Ideje za zaključni izlet

Zaključni izleti so fantastično doživetje, ki obeležuje zaključek prekrasnega obdobja v tvojem življenju. Prav zaradi tega je vredno izbrati destinacijo, ki si jo boste s prijatelji zapomnili po lepoti in doživetjih.

Gardaland in drugi zabaviščni parki

Večna klasika. Italijanski zabaviščni park ob Gardskem jezeru je redno zatočišče za vse, ki si želijo enodnevnega (ali večdnevnega) izleta z dvigovanjem adrenalina. Seveda pa priljubljeni zabaviščni park ni edina možna odločitev v naši bližini. Mogoče adrenalin ni za vašo skupino, a so na voljo tudi safariji, vodni park in še kaj.

Peschiera del Garda, Italy - Aug 2016: People queue at entrance of funfair Gardland
Foto: canbedone iz iStock

Adrenalinski parki

Še ena destinacija, napolnjena z adrenalinom. Slovenija je polna adrenalinskih parkov, kar je odlična priložnost za raziskovanje naših krajev in odločanje o tem, kam bi radi šli. Zapomni si, da mora tudi adrenalinski park nuditi več reči, ki bodo zadovoljile čim večje število ljudi.

Young attractive woman climbing in adventure rope park in mountain helmet and safety equipment
Foto: endopack iz iStock

Izleti v velika mesta

Nihče ni rekel, da zaključni izlet ne more trajati več dni. Nate čakajo Dunaj, Budimpešta, Zagreb, München, Milano, Praga in mnoga druga mesta, ki jih je vredno obiskati. Evropski giganti čakajo nate, znotraj vsakega mesta pa najdeš ničkoliko idej za ustvarjanje spominov.

Charles Bridge at Sunrise, Prague, Czech Republic
Foto: roman_slavik iz iStock

Združi več dogodiviščin

Na kaj mislimo pri tej ideji? Odgovor je kristalno jasen. Združi dopoldne v vodnem centru s popoldnevom na bowlingu. Združi paintball z gokarti. Slovenski kraji ponujajo malo morje aktivnosti, med katere lahko prištejemo še trampolinski park, živalski vrt, sobe pobega, virtualno resničnost in love na zaklade.

Kraft envelop with enigma inside and the word escape game stamped on it.
Foto: Olivier Le Moal iz iStock

Vse štipendije, ki jih lahko pridobite dijaki

Državna štipendija

Država s štipendijo spodbuja možnost izobraževanja vseh tako, da posameznikom pomaga kriti stroške v času šolanja. Pogoj za pridobitev državne štipendije je, da dohodek dijaka oziroma gospodinjstva, v katerem živi, ne presega določene vrednosti. Za letošnje šolsko leto ni smel presegati 1104,33 evra mesečno na osebo. Vlogo za uveljavljanje državne štipendije je treba vložiti v avgustu. Če je odobrena, je naslednje leto ni treba ponovno oddati, ampak šele ob menjavi stopnje šolanja. Višina štipendije je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka gospodinjstva.

Zoisova štipendija

Štipendija spodbuja in nagrajuje dijake, ki dosegajo nadpovprečne dosežke tako v šoli kot na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti. Pogoj za pridobitev je vsaj en izjemen dosežek in hkrati zahtevan šolski uspeh, ki se spreminja skozi leta. Letos štipendija za dijake znaša 128,90 evra na mesec, poleg tega se lahko dodeli dodatek za bivanje (85,93 evra) in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (53,71 evra). Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, kar pomeni, da lahko dijak prejema le eno izmed obeh.

Občinska štipendija

Nekatere občine svojim dijakom in študentom nudijo štipendije iz občinskega proračuna. Pogoje za pridobitev in višino štipendije pripravljajo posamezne občine. Čas prijave je običajno pred posameznim šolskim letom, zato poleti spremljaj občinske objave.

Kadrovska štipendija

Kadrovske štipendije podeljujejo podjetja in tako predstavljajo prvi stik s podjetjem ter omogočajo delovne izkušnje že med šolanjem. Njihova prednost je, da štipendistu zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po opravljenem šolanju. Pogoje za izbiro štipendistov določajo posamezni delodajalci. Čas prijave je običajno pred šolskim letom. S ponudbami se lahko seznaniš na spletni strani javnega štipendijskega sklada preko Izmenjevalnice, na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij ali na spletnih straneh delodajalcev.

Odprt predal z veliko datotekami
Foto: Maksym Kaharlytskyi, Unsplash

Ad futura

Štipendije Ad futura podeljuje država, da spodbuja izobraževanje v tujini in izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji. Namenjene so tako šolanju v tujini kot krajšim izmenjavam, ki trajajo najmanj dva tedna in največ 25 tednov. Rok prijave za letošnje leto je odprt in traja do porabe sredstev oziroma najdlje do 30. septembra. Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije v višini do 150 evrov za vsak teden šolanja v tujini in dodatka za potne stroške, ki je odvisen od države obiska. Poleg tega je štipendija namenjena dijakom in njihovim mentorjem, ki se bodo udeležili tekmovanja iz znanja ali raziskovanja v tujini.

Štipendije za deficitarne poklice

Štipendije podeli država z namenom spodbujanja mladih k vpisu v izobraževalne programe za poklice, za katere na trgu dela primanjkuje kadra. Pridobijo jo lahko dijaki, ki se bodo prvič vpisali v 1. letnik izobraževalnega programa s seznama deficitarnih področij, ki ga določa vlada. Vlogo za štipendijo boste lahko bodoči dijaki oddali od 19. junija do 22. septembra. Vsako leto podelijo do 1000 štipendij, ki znašajo približno 107 evrov mesečno. Deficitarna štipendija ni združljiva s kadrovsko.

Ostale štipendije

Štipendije podeljujejo tudi različne nepridobitne oziroma nevladne organizacije. Taka je na primer Fundacija Leona Štuklja, ki podeljuje štipendije dijakom iz socialno šibkih okolij, ki dosegajo nadpovprečne šolske uspehe, hkrati pa so uspešni na področju športa, kulture ali humanitarnih dejavnosti.

Štipendijo je mogoče pridobiti tudi na nekaterih tujih ustanovah, kot so izobraževalne ustanove v tujini, raziskovalni inštituti, tuje vlade (informacije najdeš na spletni straneh predstavništev držav v Sloveniji), tuje javne ustanove in nepridobitne organizacije.

Ko Ilka želi v svoj svet, uporabi slušalke Huawei FreeBuds 5i

Uau! Ilka Štuhec ima nove.

Skupaj z Ilko se v tej sezoni vseh njenih odličnih uspehov verjetno veseli cela Slovenija. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku po povratku med smučarsko elito resnično uživa na smučeh, zaupa vase in svojo opremo ter ruši vse pred seboj in tako dokazuje, da se njeni vztrajnost in zmagovit način razmišljanja obrestujeta. Ilka Štuhec je pred kratkim Sloveniji prismučala že 88. zmago v svetovnem pokalu, od tega 61. žensko.

Ilka, da si trmasta in vztrajna vemo vsi. Ne predaš se kar zlahka. Kaj te žene naprej?

Želja po smučanju in vera v to, da sem lahko med najboljšimi. Enostavno, za to delam. Obožujem svoje delo, tu se vse začne. In to me na koncu žene naprej.

