Društvo EESTEC letos organizira tekmovanje EESTech Challenge. Glavni del dogodka bo 24 urni hekaton, kjer se bodo tekmovalci pomerili v različnih izzivih, podanih s strani partnerskih podjetij.
Namen tekmovanja je ustvariti priložnost za evropske študente, da spoznajo različna področja elektrotehnike in računalništva, vzpostavijo prve stike s podjetji in strokovnjaki na teh področjih ter se na hackathonu pomerijo s študenti iz celotne Evrope. Letošnja tema je Razvoj mobilnih aplikacij – gamifikacija.
Tekmovanje bo na regijskem nivoju potekalo v 15 evropskih mestih in univerzah, zmagovalne ekipe vsakega regijskega tekmovanja pa se bodo uvrstile v finalni krog. Tekmovalci bodo tekmovali v ekipah po tri, nagradni sklad za regijsko tekmovanje pa je več kot 6000 €.
Število mest je omejeno, zato ne odlašajte! Tudi če nimaš ekipe, se prijavi in ti jo priskrbimo mi.
Spomladansko čiščenje je letni ritual za mnoge ljudi in z dobrim razlogom. S prihodom pomladi je pravi čas, da odprete svoj dom, spustite notri svež zrak in stanovanje ali hišo dobro očistite. Za tiste, ki trpijo za alergijami, pa je spomladansko čiščenje lahko zahtevno opravilo. Pršica, cvetni prah dreves in trav, živalska dlaka ter drugi alergeni lahko sprožijo alergijske reakcije, ki naredijo postopek čiščenja še bolj neprijeten, kot je sicer. A k sreči danes obstajajo pripomočki, ki vam pri tem stojijo ob strani, kot so na primer robotski sesalniki iRobot Roomba.
Ampak najprej se pogovorimo o spomladanskem čiščenju in alergijah. Ko se ozračje segreje, začnejo cveteti rastline in cvetni prah napolni zrak. To lahko pri mnogih ljudeh povzroči sezonske alergije, vključno s kihanjem, srbečimi očmi in izcedkom iz nosu. Spomladanske alergije oz. alergijske rinitise splošno označujemo kot seneni nahod, povzročajo pa jih predvsem vetrocvetne rastline, ki izločajo ogromne količine cvetnega prahu – ta lahko potuje tudi od 10 do 20 km daleč.
Vendar pa ni samo cvetni prah tisti, ki povzroča težave. Notranji alergeni, kot so pršice in dlaka hišnih ljubljenčkov, lahko prav tako sprožijo alergijske reakcije. Posamezniki z alergijo na cvetni prah so pogosto preobčutljivi tudi na alergene iz pršic v hišnem prahu, ki lahko povzročijo hude alergijske reakcije, astmatični napad ali celo anafilakcijo. Pri precejšnjem številu oseb z atopijskim dermatitisom so med vzroki bolezni odkrili tudi alergijo na pršico. Ta biva v hišnem prahu, ki je pogosto tudi poln plesni, bakterij, pelodov, tekstilnih vlaken in odpadkov kože.
Kako narediti alergijam prijazen dom?
Če imate razvito alergijo, je zelo pomembno, da se izogibate alergenu, ki pri vas povzroči reakcijo, oziroma vsaj poskrbite, da ga je v zraku okoli vas čim manj. Zunaj na to sicer težko vplivate, doma pa lahko storite marsikaj. Za začetek lahko zjutraj, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku manjša, bivalne prostore dobro prezračite. Iz oblačil, ki jih nosite zunaj, se preoblecite pred prostori v katerih preživite največ časa, na primer dnevni sobi ali spalnici. Pomembno je tudi redno pranje posteljnine na več kot 60 stopinjah, še posebej, če vam težave povzročajo tudi pršice. Čeprav to ni vedno najbolj praktično in izvedljivo, je v tem primeru najbolje umakniti tudi zavese, plišaste igrače in druge lovilce prahu.
Pomembno je torej, da poskrbite za redno in temeljito čiščenje svojega doma, saj na ta način spremenite svoj življenjski prostor v bolj zdravo okolje. In tu nastopijo robotski sesalniki iRobot Roomba, ki vam lahko pošteno olajšajo ne le spomladansko čiščenje, ampak čiščenje na sploh. Ena njihovih najboljših lastnosti je zagotovo to, da jih lahko vklopimo na daljavo. Ali pa jim v pripadajoči aplikaciji nastavimo kar redni urnik čiščenja, tako da z nečistimi posli opravijo medtem, ko smo v službi in pridemo domov v pospravljen dom.
