovo imajo nekaj za vsakega in so vredni kratke vožnje izven Ljubljane.
Norma 23 je prva francoska creperia v Sloveniji. Polega palačink v različnih kombinacijah ponujajo tudi jajca na različne načine, solate, kiše in druge dobrote. Študentom pa bo všeč tudi to, da nekatere jedi ponujajo na študentske bone.
Ljubljanska univerza je objavila razpis za mlade raziskovalce in raziskovalke. Razpisanih je 120 mest, UL pa vabi k prijavi. Kaj vse moraš vedeti o razpisu?
Razpis za mlade raziskovalce in raziskovalke leta 2023
Namen razpisa je izbor mladih raziskovalcev, ki bodo začeli z usposabljanjem za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi v Ljubljani v letu 2023.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
v študijskem letu 2023/2024 bo vpisan v 1. ali 2. letnik doktorskega študijskega programa na UL oziroma na drugem ustreznem programu skladno s Pravilnikom;
v programu iz prejšnje alineje bo v študijskem letu 2023/2024 imel status študenta;
od leta zaključka študijskega programa, s katerim se je/se bo vpisal na doktorski študij do leta začetka zaposlitve ne pretečejo več kot 4 leta.
Na razpis se lahko prijavi tudi kandidat, ki še ni zaključil študijskega programa, s katerim se bo vpisal na doktorski študij. Tak kandidat mora v primeru izbora za mladega raziskovalca študijski program dokončati najpozneje do 15. 9. 2023;
še ni bil zaposlen kot mladi raziskovalec;
še nima zaključenega doktorata znanosti oz. pridobljenega znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti;
najkasneje ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora imeti veljaven habilitacijski naziv asistenta ali asistenta-raziskovalca na članici UL, ki je matična za kandidatovo raziskovalno področje.
Rok za prijavo na razpis
Kandidat se mora najkasneje do 5. aprila 2023 do 13. ure prijaviti in prijavo dokončno oddati v aplikaciji Univerze v Ljubljani.
V Maribor tudi letos pri prihaja mednarodni festival sladko pikantnih užitkov.
Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se bo 24. in 25. marca zvrstilo 30 ponudnikov čilijev in čokolade iz Slovenije in tujine. Predstavili bodo svoje sladke in pikantne izdelke ter vas popeljali na posebno sladko pikantno avanturo, kjer boste lahko tako okušali kot tudi soustvarjali dobrote in kreacije.
Nenazadnje, Mednarodni festival Čili in Čokolada #4 letos poteka v mestu, kjer je kulinarika pravzaprav doma. In to na vrhunskem nivoju in mednarodno priznana. Maribor se je letos uvrstil med 3 najboljše evropske destinacije in prejel še naziv najboljše kulinarične destinacije v Evropi.
Organizatorji v sodelovanju s partnerji festivala pripravljajo pester spremljevalni program, kjer ne bo manjkalo zanimivih tekmovanj, ustvarjalnih delavnic in aktivnosti za najmlajše. Za glasbeno festivalsko vzdušje bodo skrbeli medijski partnerji.
Vabljeni na sladko pikantno razvajanje brbončic ob prijetnem druženju na Mednarodnem festivalu Čili in Čokolada #4. Vstop na festival je prost.