Kje najdeš energijo za svoje podvige?

Huh, dobro vprašanje. Mislim, da je veliko na tem, da to iskreno rada počnem. Ko nekaj delamo radi, potem se tudi zlahka motiviramo. Pa tudi vse obremenitve in težave lažje prebrodimo. Poleg tega je tu moja ekipa, družina, prijatelji, knjige … Včasih me celo preseneti, kaj se me dotakne in mi da neko novo energijo.

Kaj te umirja pred tekmami in tudi v času, ko tekem ni na urniku?

Glasba in križanke. Ja, vem, fosil sem. 😊 To je moj način priprave pred tekmo. V slušalkah poslušam glasbo, kar mi pomaga, da izoliram »zunanji« svet. Prav tako me glasba sprosti, motivira. Še dobro, da sodelujem s Huaweijem, da slušalk nikoli ne zmanjka… 😊

Uporabljaš slušalke le za poslušanje glasbe? Kakšno glasbo največkrat poslušaš?

Ja, največkrat zagotovo za poslušanje glasbe. Občasno tudi podcastov, za klice in podobno. Moj glasbeni okus je zelo raznovrsten, od domačih do tujih izvajalcev, pop glasbe, RnB, rock, tudi balade se najdejo na spisku predvajanih pesmi, skratka karkoli. V zadnjem času moram reči, da sem pogosto poslušala tudi pesem, ki bo Slovenijo predstavljala na Evroviziji. Gre zelo v uho. 😊

Ali imaš kakšno posebno pesem, ki si jo predvajaš pred tekmo ali ob zmagi?

Imam pesmi, na katere se spomnim ob določenih trenutkih. Ali pa pesmi, ki me spomnijo na določene trenutke. Gre pa vse to v tisto vodilo »živi za trenutek«. Izbira glasbe je pri meni po navadi stvar navdiha.

Ali kaj pogrešaš pri slušalkah FreeBuds 5i?

Še kakšen par za prijatelje.(smeh)

Huawei FreeBuds 5i so slušalke, ki so na voljo za ceno, ki je nižja od pričakovane, »dostavijo« pa ogromno: zvok v visoki ločljivosti, kar 28 – urna avtonomija baterije, 42 dB aktivno odpravljanje hrupa, povežejo se lahko na dve napravi hkrati, kompatibilne so tako z IOS kot tudi z Android operacijskim sistemom, prav tako s sistemom Windows. Ob vsem tem pa poskrbijo tudi za zelo eleganten videz. Kaj si pričakovala in kakšna je sedaj tvoja prava uporabniška izkušnja?

Mislim, da smo pozabili še to, da dejansko lahko z njimi sprožiš slikanje na telefonu. Kar me je malo šokiralo in po drugi strani navdušilo, kaj vse premore tehnologija danes. 😊 Glede na to, da sem enega od Huawei modelov uporabljala že prej, sem na kakovost nekako navajena. Zato me veseli, da tudi FreeBuds 5i ponujajo kakovosten zvok, vzdržljivo baterijo in so zelo povezljive. Moram še poudariti, da odlično izolirajo zunanji hrup. Če na primer opravljam klic v gneči na letališču, kristalno jasno slišim osebo na drugi strani linije. Vesela sem tudi, da so cenovno dostopne, pa obenem zelo kakovostne.

Res so kompaktne in udobne. Slušalki sta krajši in 11 % lažji od predhodnega modela. S tremi velikostmi koži prijaznih silikonskih ušesnih čepkov lahko uživaš v udobju, ki je prilagojen prav tebi. Se ti zdi ta podatek pomemben? Si imela do sedaj kdaj težavo z velikostjo slušalk?

Ne, nisem imela težav. Je pa to zagotovo za marsikoga lahko prednost.

Huawei FreeBuds 5i se hkrati povežejo z dvema napravama, vključno s televizorji, računalniki, tabličnimi računalniki, mobilnimi telefoni in drugimi. S katerimi napravami so največkrat povezane tvoje slušalke?

Telefon in tablica.

Stopnja zaščite IP54 pomeni, da lahko s slušalkami HUAWEI FreeBuds 5i uživaš v vsakdanjem življenju. Kje vse s slušalkami najdemo tebe?

zvocnikS slušalkami me najpogosteje najdete takrat, ko želim v svoj svet. Torej, če imam slušalke v ušesih, je to nekakšen znak za mojo okolico, za ljudi, ki me poznajo. Takrat moram odmisliti vse zunanje dejavnike in moram biti sama s sabo. Pa naj to pomeni pred treningom ali tekmo, doma, v avtu … Ampak priznam, da včasih z veseljem poslušam glasbo tudi na glas na zvočniku in je v sobi zabava, ampak večino časa pridejo slušalke bolj prav.  😊

Glede na to, da ima tvoj telefon Huawei Mate 50 Pro že operacijski sistem, novejši od EMUI11, si imela možnost uporabiti tudi funkcijo Iskanje slušalk.

Izgleda, da moram res povedati vse. Tudi tiste nerodne zadeve, ki jih bi najraje zadržala zase. 😊 Ja, lahko rečem oziroma priznam, da sem tudi s pomočjo telefona že iskala slušalke. Ni kaj, včasih jih lahko založiš – v avtu, v jakni ali na dnu torbe. Je pa super, da ne nastane panika, ampak imaš rešitev na telefonu.

Med vsemi funkcijami slušalk Huawei FreeBuds 5i – katera lastnost ti je pustila največji vtis in zakaj?

Način, kako dobro izolirajo zunanji hrup in kako kakovosten je zvok iz slušalk. Zakaj? Ker je to tisto ključno, kar iščem pri slušalkah, in tisto, kar me tudi najbolj zanima.

Z družino Huawei sodeluješ sedaj že drugo leto. Kaj to pomeni zate?

Pomeni predvsem priložnost preizkušati veliko najnovejše in najmodernejše tehnologije ter spoznavati nove stvari. Tako dejansko doživim oziroma izvem, kaj vse ponuja tehnologija, pa po navadi niti ne vemo oziroma ne uporabljamo. V osnovi zase sicer ne bi rekla, da sem tehnološki »freak«, ampak v zadnjem letu so me Huawei naprave prepričale in jim preprosto zaupam. Navdušena sem nad njihovo uporabnostjo, enostavnostjo, kakovostjo in dizajnom.

Izdelke Huawei in delovanje le-teh dodobra poznaš. Poznaš tudi večno tabu temo – Huawei in Google ter njegove aplikacije. Lahko iz prve roke podaš mnenje in uporabniško izkušnjo kar se tega tiče?

Haha, ja. To sem večkrat slišala, pa vedno podam odgovor, da ne vem, kje je problem. Potem dobim nazaj začuden pogled in razložim, da na svojem Huaweiju uporabljam prav vse Googlove aplikacije brez najmanjših težav, saj je na voljo enotna rešitev. In res je enostavno – imaš aplikacijo Gspace, prek nje si preneseš vse Google aplikacije, in stvar je rešena.

Kakšni so načrti do konca te sezone? Še kakšna zmaga, zagotovo?