Sesalniki po meri alergikov
Vsi robotski sesalniki iRobot Roomba med drugim uporabljajo filter HEPA, ki ujame 99 odstotkov prahu in alergenov, celo tako majhnih kot je mikron. Modeli Roomba i3+, Roomba j7+, Roomba s9+ in tudi najnovejši kombinirani Roomba Combo j7+ pa za alergene poskrbijo tudi po čiščenju. Te namreč po vsakem čiščenju skupaj z ostalim prahom iz svojega koša »odložijo« v polnilno bazo za avtomatsko odstranjevanje umazanije, ki vsebuje vrečko AllergenLock in s 4 sloji materiala blokira alergene ter ujame 99 % cvetnega prahu in plesni.
Prav zaradi tega so robotski sesalniki iRobot Roomba velikokrat na vrhu seznamov priporočil s strani alergikov in lastnikov domačih ljubljenčkov. Zakaj slednjih? Na mačji in pasji dlaki se nabere veliko drobnih delčkov odmrle kože živali, ki lahko povzroči alergijske reakcije pri ljudeh, ki so nanjo občutljivi.
Sami vidijo, kje je najbolj umazano
S sesalniki Roomba tako življenje postane precej lažje, saj so zelo učinkoviti pri svojem poslanstvu. Poleg zmožnosti lovljenja alergenov so namreč zasnovani tudi tako, da očistijo vsak kotiček vašega doma, pri čemer se poslužujejo najsodobnejših tehnologij, med katere sodi Dirt Detect, ki poskrbi za samodejno zaznavo bolj umazanih površin. Prav tako uporabljajo napredno tehnologijo kartiranja za navigacijo okoli pohištva in ovir ter zagotavljajo, da je vsak centimeter vaših tal očiščen. Kombiniran model Roomba Combo j7+ pa bo poleg sesanja vaša tla tudi pomil. Za nameček pa jih še zelo enostavno očistiti, saj uporabljajo gumijaste krtače, ki so manj dovzetne za zapletanje las.
Sesalniki Roomba so tako resnično odličen in praktično nepogrešljiv domači pomočnik.
V podjetju HOFER ob koncu vsakega koledarskega leta analizirajo plače svojih zaposlenih in tudi letos so se po analizi odločili za dvig. Nekateri prodajalci bodo prejeli tudi do 15 odstotkov višje plačilo.
Prodajalec začetnik bo letos prejel skoraj 200 evrov bruto na mesec več, tisti v najvišjem razredu bo imel 1.944 evrov bruto mesečne plače za 40-urni delovni teden. Plače so se zvišale tudi zaposlenim v logistiki in upravi.
V HOFER-ju, ker je več kot 2000 zaposlenih, so letos zvišali tudi višino regresa iz 1700 na 1800 evrov. Poleg tega bodo višji maksimalno neobdavčeno nadomestilo za prehrano (7,96 evrov na dan, prej 6,12), decembrska nagrada za poslovno uspešnost (300 evrov bruto, prej 240) in vplačevanje v 2. pokojninski steber (420 evrov na leto, prej 360).
Zaposleni se lahko vključijo v »HOFER (po)polni delovni čas«, kar pomeni, da se zaposlijo za krajši, povprečno 30-urni delovnik, ob tem pa uživajo ugodnosti zaposlitve za polni delovni čas. Med drugim to pomeni polno pokojninsko dobo in regres.
Prodajalke in prodajalci bodo letos za zaposlitev s 30-urnim delovnim tednom v najvišjem plačilnem razredu prejeli 1.458 evrov bruto. Ta znesek za je za petino večji od slovenske minimalne plače za polni delovni čas. V HOFER-ju imajo zaposleni sicer že od vstopa na slovenski trg višje plače od minimalne.
Z letošnjim dvigom plač zaposlenim se je zvišala tudi urna postavka za študente. Študentje so bili prej plačani 8 evrov na uro, od januarja pa urna postavka znaša 8,5 evra, so nam povedali pri trgovcu HOFER.
Ob tem so pojasnili, da njihov poslovni model zaposlovanja temelji predvsem na rednih delovnih razmerjih. Delo prek študentske napotnice pa je izjema, s katero mladim omogočijo prve izkušnje v trgovski panogi. Mnogi študenti se tako odločajo za študentsko delo v Hofru.
Slovenija se že mnogo let ukvarja s tujci, na tak ali drugačen način. Najbolj sta nam v spominu ostala primer Izbrisanih in beguncev, ki sta še vedno zelo aktualni zadevi, vredni naše pozornosti. Slednja od naštetih je bolj sveža, postavljanje in odstranjevanje ograje na meji. Zdaj se je v smeri tujcev nekaj premaknilo tudi v zvezi pridobivanjem dovoljenj, saj je bil sprejet predlog novele Zakona o tujcih. Kaj ta pomeni v teoriji in praksi?
Z Zakonom o tujcih do hitrejše izdaje dovoljenj
Vlada je na seji sprejela predlog novele Zakona o tujcih. Ključen element tega zakona omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje. Kot so povedali je sprejem zakona nujen zaradi administrativnih razbremenitev upravnih enot.
Sama novela vsebuje ključne rešitve, ki bodo odpravile administrativne ovire in omogočile hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Predlog določa, da tujec, ki mu je prenehal status začasne zaščite, lahko v osmih dneh po prenehanju začasne zaščite zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon. Ta se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi zakona.
Poleg tega pa novela ponovno uvaja polno financiranje tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev, ki so bili do brezplačnih tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom zadnje novele zakona.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila postopek v zvezi z domnevnim izvrševanjem pritiskov ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ministrovo komuniciranje so označili za neprimerno, hkrati pa ocenili, da ni razlogov za vodenje ločenega postopka.
Kaj je storil minister za zdravje?
KPK je novembra 2022 začela postopek na podlagi prijave, iz katere so izhajali očitki, da naj bi minister Bešič Loredan v telefonskem klicu dr. Gregorju Zemljiču, podpredsedniku Fidesa in vodji pogajalske skupine, grozil s številnimi zahtevami za podpis vladnega predloga.
Minister za zdravje naj bi v telefonskem pogovoru trdil, da ima ukaz s strani predsednika vlade, naj se v primeru napovedi in izvedbi stavke proti zdravnikom in Fidesu vodi totalna vojna. Cilj te totalne vojne pa je izčrpati zdravnike in Fides.
Wollt ihr den totalen Krieg?! (Želite totalno vojno?!)
Težko bi trdil, da so bile to točne ministrove besede. Besedna zveza totalna vojna nosi precej negativno konotacijo, saj je njena najbolj znana uporaba, sicer v drugačnem kontekstu, vsebovana v govoru nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa.
Ne glede na to, ali so bile izrečene te besede, pa lahko sklepamo, da pogovor ni ustrezal etičnemu kodeksu funkcionarjev. Fides je pogovor prijavil Vladi, ki je primarno pristojna za obravnavo sumov kršitev etičnega kodeksa. Odzval se je predsednik vlade in ocenil, da so bile besede ministra neprimerne. Bešič Loredan se je za klic opravičil in pojasnil, da je bil naiven, a je s tem pridobil lekcijo, iz katere se je nekaj naučil.
KPK je ocenila, da je bil odziv Vlade v konkretnem primeru ustrezen, iz česar izhaja, da ni razlogov za vodenje ločenega postopka. Komisija se je pridružila sprejetemu odgovoru Vlade in potrdila oceno, da tovrsten način komunikacije ni v skladu z najvišjimi standardi integritete.
KPK Vladi RS podala priporočilo
V priporočilu je Komisija zapisala, naj Vlada »natančneje definira postopek ob sumu kršitve etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, treba je vključiti določila, ki bodo opredelila časovni okvir reševanja sumov kršitev, predvsem pa opredeliti, katere so konkretne sankcije v primeru ugotovljenih kršitev etičnega kodeksa.«
Etični kodeksi funkcionarjev kot »nepopolni zakoni« (leges imperfectae) načeloma ne vsebujejo sankcije. Ideja je v tem, da se morajo funkcionarji etičnih kodeksov držati že na podlagi funkcije same in ne zaradi strahu pred morebitno sankcijo. Ker pa v zadnjih letih praksa žal odstopa od tega ideala, je morda res najbolje, da Vlada priporočilo vzame resno.
Skupina univerzitetnih študentov na Kitajskem je rešila težave parov, ki živijo na daljavo, in izumila napravo, ki uporabnikom omogoča, da izkusijo pristen občutek poljubljanja svojega partnerja.