Branila se ne bi, seveda. 😊 Načrti so še naprej uživati v smučanju, biti sproščena. Kaj bo na koncu to pomenilo v tekmi s časom pa bomo videli na vsaki tekmi posebej. Veseli me, da smučam konstantno. V tem primeru je vedno vse mogoče.

Za Ilko Štuhec, ki nas je letos v Cortini d'Ampezzo razveselila s svojo 10. zmago v karieri, temu pa dodala še drugo mesto na tem prizorišču in v St. Moritzu, se sezona nadaljuje po začrtani poti. Verjamemo in ji želimo, da domov prinese še kakšno medaljo za končno uvrstitev v svetovnem pokalu.

Katera država v Evropi popije največ alkohola?

0

Zagotovo si že kdaj slišal, da nekatere evropske države popijejo več alkohola kot druge in so celo »znane« po tem. Poglejmo kaj pravi statistika in kam se na tej lestvici uvršča Slovenija.

Prebivalci Evrope zaužijemo več alkohola kot prebivalci katerega koli drugega kontinenta. Vsako leto vsak Evropejec starejši od 15 let popije v povprečji 9,5 litrov čistega alkohola, kar je 190 litrov piva ali 80 litrov vina. Od 10 držav, ki popijejo največ alkohola na svetu, jih je kar 9 v Evropski uniji.

Zanimiv je tudi podatek iz leta 2019, da 8,4 % prebivalcev EU starejših od 15 let alkohol zaužije vsak dan, več kot četrtina pa alkohola ni zaužila še nikoli, oz. nikoli v zadnjih 12 mesecih. Znano je tudi, da moški pijejo več oziroma bolj pogosto. Kar 13 % jih pije vsak dan, v primerjavi z ženskami, kjer jih vsak dan pije le 4,1 %.

Evropska država, ki popije največ alkohola je…?

Leta 2019 je bila evropska država, ki popije največ alkohola Češka (14,3 litra na osebo), sledile so ji Latvija, Moldavija, Nemčija, Litva… Slovenija se je od 27 držav znašla na 11. mestu, z 12,1 litra popitega alkohola na osebo. Evropska država z najmanj popitega alkohola pa je bila Italija, z 8 litri na osebo.

Kako pogosto pijemo Evropejci?

Podatki kažejo, da se dnevna količina zaužitega alkohola veča s starostjo. Mladi stari od 15 do 24 let predstavljajo le 1 % ljudi, ki pijejo vsak dan, medtem ko starejši od 75 let predstavljajo kar 16 % ljudi, ki pijejo vsak dan.

Na Portugalskem kar petina prebivalstva pije alkohol vsak dan, v Španiji je takih 13 %, v Italiji pa 12,1 %. Najmanjši delež prebivalstva, ki pije vsak dan je v Litvi in Latviji – le 1%. V Sloveniji je delež prebivalstva, ki pije vsak dan 6,6%, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 8,4 %.

 Največji delež prebivalstva, ki še nikoli ali v zadnjih 12 mesecih ni zaužil alkohola ima Hrvaška, kjer je takih kar 38,3 % prebivalcev.

Kje je meja?

Glede na WHO (World Health Organization – svetovna zdravstvena organizacija) ni varne meje pitja alkohola. Ne pitje alkohola je edini način, da si izognemo nevarnim posledicam le tega.

A države so vseeno določile smernice za varno pitje alkohola. Kanada je priporočila le dva kozarca alkohola na teden, Belgija 21 za moške in 14 kozarcev za ženske, Irska pa svojim prebivalcem svetuje maksimalno 17 kozarcev alkohola za moške in 11 za ženske. Tudi ostale države imajo veliko priporočil za svoje prebivalce, kot so vsaj 3 dnevi na teden brez alkohola.

Hand holding a paper sheet with no alcohol sign over a crowded street background. Stop to drink symbol prohibited icon. Refuse to be dependent.
Foto: Bulat Silvia iz iStock

Tragične posledice alkohola

Svetovna zdravstvena organizacija kar 30 % smrti kot so utopitev in prometne nesreče in 39 % smrti kot so samomor povezuje z alkoholom. Ocenjeno je, da alkohol letno povzroči skoraj 1 milijon smrti v Evropi, in 3 milijone po svetu, kar so zaskrbljujoče številke.

So long, Dry January: Which country drinks the most alcohol in Europe?

Komentar: Podnebje potrebuje boljše aktiviste

0

Kakšni so sadovi petkovega protesta, ki so ga organizirali Mladi za podnebno pravičnost? Bolje rečeno, kaj smo se od protestnikov naučili in kaj bomo kot družba tudi storili?

Resnici na ljubo je bilo okolje v petek le obstranska tema. Vsi omembe vredni mediji so o protestu poročali, konkretnih predlogov za blaženje podnebne krize pa nismo slišali. Ko protestirajo penzionisti, vsaj vemo, za koliko odstotkov višjo pokojnino želijo. Ko pa protestirajo podnebni aktivisti, ne moremo ugotoviti, ali jih bolj skrbi okolje, stanovanja, Pečečnik ali kapitalizem.

Veš, kaj zahtevajo Mladi za podnebno pravičnost?

Ne želim zveneti staromodno, ampak namen protesta je izraziti jasne predloge in zahteve za izboljšanje situacije ter širiti ozaveščenost med državljani in odločevalci. Da ne bo pomote, Mladi za podnebno pravičnost imajo sestavljen program, ki je objavljen na njihovi spletni strani. Namen mojega komentarja ni vsebinska ocena omenjenega programa, temveč zgrešena izvedba protesta, ki ima za posledico vsebinsko prazno sporočilo.

Protest zaradi protesta samega

Protestiranje lahko v naših časih že označimo za hobi. Greš na svež zrak, malo žvižgaš, s seboj nosiš transparent in izjaviš nekaj klišejev, kot so »ni planeta B«, »Smrt kapitalu, svoboda planetu« in »stanovanja za mlade«.

Prvi kliše nam predstavi dejstvo, ki je že vsem poznano, drugi je namenjen temu, da razjezi velik del slovenskega prebivalstva, tretji kliše pa nam pove, da je protestnik očitno na napačnem protestu.

Izrazit ideološki naboj, ki je zaznamoval dogodek, je ipso facto izključil kakršnokoli razpravo o rešitvah in programu samem. Namesto da bi bil protest namenjen iskanju skupnega jezika, ki je za spremembe v naši državi pač nujno zlo, je družbo razdelil. Desnosučni so se ukvarjali z dekadenco slovenske mladine in propadom družbe kot take, levosučni s problemi kapitalizma, mene pa še vedno zanima, ali bomo gradili sončne elektrarne, vetrnice ali drugi blok jedrske elektrarne.

Zadnji žebelj v krsto razumnega (in prekleto potrebnega) javnega dialoga o okolju pa predstavlja incident, o katerem danes pišejo slovenski mediji.

Real time shot in protest
Foto: Adkasai iz iStock

Zgodba o Jožu Plečečniku

Skupini protestnikov se je zdelo pametno, da z vrat Plečnikovega stadiona odstrani verigo in nekoliko olepša pusto zelenico. Policija je posameznike, ki so na stadionu posadili 20 dreves, popisali. Pečečnik, ki te obogatitve in vdora na zemljišče ni bil vesel, pa prestopnikom že grozi s tožbo.