Naprava za razmerja na daljavo
Po poročanju medija Global Times je izum patentiral Changzhou Vocational Institute of Mechatronic Technology v vzhodnokitajski provinci Jiangsu. Silicijeva naprava z modulom v obliki ust naj bi s pomočjo senzorjev posnemala pritisk, gibanje in temperaturo ustnic poljubljajočega.
Stroj za poljubljanje deluje tako, da se napravo poveže z mobilno aplikacijo in se jo priključi v polnilna vrata telefona. Ko pari na daljavo v aplikaciji povežejo napravo s svojim partnerjem, lahko s pomočjo modula naprave v obliki ust naložijo svoje poljubčke, ki se nato prenesejo na konec prejemnika. Naprava lahko celo prenese zvok, ki ga uporabnik izda med poljubljanjem.
Glavni izumitelj Jiang Zhongli je za časnik Global Times povedal, da je bil v razmerju na daljavo s svojim dekletom, ko se mu je porodila zamisel za napravo. »Na univerzi sem bil s svojim dekletom v razmerju na daljavo, zato sva bila v stiku le prek telefona,« je dejal Zhongli. »Od tod je prišel navdih za to napravo.« Zhongli je tudi dejal, da bi se naprava lahko uporabljala za spodbujanje monogamnih razmerij, saj lahko naenkrat poveže le enega pošiljatelja in enega prejemnika. Po poročanju South China Morning Post, je potrebno soglasje obeh strani.
Remote kissing device for long-distance lovers, invented and patented by Chinese university student in Changzhou City. The mouth-shaped module, served as an inducing area for lovers to make the kiss and then it can transfer kiss gesture to the "mouth" on the other side. pic.twitter.com/5i2ogMiUXe
Aplikacija naj bi uporabnikom pomagala tudi pri spoznavanju novih ljudi. Po poročanju CNN si lahko dva neznanca anonimno izmenjata poljubčke v funkciji kvadrat za poljubljanje v aplikaciji. Uporabniki lahko svoje poljubčke tudi naložijo v aplikacijo, da jih lahko prenesejo in doživijo tudi drugi.
Naprava za poljubljanje se trenutno prodaja na največjem kitajskem spletnem nakupovalnem mestu Taobao. Cena posameznega kompleta ustnic je približno 260 juanov (približno 35 evrov) za vsako, cena para pa približno 550 juanov (približno 75 evrov).
Duše otoka (The Banshees of Inisherin) je film režiserja Martina McDonagha, ki ga poznamo po čudovitih filmih Morilca na kolektivca (In Bruges, 2008), Sedem psihopatov in shi tzu (Seven Psychopats, 2012) in Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri, 2017). Čeprav so prevodi njegovih filmov včasih velik vprašaj, nikoli ni bilo dvoma o njihovi kvaliteti. Če začnemo pri fantastičnem prvencu iz leta 2008, ki je združil Colina Farrella in Brendana Gleesona, lahko pri Duše otoka rečemo, da je McDonagh mnogim ponovno ponudil najboljši film leta. In je?
V času irske državljanske vojne leta 1923 spremljamo Colma (Brendan Gleeson) in Pádraica (Colin Farrell), ki prebivata na odmaknjenem otoku. Nekoliko starejši Colm se nekega dne odloči, da ne želi več biti prijatelj Pádraicov prijatelj in zgodba se začne. Kar se v prvi polovici prične z odličnim humorjem in gledalca napolni z energijo in upanjem, se v drugi polovici prelevi v film, ki bi znal izžeti tudi najbolj vestne opazovalce. Je filmska poosebljenost tega, kar McDonagh zna – ponuditi črno komedijo in s tem ne odvzeti pomena globljim temam svojih filmov.
Duše otoka s čarom, temačnostjo in skrivnostnostjo
Duše otoka nosi svoj čar, ki se bo izkazal predvsem v natančnem analiziranju tistih, ki bi želeli spoznati vse temačne skrivnosti, ki jih nosi. Nekatere nosi na pladnju, druge skriva v kratkih prizorih in njihovi postavitvi. Duše otoka so študija o obstoju, prijateljstvu in moralnih odločitvah. Film je poln simbolizma, ki ga lahko povezujemo z irsko državljansko vojno (te sicer ne vidimo), verskimi segmenti in smrtjo oziroma njeno podobo (vloga stare gospe McCormick).
Brendan Gleeson in Collin Farell v filmu Duše otoka Brendan Gleeson in Collin Farrell v filmu Duše otoka Foto: on imdb
»Nikogar si ne zapomnimo po tem, da je bil prijazen,« v nekem trenutku pove Colm, ki mora že n-tič zavrniti Pádraicove poskuse, da bi vzpostavil staro prijateljstvo. Gledalec se v tem trenutku že večkrat vpraša, kaj bi storil sam, kaj je prav in kaj narobe, kaj bi bila moralna odločitev v takem primeru. Film drega v misli gledalca in kot tak spada med redke, ki jim to uspeva na visokem nivoju. Zelo podoben, a vseeno drugačen, je Po soncu (Aftersun). Predzgodbe filma ne spoznamo, lahko si jo le zamišljamo iz dejstev, ki so nam ponujene. Tako na malem otoku, kjer se razve vse, živita še Pádraicova sestra Siobhán (Kerry Condon) in Dominic (Barry Keoghan) kot glavni stranski vlogi. Izjemni so vsi, od prvega do zadnjega. Vsak na svoj način, a vsi vrhunski.
Po filmu, ki ga krasijo odlična kinematografija, uporaba glasbe, scenarij in še kaj, je prav čudno reči, da bi bil slab v rokah drugih igralcev in igralk. Ampak je tako. Glavna štirica, ki ji lahko prištejemo še nekaj drugih postranskih vlog, uresniči film.
Kerry Condon in Barry Keoghan v filmu Duše otoka Foto: on imdb
Duše otoka je gledalčeva kost za glodanje
Brez razkrivanja vsebine je Duše otoka najbolj podrobna alegorija vojne. Pogosto se začne zaradi nečesa popolnoma nesmiselnega, izgube pa so prisotne na obeh straneh. Ko se celotna stvar nekoliko umiri, je še vedno jasno, da se nekatere stvari pač ne morejo vrniti v normalno stanje, ki je vladalo pred začetkom vojne.
THE BANSHEES OF INISHERIN | Official Trailer | Searchlight Pictures
Slovi kot ena najuspešnejših predelav vseh časov. Ameriška verzija Pisarne (The Office) v priljubljenosti prekaša izvirno britansko serijo Rickyja Gervaisa in Stephena Merchanta. Zahvala za to gre verjetno ameriški pozitivni naravnanosti. Junaki obeh komičnih kvazidokumentarcev so izredno gledljivi bumbarji, a le pri mlajši lahko z gotovostjo trdimo, da občinstvo res navija zanje.
Čeprav se je devet sezon izteklo že davnega leta 2013, na Netflixu in Peacocku Pisarna še danes podira rekorde. Marsikateri oboževalec je celo serijo gledal večkrat, kar se zaradi 20-minutnega formata epizod zgodi skoraj mimogrede (preverjeno). Prav ta skupnost ljudi, ki se nanizanke po 200 epizodah še kar ne morejo nagledati, je nudila plodna tla mnogim teorijam.
»Why waste time say lot word when few word do trick?« je Kevinova na spletu največkrat reproducirana izjava. Ne slovi po svoji bistroumnosti, a na trenutke preseneča. Nekoč na primer ugotovimo, da je pri matematiki, ko je v računu hrana, hiter in nezmotljiv kot kalkulator. Po drugi strani ni zmožen opraviti preprostega prenosa klica. V epizodi The Convict tako komentira trgovanje na podlagi notranjih informacij: »Martina sem trikrat prosil, da mi razloži, za kaj so ga aretirali … zveni kot to, kar delam tu vsak dan.« Seveda se je porodil sum, da Kevin sploh ni neumen. Ta sum se je le še okrepil, ko je kupil lokal, čim je bil odpuščen.
Creed Bratton v pisarni skrbi za zagotavljanje kakovosti. Razen tega je precejšen čudak s tako pestrim naborom bizarnih izjav, da naslednji dve sprva sploh ne izstopata: »Noben nekaznovano ne krade Creedu Brattonu. Zadnji, ki je to storil, je izginil. Njegovo ime: Creed Bratton,« in »Creed Bratton ni še nikoli bankrotiral. Ko je Creed Bratton v težavah, prenese dolg na Williama Charlesa Schneiderja.«
Vse skupaj dobi nekoliko zlovešči pridih, ko v epizodi Denar Creed pokaže potni list z imenom William Charles Schneider. Kaj je storil s pravim Creedom? V luči tega je dejstvo, da je po drugi fanovski teoriji na lovu za pošatjo iz Loch Nessa, postranskega pomena.