O obsegu posega v njegovo lastninsko pravico bo odločalo sodišče, aktivisti pa ogorčeno trdijo, da Pečečnik na njih izvaja pritisk in da jih hoče utišati. Osebno me zanima, kaj točno so pričakovali. Da jih bo »ta brezčutni kapitalist« pričakal s sendviči in kavo?

Mladi za podnebno pravičnost so se odločili, da bodo ta torek organizirali zborovanje pred Plečnikovim stadionom. Obsodili so ravnanje policije, saj so bile legitimirane večinoma mlade, celo mladoletne osebe.

Če bi bili pravi aktivisti, ki bi jim bilo mar za okolje, bi ostali tiho in sprejeli posledice njihovih dejanj. S svojim jamranjem samo odvračajo pozornost od teme, za katero so bojevito protestirali.

Danes pa se vsi ukvarjamo s Pečečnikom in definicijo lastninske pravice. Mediji so polni novic, da Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo od države, naj stadion odkupi, saj da Pečečnik zanemarja kulturno dediščino. Mene pa še vedno zanima, ali bomo gradili sončne elektrarne, vetrnice ali drugi blok jedrske elektrarne.

Nauk zgodbe?

Od izvedbe protesta je minil že teden dni, o rešitvah pa nismo spregovorili kaj dosti. Kot družba smo glede okolja ostali na enaki stopnji kot dan pred protestom. S protesta smo odnesli zgodbico o kapitalistu Jocu in zatiranih aktivistih, desničarsko zgražanje nad razpuščenimi mladci, levičarsko sanjanje o padcu kapitalizma in enega tipa, ki zahteva stanovanja za mlade.

Vse skupaj bo pozabljeno vse do naslednjega leta, ko bodo Mladi za podnebno pravičnost organizirali štrajk 2024. Obljube razne bodo ostale prazne, zedinjenja o problemu, ki je skupen nam vsem, ne bo. Edino Pečečnik si bo zrihtal boljše verige na vratih stadiona.

Globoki potresi bi lahko razkrili marsikatero skrivnost

0

Nova študija z Univerze v Chicagu kaže, da je morda na samem dnu zgornjega plašča Zemlja obdana s plastjo presenetljivo tekočih kamnin.

Do ugotovitve je prišlo z merjenjem dolgotrajnega gibanja, ki so ga zabeležili senzorji GPS na otokih po globokem potresu v Tihem oceanu blizu Fidžija. Študija prikazuje novo metodo za merjenje fluidnosti Zemljinega plašča.

»Čeprav plašč predstavlja največji del Zemlje, o njem še vedno veliko ne vemo,« je dejala Sunyoung Park, geofizičarka z Univerze v Chicagu in glavna avtorica študije. »Menimo, da lahko z uporabo teh globokih potresov kot načina za raziskovanje teh vprašanj izvemo še veliko več.«

Skrivnosti Zemljinega plašča

O Zemlji pod našimi nogami še vedno vemo presenetljivo malo. Najdlje, kamor se je komu uspelo dokopati, je približno sedem kilometrov in pol, preden naraščajoča vročina dobesedno stopi vrtino. Zato so morali znanstveniki uporabiti namige, kot je gibanje seizmičnih valov, da so sklepali o različnih plasteh, ki sestavljajo planet, vključno s skorjo, plaščem in jedrom.

Ena od stvari, ki je znanstvenike ovirala, je natančna meritev, kako viskozna je plast plašča. Plašč je plast pod skorjo. Sestavljen je iz kamnin, vendar pri visoki temperaturi in pritiskih v tej globini kamnine dejansko postanejo viskozne – tečejo zelo počasi kot med ali katran.

»Želimo natančno vedeti, kako hitro se plašč pretaka, saj to vpliva na razvoj celotne Zemlje – vpliva na to, koliko toplote planet zadrži in kako dolgo in kako se zemeljski materiali skozi čas spreminjajo,« je pojasnila Park. »Toda naše sedanje razumevanje je zelo omejeno in vključuje veliko predpostavk.«

Earth cross section. Showing the inner core, made by solid iron and nickel, with a temperature of 4500° Celsius.
Najdlje, kamor se je komu uspelo dokopati, je približno sedem kilometrov in pol.
Foto: leonello iz iStock

Park je menila, da bi lahko na edinstven način pridobili meritve lastnosti plašča s preučevanjem posledic zelo globokih potresov

Večina potresov, o katerih slišimo v novicah, je razmeroma plitvih, saj nastanejo v zgornjem delu Zemljine skorje. Občasno pa se zgodijo potresi, ki nastanejo globoko v Zemlji – do 450 kilometrov pod površjem. Ti potresi niso tako dobro raziskani kot plitvejši, saj niso tako uničujoči za človeška naselja. Ker pa segajo v plašč, je Park menila, da bi lahko omogočili razumevanje obnašanja plašča.

Structure of earth. Diagram of the interior layer of Earth. Geological of earth structure 3d rendering.
Večina potresov, o katerih slišimo v novicah, je razmeroma plitvih, saj nastanejo v zgornjem delu Zemljine skorje. Foto: Love Employee iz iStock

Park in njeni sodelavci so preučili en takšen potres, ki se je leta 2018 zgodil ob obali Fidžija. Potres je imel magnitudo 8,2, vendar je bil tako globoko, da ni povzročil večje škode ali smrtnih žrtev.

Vendar pa so znanstveniki pri natančni analizi podatkov iz senzorjev GPS na več bližnjih otokih ugotovili, da se je Zemlja še naprej premikala – tudi po koncu potresa.

Podatki so pokazali, da se je Zemlja v mesecih po potresu še vedno premikala in se usedala po potresu. Tonga se tudi po več letih še vedno počasi premika navzdol s hitrostjo približno en centimeter na leto.

»To si lahko predstavljate kot kozarec medu, ki se počasi zvišuje, ko vanj pomočite žlico, le da to traja leta in ne minute,« je dejala Park.

To je prvo zanesljivo opazovanje deformacije po globokih potresih; pojav so že prej opazili pri plitvih potresih, vendar so strokovnjaki menili, da je učinek premajhen, da bi ga lahko opazili pri globokih potresih.

ruined concrete debris background. Front view
Podatki so pokazali, da se je Zemlja v mesecih po potresu še vedno premikala in se usedala po potresu. Foto: necati bahadir bermek iz iStock

Za opazovanje uporabljeno sklepanje o viskoznosti plašča

S preučevanjem, kako se je Zemlja sčasoma deformirala, so našli dokaze o plasti, debeli približno 50 kilometrov, ki je manj viskozna od preostalega plašča in se nahaja na dnu zgornje plasti plašča. Menijo, da bi se ta plast lahko raztezala okoli celotne zemeljske oble.

Ta plast z nizko viskoznostjo bi lahko pojasnila nekatera druga opažanja seizmologov, ki so nakazovala, da so na dnu zgornjega plašča na približno enaki globini stoječe plošče kamnin, ki se ne premikajo veliko. »Te značilnosti je bilo težko reproducirati z modeli, a šibka plast, ki smo jo odkrili v tej študiji, to olajša,« je dejala Park.

Prav tako vpliva na to, kako Zemlja sčasoma prenaša toploto, kroži in meša materiale med skorjo, jedrom in plaščem.