Radon je naravni radioaktivni plin. V seriji predstavnik kadrovske Toby večkrat omeni, da bi morali v pisarni testirati radon. Ker ga seveda (z Michaelom na čelu) ignorirajo, do tega ne pride. Po tej teoriji je v zraku toliko radona, da škodi možganom uslužbencev. Še posebej, če si serijo gledal večkrat, se boš verjetno strinjal, da se v Dunder Mifflinu v Scrantonu vsako sezono vedejo bolj nenavadno. Ta teorija razloži tudi, zakaj Michael Scott po selitvi v Colorado deluje bolj »normalno«.
Dwightova zelo značilna in specifična naivnost ga je ponesla med favorite gledalcev. Zanjo je kriva amiška vzgoja – nekoč omeni, da kot otrok ni smel gledati filmov. V nekatere nadnaravne stvari zato verjame, kot bi vanje verjel otrok. Ko pisarno obišče impersonator Benjamina Franklina, je zaradi Dwightove nejevere deležen izčrpnega izpraševanja. Dwight hitro nasede tudi Jimovi ukani, da se spreminja v vampirja, in je zgrožen, ko sodelavci izgovarjajo Mrlakensteinovo ime.
V poznejših epizodah curljajo v ospredje podrobnosti o zločincu, poznanem kot Scranton Strangler, ki davi nedolžne žrtve. Gledalci so opazili, da v epizodi Viewing Party, ko je televizijski prenos policijskega lova, v pisarni Toby manjka. Pozneje ga ni na spregled niti na Gabeovi zabavi. V zadnji sezoni je sicer za krivega spoznan mož po imenu George Howard Skub, Toby pa je na sojenju porotnik. A spomnimo se, da Toby zelo rad govori o podrobnostih primera in ne verjame, da je Skub kriv. Scrantonski davitelj prvič udari, ko Pam, Tobyjeva simpatija, z Jimom dobi otroka. Tu je še dejstvo, da Toby piše detektivski roman, noče v cerkev (ko pa vstopi, na boga zavpije, zakaj je do njega hudoben) in proti koncu tudi obišče Skuba v zaporu. Slednji ga poskusi zadaviti. Je možno, da je Tobyja vest tako žrla, da je šel zločin priznat po krivo obsojenem?
Michaelu uide skoraj preveč neumnosti, da bi verjeli, da je zanalašč. Prvič nas preseneti v epizodi The Client, ko navidez nesmiselni pristopi k sestanku s stranko vodijo do uspeha. S prebrisano finto prisili v obisk Jima in Pam, zaposli konkurenta Dannyja Cordraya in večkrat podobno preseneti. Neka teorija predpostavlja, da mu je po desetletjih monotonosti služba presedla in se s pretvarjanjem, da je idiot, kratkočasi. Michael sam prizna, da ponavlja frazo »That's what she said,« da bi sprostil sodelavce. Kljub marsikateri izrečeni bedariji in drugim lapsusom manj znane besede večkrat uporabi pravilno in brez oklevanja. Je res tak ali nas skupaj s sodelavci vleče za nos?
Če bi verjeli Michaelu, je Toby najbolj nizkotno bitje, ki je kdaj stopilo v pisarno. V epizodi Counseling izvemo, da je ločitev staršev nanj močno vplivala in da njegova potreba po tem, da je ljudem všeč kot šef, izhaja iz njegovega odnosa z očimom. Do Tobyjeve hčerke je Michael izredno prijazen. Možno je, da ga motijo ločeni očetje.
Bob Vance se vsakič predstavi kot »Bob Vance, Hladilni sistemi Vance.« Njegovo podjetje je v isti zgradbi kot Dunder Mifflin. Bob naj bi se zavedal marketinškega potenciala dokumentarca in svojo prisotnost izkoristi za brezplačno oglaševanje.
The Office, Parks & Rec, Dexter obstajajo v istem fikcijskem svetu
V šesti sezoni podjetje Dunder Mifflin odkupi podjetje Sabre, ki v glavnem prodaja tiskalnike. Izdelki podjetja se pojavijo tudi v seriji Dexter, ki se odvija v Miamiju, sedež Sabra pa je v Tallahaseeju (prav tako Florida). Vidimo jih še v Parks & Rec, ki naj bi bila spin-off serija The Office, preden so koncept zavrnili.
Ustvarjalci dokumentarca so investirali v Dunder Mifflin
Teorija, da je snemalna ekipa v dokumentarcu videla tak potencial, ni tako za lase privlečena. Marsikdo se čudi uspešnosti podjetja z zaposlenimi, kot so Kevin, Creed, Meredith in šefom, kot je Michael. Po tej teoriji naj bi ustvarjalci dokumentarca kupovali papir in se tako izognili nevarnosti, da se snemanje prekine.
Po eni izmed teorij naj bi bila pisarna pravzaprav pekel (v stilu The Good Place). Vsaj za Stanleyja, ki po mnenju nekaterih oboževalcev ni zares preživel infarkta in zdaj živi v svoji različici pekla ali vic. Vemo, da se Stanley v pisarni odklopi, ne mara Michaela in komaj čaka, da gre domov. Kakšen stres mu predstavlja delovno mesto, vidimo v dvodelni epizodi Stress Relief. Je imel po tvoje dovolj afer, da je obsojen na delovišče?
Za dekleta najpomembnejši del predstavlja obleka, saj je to osnova. Zato je najprej treba vedeti, kakšna ta bo, da se lahko odločiš za pričesko, nohte, torbico in čevlje. Najprej dobro premisli, v katero smer želiš iti glede barve. Pomembno je tudi, da izbereš obleko, ki je primerna za tvoj tip telesa. Najbolj smiselno je, da se orientiraš po svoji omari.
Seveda pa se lahko odločiš za kaj drugega, ne nujno za obleko. Lahko je kakšen eleganten komplet v obliki lahkih hlač na zvonec, crop topa in suknjiča. Eksperimentiraj in ne boj se izstopati. Najbolj pomembno je, da se ti počutiš udobno v svojih oblačilih, saj takrat izgledaš najsamozavestnejše in siješ tako, kot je treba.
Ker je valeta nekaj, kar se zgodi samo enkrat v življenju, svetujemo, da greš all in ter izbereš petke. Ne nujno tiste tanke, visoke pete, lahko je to nizka peta, odebeljena, izbire je ogromno. Ta opcija bo ustvarila videz daljših nog, celoten izgled pa bo veliko bolj eleganten.
V primeru, da petk enostavno ne preneseš, so dobra izbira tudi elegantni sandali (morda z odebeljenim podplatom) in balerinke. Vsekakor pazi, da se obutev barvno ujema z obleko.
Nohti in torbica
Za nohte bi svetovali, da so barvna kombinacija obleke in obutve, torbica pa naj se popolnoma ujema z obutvijo. Na primer: če imaš rdečo obleko in srebrne petke, naj bodo nohti rdeči s srebrnimi kristali, torbica pa naj bo srebrna. Seveda pa je najpomembnejše to, da se barve na splošno ujemajo in da se ne tepejo.
Pričeska
Rekli bi, da imaš pri pričeski največ svobode. Če si celostno gledano oblečena tako, da izstopaš, bodisi barvno, bodisi krojno, naj bo pričeska preprosta. Če pa je tvoj izgled preprostejši, naj pričeska izstopa.
Z izborom enobarvne elegantne obleke ne moreš zgrešiti. To kombiniraj s srajco in si zmagal. Lahko dodaš kravato, vendar svetujemo, da greš brez, saj je že obleka sama po sebi dovolj elegantna. Tudi srajca pravzaprav ni nujna, lahko imaš pod suknjičem majico z V-izrezom. Dodatna možnost je tudi brezrokavnik za čez srajco, ki celoten stil lepo poveže.
Če ne preneseš oblek in ta ne pride v poštev, se lahko odločiš za običajne kavbojke s srajco ali majico, čez oblečeš suknjič in je to to. Odloči se za možnost, v kateri se najbolje počutiš!
Obutev
Ne glede na to, katero možnost izbereš, z obutvijo težko zgrešiš. Odvisno je samo od tega, v katero smer se nagibaš. Če želiš izgledati kar se da elegantno, izberi klasične, nizke, elegantne čevlje. Če pa se nagibaš k bolj neformalnemu izgledu, pridejo v poštev tudi superge.
Pri pričeski je ponovno najpomembnejši dejavnik stil, h kateremu se nagibaš. Eleganten stil – elegantnejša, polizana pričeska; manj formalen stil – bolj razmršena, svobodna pričeska.
V primeru, da se ne nagibaš strogo v eno smer, stil pričeske niti ni tako važen, saj lahko bolj messy videz na elegantnih oblačilih pripomore k temu, da vse skupaj ne izgleda preresno. Obratno velja za nasprotno možnost.