»Zelo smo navdušeni,« je dejala Park. »S to tehniko lahko ugotovimo še veliko več.«

Closeup of a seismograph machine earthquake
»S to tehniko lahko ugotovimo še veliko več.«
Foto: Morrison1977 iz iStock

Nekaj filmskih predlogov za 25. FDF

0

Od 10. do 17. marca bo Ljubljana ponovno v znamenju dokumentarnega filma. Na že 25. Festivalu dokumentarnega filma, ki bo potekal na različnih lokacijah (Cankarjev dom, Slovenska kinoteka in Kinodvor) se bo predstavilo 21 celovečernih in 7 kratkih filmov.

Dokumentarni filmi bodo na ogled v šestih različnih sekcijah: poleg Tekmovalnega programa še v sklopih Aktualni, družbenokritični filmi; Intimni in globalni portreti ter Miti, ikone in mediji. Retrospektiva bo letos v znamenju avstrijskega režiserja dokumentarcev Huberta Sauperja, Posvečeno pa slovenski ikoni dokumentarnih filmov Maku Sajku.

Kolekcija filmov, ki zgovorno pričajo o tegobah 21. stoletja in polpretekle zgodovine

Osrednja pozornost festivala je namenjena okoljski problematiki; naslovili pa bodo najrazličnejše teme. Ponujamo nekaj filmskih predlogov, ki so vsekakor vredni ogleda.

Bella Ciao – Za svobodo (Bella Ciao – Per la liberta, 2022)

Režija: Giulia Giapponesi

Sekcija: MITI, IKONE, MEDIJI

Priljubljen italijanski napev Bella ciao se je razširil med antifašističnim gibanjem pred Mussolinijevim padcem, se v štiridesetih letih obdržal kot pesem upora, da bi v petdesetih povsem izginil iz javnosti. Obudila so ga šele uporniška šestdeseta leta, tudi po zaslugi Yvesa Montanda, ki je pesem uglasbil leta 1963. Vse odtlej je univerzalna pesem proti avtoritarnim režimom, od mladinskih revoltov po vsem svetu do kurdskih borcev za svobodo na meji med Sirijo, Turčijo in Irakom. Ampak od kod pesem v resnici izhaja? So jo res spisali italijanski partizani ali je del tradicionalne folklore? Pozneje so npr. v Izraelu našli notno črtovje za klezmer napev. To je zgodba o nastanku, populariziranju in mitologiji neuničljivega napeva, ki vedno znova navdihuje nove generacije mladih.

BELLA CIAO – PER LA LIBERTÀ | Trailer Ufficiale HD

Casa Susanna (Casa Susanna, 2022)

Režija: Sébastien Lifshitz

Sekcija: TEKMOVALNI

V petdesetih letih 20. stoletja je bila v ZDA ob homoseksualnosti tabu tema tudi transspolnost. V tem času se je na podeželju v zvezni državi New York oblikovala skrivna skupina moških, ki so se čez vikend, preoblečeni v ženska oblačila, srečevali in zabavali v Casa Susani, idilični leseni hiši ob gozdu, ki je sodelujočim na zgodnji stopnji transidentitete dajala prepotrebno zavetišče. Diane in Kate, danes osemdesetletni ženski, se spominjata zgodnjih dni, ko jim je legendarna Susana zagotavljala zatočišče pred nerazumevajočo in puritansko javnostjo. Lifshitz je s tem filmom sklenil neformalno trilogijo na temo transspolnosti, s filmoma Wild Side in Punčka (Petite fille) jo je obdelal v treh različnih zgodovinskih obdobjih.

CASA SUSANNA trailer | BFI London Film Festival 2022

Dekliška druščina (Girl Gang, 2022)

Režija: Susanne Regina Meures

Sekcija: MITI, IKONE, MEDIJI

Vsakdan sodobnih vplivnežev je naporna stvar, kar na svoji koži občuti Leonie, 14-letna srednješolka iz okolice Berlina, ki na družabnih omrežjih in še posebej na Instagramu zbira na desettisoče sledilcev. Izvedenci za družbene medije in prodajo ji svetujejo profesionalizacijo, kar njena starša zagrabita z obema rokama; kot njena menedžerja bosta iz Leonie zelo hitro ustvarila megazvezdo virtualnega okolja, ob njej najstnice v redkih živih nastopih vreščijo kot ob stiku z glasbenimi pop zvezdami. Ampak vplivništvo terja davek, Leonie je kljub obiskovanju šole odtujena od vrstnikov, imperativ neprestanega objavljanja novih »vsebin« in promoviranja modnih izdelkov in dodatkov je utrujajoč. Ko doseže milijontega sledilca, se, jasno, pojavijo tudi prvi glasni kritiki.

GIRL GANG - Trailer

Hiša iz trsk (A House Made of Splinters, 2022)

Režija: Simon Lereng Wilmont

Sekcija: TEKMOVALNI

V vzhodnem, še pred vojno nemirnem območju Ukrajine, je prehodni dom za zapostavljene mladoletnike, otroke, ki so jih vzeli za vzgojo nesposobnim ali nasilnim staršem. V tem domu, kjer lahko ostanejo največ devet mesecev, čakajo na odločitev sodišča, komu bodo predani v skrbništvo. Režiser prikazuje vsakdan čakajočih otrok, ki lahko komunicirajo s starši, če se ti odzovejo na njihove klice. Številni se zavedajo, da ne bodo več odraščali v družinskem okolju, nekateri upajo, da jih bodo posvojili sorodniki. Socialne delavke skušajo storiti vse, da bi tem otrokom vsaj začasno pričarale iluzijo varnega in toplega zavetja.

A House Made of Splinters - Official Trailer

Ljubezni Patricie Highsmith (Loving Highsmith, 2022)

Režija: Eva Vitija

Sekcija: INTIMNI IN GLOBALNI PORTRETI

Eva Vitija na podlagi osebnih in dnevniških izpiskov Patricie Highsmith ter s pomočjo impresivnega avdiovizualnega arhiva izriše »neznan«, čustveno prepričljiv in intelektualno pronicljiv portret znamenite ameriške pisateljice, ki je na začetku petdesetih let zaslovela z lezbičnim romanom The Price of Salt (Carol) in kriminalko Tujca na vlaku, da bi si s serijo romanov o Tomu Ripleyju utrdila status v zvrstnem kanonu, čeprav je objavila tudi kopico psihološko nežanrskih romanov. Zapiski razkrijejo njen odnos do številnih ljubimk in pojasnijo ustvarjalne blokade, kadar je ostala brez partnerice, ter – vsaj deloma – »pojasnijo« rasistične opazke, ki jih je kot Teksačanka stresala na stara leta, ko se je pred javnostjo umaknila v Švico.