Ali veš, kaj je trajnostni razvoj? Danes je trajnostni razvoj vseprisoten koncept, zato se sploh ne sprašujemo, od kod izvira in kdaj je bil pravzaprav »izumljen«. Ker se o njem toliko govori, naj bi bil dobro poznan vsem. Vendar je pogosto nejasno definiran in napačno rabljen. Morda ga tudi ti mešaš s podobnimi pojmi? Kaj točno je torej trajnostni razvoj in kaj le marketinška raba omenjene besedne zveze?
Kratka zgodovina trajnostnega razvoja – ker je kratek tudi obstoj samega pojma
Naši generaciji je koncept trajnostnega razvoja dobro poznan, zato si morda težko predstavljaš, da še pred sto leti o njem ni govoril nihče. O tej temi se je več začelo razpravljati šele na okoljski konferenci v Stockholmu leta 1972. Leta 1980 je bila ustanovljena mednarodna zveza za ohranitev narave, štiri leta kasneje pa še Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED). Pomemben mejnik predstavlja tudi 1. vrh o trajnostnem razvoju, leta 1992 v Rio de Janeiru. Tebi najbolj poznan pa je verjetno Pariški sporazum o podnebnih spremembah leta 2016.
Trajnostni razvoj je več kot le boj proti podnebnim spremembam
Ob kopici sorodnih si pojmov, ki so povrh vsega pogosto rabljeni v nekoliko napačnem kontekstu, hitro pride do zmešnjave. Tako pogosto ne ločimo med trajnostnim razvojem, varovanjem okolja ter boju proti podnebnim spremembam. Trajnostni razvoj je precej širok pojem, ki poleg okolja zaobjema še razvoj družbe in ekonomije. Gre za način delovanja človeške družbe, pri katerem se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča izčrpavanje naravnih virov in onesnaževanje okolja. Njegov namen je zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
17 ciljev do leta 2030 – nam jih bo uspelo uresničiti?
Organizacija združenih narodov (OZN) je septembra 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki združuje vse tri razsežnostni trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. Povzela jih je v 17 ciljih trajnostnega razvoja (tako imenovani »Sustainable Development Goals – SDGs«), ki naj bi jih človeštvo doseglo do leta 2030. To so:
Odprava revščine
Odprava lakote
Zdravje in dobro počutje
Kakovostno izobraževanje
Enakost spolov
Čista voda in sanitarna ureditev
Cenovno dostopna in čista energija
Dostojno delo in gospodarska rast
Industrija, inovacije in infrastruktura
Zmanjšanje neenakosti
Trajnostna mesta in skupnosti
Odgovorna poraba in proizvodnja
Podnebni ukrepi
Življenje v vodi
Življenje na kopnem
Mir, pravičnost in močne institucije
Partnerstva za doseganje ciljev
Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je Eurostat pripravil poseben nabor kazalnikov. Na spletni strani Statističnega urada si lahko ogledaš statistiko izbranih kazalnikov, ki so relevantni za Slovenijo. Nam bo torej uspelo?
Trajnostni razvoj: modna muha ali nujna rešitev prihodnosti?
Trajnostni razvoj je med drugim tudi pomembna točka številnih oglaševalnih kampanj, zato se poraja dvom o dobrem namenu in potrebi človeštva po trajnostnem razvoju. A obstajajo dejstva, ki zagotovo govorijo o nujnosti bolj trajnostnega načina življenja:
Vsako sekundo na Zemlji izgine 000 kvadratnih metrov površine deževnega gozda.
Vsak dan izumre v povprečju 137 vrst, kar znese okoli 50.000 vrst na leto.
Obdelovalne površine na prebivalca se iz dneva v dan manjšajo, zato bo v prihodnosti še težje zagotoviti dovolj hrane za vse.
Kisel dež ogroža in uničuje milijone hektarov gozdnih površin, vpliva pa tudi na ekosisteme tekočih in stoječih voda.
Vsak dan po svetu umre 25.000 ljudi zaradi pomanjkanja vode oziroma onesnaženja.
Površine nekaterih jezer (primera sta Aralsko jezero in jezero Čad) so se zaradi namakanja drastično zmanjšale.
Koralni grebeni na Karibih, Sejšelih, Filipinih in v Perzijskem zalivu so že danes v veliki meri uničeni. V Perzijski zaliv se na letni ravni izlije kar 1,2 milijona sodčkov nafte.