Loving Highsmith - Official Trailer

Mrk (Pomračenje, 2022)

Režija: Nataša Urban

Sekcija: TEKMOVALNI

Sončni mrk, ki smo ga tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije lahko videli leta 1999, je metafora za somrak Jugoslavije in Srbije pod Miloševićem, kot jo vidi v Srbiji rojena in na Norveškem živeča Nataša Urban, ki je domovino že davno zapustila. Njen oče je ostal in ima do politike in srbstva ambivalenten odnos, zato režiserka ob pogovoru z njim, pa s prijatelji in drugimi družinskimi člani, ustvari vizualno osupljiv filmski esej na temo razpada Jugoslavije, vojn na Balkanu in nasilja nad civilnim prebivalstvom. Film se začne leta 1990 z najdbo trupel srbskih civilistov, ki so bili med drugo vojno žrtve ustaškega režima, in konča leta 1999, ko so v Donavi ob romunski meji našli tovornjak z 88 trupli kosovskih Albancev. Drugi masakri iz devetdesetih let zaokrožijo potentno in šokantno zgodbo o civilizacijskem kolapsu, katerega vzporednico letos najdemo tudi v ruski agresiji na Ukrajino.

THE ECLIPSE Trailer | VIFF 2022

Nažrli se bomo do smrti (Eating Our Way to Extinction, 2022)

Režija: Ludo Brockway, Otto Brockway

Sekcija: AKTUALNI, DRUŽBENO KRITIČNI

Dokumentarec o perečem vprašanju podnebnih sprememb gledalcu razloži in razkrije nekaj presenetljivih in neprijetnih dejstev. Prvič, za segrevanje ozračja ključen pospeševalni dejavnik niso avtomobili in ogljični izpusti (menda »le« dvajset odstotkov), temveč globalna prehranska industrija, ki načrtno krči gozdove in širi pašnike za živino – povečini govedorejo, ta pa ozračje dodatno onesnažuje z izdihanim metanom. Film kritizira tudi velike ribolovne in ribogojne nacije, ki so s kemijskimi postopki za umetno gojenje in zdravljenje okuženih in napol gnilih rib (npr. lososov) poskrbele, da so ribe danes polne kemikalij in mikroplastike ter zdravju še bolj škodljive kot meso. Še več, najbolj problematična plastika, ki onesnažuje oceane in se naseljuje v morskem življu, niso steklenice ali embalaža, temveč odvržene in strgane ribiške mreže. Film skratka sugerira, da bosta človeštvo in planet preživela le, če bomo ljudje spremenili prehranjevalne navade.

Eating Our Way To Extinction | Trailer 3

Prihajamo v miru (We Come as Friends, 2014)

Režija: Hubert Sauper

Sekcija: RETRO: HUBERT SAUPER

Sauper je film snemal polnih šest let, od časa, ko se še nikomur ni sanjalo, kako se bo zgodba o etnično sprtem Sudanu končala, z osamosvojitvijo leta 2011, ko se je južni, krščanski Sudan odcepil od severnega muslimanskega dela, do danes, ko je postalo jasno, da s surovinami bogat južni del nikoli v resnici ne bo neodvisen, temveč ga bodo še naprej izkoriščali do skrajnosti – od Američanov, Evropejcev in po novem tudi Kitajcev, ki denimo črpajo nafto in zemeljski plin ter onesnažujejo okolje, ob tem pa ravnodušno izjavljajo, da je »skrb za okolje domena lokalcev«. To je zgodba o nikoli končani eksploataciji Črne celine, kjer zahodni voditelji govorijo o koncu kolonizacije in nujnosti enakopravne razdelitve bogastva med Sudanci, nakar izjavo ovrže naslednji prizor z neukim Sudancem in njegovo pogodbo z ameriško korporacijo.

We Come As Friends Official Trailer (2015) HD

Temni pokrov sveta (Temni pokrov sveta, 2022)

Režija: Amir Muratović

Sekcija: AKTUALNI, DRUŽBENO KRITIČNI

Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja.

Vulkanska ljubimca: Rekvijem za Katio in Maurica Kraffta
(The Fire Within: A Requiem for Katia and Maurice Krafft, 2022)

Režija: Werner Herzog

Sekcija: INTIMNI IN GLOBALNI PORTRETI

Katia in Maurice Krafft sta bila francoska vulkanologa iz Alzacije, ki sta se sredi šestdesetih let srečala, se zaljubila in do konca življenja raziskovala eruptivne aktivnosti po vsem svetu. Herzoga so očarali njuni filmski posnetki vulkanskih izbruhov, ki sta jih po tragični nesreči leta 1991 na Japonskem pustila za seboj; filmske dejavnosti med potovanji – od Islandije in Havajev do Mehike in Japonske – sta z leti izbrusila in bržkone privedla do statusa umetnosti, vsekakor pa do spektakelske razsežnosti, kakršne na platnu še nismo videli. Herzog z zanj značilnim komentarjem spiše tako slavospev kot rekviem njunemu delu. Z njuno obsesijo se je seveda poistovetil tudi sam; v dokumentarcu La Souffriere je sredi sedemdesetih let na otoku Guadalupe dokumentiral vulkanski izbruh.
THE FIRE WITHIN: A REQUIEM FOR KATIA AND MAURICE KRAFFT

Pijača Prime v Sloveniji! Cena te bo sezula!

0

Prime je najbolj prodajana hidracijska pijača v zadnjem letu. Postala je priljubljena zaradi številnih koristi za zdravje, narejena pa je iz kombinacije naravnih sestavin, ki skupaj prispevajo k izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja. V zadnjih dneh se je prodaja začela tudi v Slovenijo.

Kaj je pijača Prime?

Prime je prehransko dopolnilo, ki je zasnovano tako, da telesu zagotavlja bistvena hranila, ki jih potrebuje za pravilno delovanje. Izdelan je iz mešanice sestavin, vključno s sadjem, zelišči in začimbami, ki so skrbno izbrane zaradi svojih koristi za zdravje. Svetovno slavo je doživela predvsem zaradi dejstva, da sta jo ustvarila KSI in Logan Paul.

Tako lahko na spletni strani pijače izvemo, da se paket 12 plastenk pijače prodaja po 24,99 funtov oziroma po 29,99 ameriških dolarjev. Kakšna je cena pijače Prime v Sloveniji pa izveš v nadaljevanju.

Logan Paul in KSI sta ustvarila najbolj prodajano pijačo preteklega leta
Logan Paul in KSI sta ustvarila najbolj prodajano pijačo preteklega leta Foto: on drinkprime

Sestavine v pijači

Prime je narejen iz različnih naravnih sestavin, med katerimi so:

  • Organsko sadje: Prime vsebuje različne vrste ekološkega sadja, kot so borovnice, jagode in granatna jabolka, ki so bogati z antioksidanti in drugimi koristnimi hranili.
  • Zelišča in začimbe: Prime vsebuje zelišča in začimbe, ki imajo protivnetne lastnosti in lahko pomagajo izboljšati prebavo.
  • Probiotiki: Prime vsebuje tudi probiotike, koristne bakterije, ki lahko pomagajo izboljšati zdravje črevesja.

Prednosti napitka Prime

Prime ima številne koristi za zdravje, med drugim:

  • Izboljšano prebavo: Mešanica zelišč in začimb v pijači lahko pomaga izboljšati prebavo in zmanjšati vnetja v črevesju.
  • Povečanje energije: Pijača vsebuje naravne vire kofeina, ki lahko pomagajo povečati raven energije in izboljšati duševno jasnost.
  • Zmanjšanje vnetij: Antioksidanti v napitku Prime lahko pomagajo zmanjšati vnetja v telesu, ki lahko povzročijo različne zdravstvene težave.
  • Izboljšano delovanje imunskega sistema: Probiotiki in prebiotiki v napitku Prime lahko pomagajo izboljšati imunsko delovanje, saj spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju.
  • Boljše duševno zdravje: Sestavine v pijači Prime lahko pomagajo zmanjšati stres in tesnobo, kar lahko vodi k boljšemu duševnemu zdravju in dobremu počutju.

Prime na voljo tudi v Sloveniji

Pijača Prime v Sloveniji dosega vrtoglave cene
Pijača Prime v Sloveniji dosega vrtoglave cene Foto: on drinkprime

Spletne trgovine v Sloveniji, ki so zadolžene za distribucijo prigrizkov in pijač iz ZDA, imajo pijačo Prime že na voljo po. Ta dosega vrtoglavo ceno, saj se 500 ml plastenka prodaja vse od 13,59 evrov do 16,99 evrov.

Kaj praviš, vredno nakupa ali ne?

Univerza v Mariboru z novo pridobitvijo

0

Študentje, profesorji in raziskovalci na Univerzi v Mariboru se veselijo nove pridobitve. V okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM so prejeli visokoločljivi vrstični elektronski mikroskop. Nahaja se na fakulteti za strojništvo.

Mikroskop z visokimi zmogljivostmi

Z napravo bodo lahko analizirali mikro- in nanostrukture kovinskih, keramičnih, polimernih, kompozitnih in hibridnih inženirskih materialov. Ker elektronski mikroskopi pokažejo posamezne atome, bodo raziskovalci z lahkoto določali kemijsko sestavo materiala in videli tudi prostorsko razporeditev in povezave med atomi.

Mikroskop ima tri glavne detektorje za mikrokemično sestavo, kristalno strukturo in določitev kemijskih stanj. Njegova ločljivost dosega 0,5 nm in omogoča opazovanje »elektro prevodnih in neprevodnih, kakor tudi magnetnih inženirskih materialov pa tudi občutljivejših bioloških preparatov z delom v zelo širokem spektru pospeševanih napetosti (od zelo nizkih napetostih pod 100 V do 30 kV)« so zapisali na uradni strani Fakultete v Mariboru.

računalniki
Foto: on Univerza v Mariboru

Tako bo pomagal pri delu širokemu spektru raziskovalcev od naravoslovja in kmetijstva do medicine, tehnike in strojništva. Oprema omogoča razvoj novih materialov, nova spoznanja o zgradbi in lastnostih inženirskih materialov ter reševanje aktualnih problemov gospodarstva (kvalitativna in kvantitativna mikrostrukturna analiza, identifikacija faz, fraktografija prelomnih površin).

Pametni vložki v tehnologijo

Naprava spada med SXES detektorje (Soft X-Ray Emission Spectrometer), je edina v Sloveniji in ena izmed redkih v Evropi. S podobno tehnologijo so že nekaj let nazaj na mariborski Fakulteti za strojništvo razvili antigenski test za detekcijo protiteles SARS-COV2 na osnovi zlata. Žal ni doživel masovne proizvodnje, a z novo opremo se lahko nadejamo še več odkritij. Te bodo krepile gospodarstvo in geopolitično vlogo Slovenije (ki bi bila z lastnimi antigenskimi testi lahko samozadostna na tem področju, na primer).

Mikroskop bo prosto dostopen in ga bodo lahko koristili kvalificirani raziskovalci z univerze in od drugod.

RIUM - Visokoločljiv vrstični elektronski mikroskop

Moški si še vedno mislijo: »Meni se to ne more zgoditi«

Kaj je HPV? Je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Povzroči lahko različne vrste rakov in drugih bolezni. HPV viruse, katerih je več kot 200, najdemo v koži in sluznicah ljudi. Najpogosteje se res prenašajo z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi, a dovolj so tudi že tesni intimni stiki vseh vrst – med različnimi deli telesa jih lahko prenašamo tudi z rokami, lahko pa se prenesejo tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Pri ženskah okužba s HPV največkrat ne povzroča težav in okužena oseba nevede prenaša virus na druge osebe. Enako velja tudi za moške.

a

Doc. dr. Leon Meglič, dr. med., je predstojnik ginekologije na UKC Ljubljana. Svoje znanje konstantno nagrajuje tako doma kot v tujini, s težiščem znanja in dela v napredni ginekološko onkološki kirurgiji in boleznih, povezanih z okužbo z virusom HPV. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bil izvoljen v naziv docenta, poučuje dva predmeta – Nujno medicinsko pomoč in, seveda, Ginekologijo in porodništvo. Kot avtor in soavtor se pojavlja v številnih strokovnih člankih, ki so izšli v uglednih strokovnih revijah v tujini, prav tako pa je tudi avtor kar nekaj poglavij v učbenikih in strokovnih knjigah. Je goreč podpornik tega, da je v odnos bolnik-zdravnik nujno potrebno vnesti zaupanje, saj je tako tudi vsaka morebitna terapija manj strašljiva in hkrati bolj uspešna.

Kakšno je splošno mnenje glede cepljenja dečkov proti HPV?

Moram priznati, da največjo težavo predstavlja miselnost javnosti, da je HPV povezan le z ženskami, druga pa je nespametno razmišljanje nekaterih staršev: “Naj dovolim cepljenje mojega dečka z razlogom, da bo s tem preprečil okužbo deklice, s katero bo nekoč morda imel spolni odnos?”

Že če pogledamo, koliko je dandanes istospolnih razmerij – kdo zagotavlja, da bo ta deček imel spolni odnos z deklico? Možnost okužbe je tako na strani deklic / žensk kot tudi dečkov / moških.

HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen in je v večini primerov razlog za razvoj raka materničnega vratu. A verjetno je nespametno razmišljati, da povzroča le to.

b

Tako je. Moški zbolijo za rakom penisa, ustne votline in žrela, rakom anusa, tudi kože okoli spolovila. Rak na penisu je po različnih metodologijah in študijah do 70% povzročen zaradi HPV, rak anusa pa skoraj izkljčuno zaradi HPV (enaka številka je tudi pri ženskah).

Če se za trenutek ustavimo še pri raku ustne votline in žrela, se mi zdi pomembno povedati, da se s HPV povezani raki veliko lažje ozdravijo kot klasični raki ustne votline in žrela. Namreč vsi raki, ki jih povzročajo virusi HPV, so občutljivi na obsevanje in zato huše operacije (npr. izrez glasilk ipd.) niso potrebne. Zelo učinkovito se torej rešijo z obsevanjem.

Zdi se, da so opozorilni drobni papilomi, pogostokrat, spregledani kot nič hudega – izrastki, ki bodo že minili, ali pač ne?

Humanipapiloma virusi povzročajo papilome, torej bradavice, njihov prenos je izjemno zanimiv, kajti ni nujno, da gre za klasičen spolni odnos s penetracijo v nožnico ali anus. Dovolj je že dotikanje in že v tem koraku moramo omeniti, da ne govorimo nujno o dotikanju spolovila na spolovilo, dovolj je že dotik roke in spolovila. Prav tako je nujno zavedanje, da kondom ni absolutna zaščita pred HPV. In tukaj je potrebno že v tej fazi razložiti zakaj stroka priporoča cepljenje proti HPV že tako zgodaj? Namreč, prvič, dotikanje spolovil se začne že v prvi polovici najstništva in drugič, ker je imunski odziv na cepivo takrat zelo dober.

Kaj povzročajo humanipapiloma virusi v smislu bradavic?

cHPV povzročajo kondilome, ki jih, v kolikor so majhni in rastejo počasi, zlahka spregledamo tako mi kot zdravniki. A oseba je, četudi njeni kondilomi niso veliki in se zdijo nič posebnega, vseeno infektivna.

Predvsem za ženske je pomembna informacija, da kadar je nožnica oz. izhod nožnice infeciran s spremembami, se otrok med porodom lahko okuži in razvije grozno papilomatozo grla, ki je zelo resen zaplet in ravno iz tega razloga tem ženskam svetujemo porod s carskim rezom. In dva tipa HPV virusa (6 in 11), ki te spremembe povzročata, sta zajeta v cepivu, ki je na voljo v Sloveniji.

Torej vi iskreno svetujete staršem, da se odločijo za zgodnja cepljenja proti HPV?

Absolutno.

Pravite, da je cepljenje učinkovitejše kot prebolelost?

Tako je. To je potrebno razumeti. Cepljenje proti HPV je mnogo bolj učinkovito kot prebolelost. Da razložim: Ko se okužimo s HPV virusom, ta takoj vstopi v našo celico in se tam skrije pred našim imunskim sistemom. HPV nato kasneje izstopi iz celice na površino in takrat lahko okuži novega ali istega stalnega partnerja, ki je morda okužbo že prebolel in se sedaj lahko ponovno okuži ter ponovno okuži tudi svojo partnerico. Tako smo ujeti v »začaranem krogu«. S cepljenjem pridobimo tudi protitelesa tipa IGA – to so protitelesa, ki so prisotna v sluznicah in v slini. Torej, ko virus izstopi na površino in bi lahko okužil partnerja, ga imunski sistem ulovi in uniči.

V Sloveniji se soočamo z velikim nezaupanjem v cepljenje.

Moje mišljenje je, da je potrebno poskrbeti za dobrobit družbe. Posameznik se lahko odloča o zdravljenju zase, a v primeru, ko zaradi necepljenja sebe nekdo lahko okuži drugega, menim, da je potrebno biti bolj odločen. Namreč, če imate vi raka na glasilkah, se lahko odločate zase, za svoje zdravljenje in po svoji volji. Ko pa zaradi vašega necepljenja lahko zboli nekdo drug, pa ni ravno dobro.

Se HPV lahko preboli ali pozdravi?

Dobro vprašanje. Kar 80 odstotkov spolno aktivnih ljudi se (vsaj) enkrat v življenju okuži s HPV. Opažamo, da se večina (nekje 95 odstotkov njih) okuženih žensk virusa HPV znebi po naravni poti, z lastno imunostjo. Le 5 odstotkov žensk ostane torej trajno okuženih. In le pri njih opažamo spremembe, ki se še poslabšujejo. Vprašati pa se je potrebno, kdo so te ženske? To so namreč ženske, ki so bile že zelo zgodaj spolno aktivne, kajti njihove celice (ki so, kot smo že izvedeli prej, najboljša tarča za HPV) so bile takrat najbolj ranljive – namreč takrat te celice še nimajo dodatnega sloja, ki bi jih lahko zaščitil.

Mlade punce v zgodnjem najstništvu so torej najboljša tarča za HPV in za slab potek. Tu je pomembno omeniti še dodatne okužbe, ki še dodatno poslabšujejo celotno situacijo. Če je mladostnica ali ženska okužena s še kakšno drugo spolno prenosljivo boleznijo ali zgolj z recimo glivicami, v nožnici še poslabšajo potek.

Pozabljamo tudi na kajenje. Skorajda nihče ne ve, da je rak materničnega vratu kar petkrat bolj povezan s kajenjem kot rak pljuč. Šokantno, kajne?

Trenutno poznamo 230 serotipov virusa HPV. Večina ljudi nima celo življenje enega spolnega partnerja. Torej se lahko z enim serotipom HPV okužimo z enim partnerjem, z drugim serotipom z drugim partnerjem in tako dalje. Vendar, če se cepimo proti HPV z 9-valentnim cepivom, ali to pomeni, da smo varni proti tem devetim, najnevarnejšim serotipom virusa HPV?

dDa, točno tako je. Izjemno redko pri enem partnerju dobite okužbo z več serotipi HPV. Tu še enkrat poudarjam, da zelo priporočam cepljenje proti HPV.

Bom razložil. Recimo, da je ženska imela že predrakave spremembe na materničnem vratu in so te spremembe morali izrezati. Te ženske imajo, v kolikor se po posegu cepijo, 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bi se sprememba ponovila, kot tiste, ki se ne.

Komu še priporočate cepljenje proti HPV?

Cepljenje, poleg dekletom in fantom v 6. razredu osnovne šole, priporočam tudi vsem, ki so izstopili iz partnerske zveze (verjetno bodo imeli še nekaj različnih spolnih partnerjev, preden bodo našli »pravega oz. pravo«), tistim, ki ne zaupajo svojim partnerjem, osebam v t.i. odprtih zvezah, svingerjem, itd.

Tudi, če ste že imeli okužbo s HPV, se cepite, kajti tako se zaščitite proti ostalim serotipom virusa.

S cepljenjem smo torej zaščiteni proti 9 različnim, najnevarnejšim serotipom?

Tako je, a ne čisto. Namreč tekom raziskovanja tega cepiva so odkrili t.i. »sorodstvene vezi« teh serotipov. Mariskateri serotip z nižjo številko je, lahko bi rekli, v »prvem sorodstvenem kolenu« s serotipom z višjo številko. Torej, s cepljenjem nismo zaščiteni le proti tem 9-im, temveč smo nekje približno 95% zaščiteni proti vsem serotipom, saj so si tako zelo podobni med seboj.

Kakšna je razlika med prejemanjem ene ali dveh oz treh doz cepiva? Kakšne so prakse pri nas?

Mladi se cepijo z dvema dozama, stari 15 let ali več pa s tremi, saj je takrat imunski odziv na cepljenje je slabši.

Rak materničnega vratu je, lahko rečemo, velik šok za žensko in njeno ženstvenost.

eRes je. A še večja težava so predrakave spremembe, ki jih odkrivamo pri ženskah. Dandanes so ženske spolno aktivne prej, rojevajo pa kasneje. Torej v času, preden ženska rodi, se že razvijejo predrakave spremembe, ki jih je potrebno seveda izrezati. Posledica tega pa je morebitni splav ali povečana možnost prezgodnjega poroda in vsega, kar je s tem povezano (nedonošenost, slabši razvoj otroka, lahko tudi hujša oblika bolezni kot je celebralna paraliza, ..). To niso malenkosti. In teh je res veliko. Morda povemo v številkah. Na letni ravni se po zadnjih podatkih odkrije približno 80 primerov raka materničnega vratu, medtem ko je predrakavih sprememb med 2500 in 3000.

»Meni se to ne more zgoditi« je pogosta misel mladega moškega, pa vendarle, kako pogost je HPV pri mladih fantih?

fNajprej razjasnimo: HPV ni stvar let, temveč celega življenja. Torej HPV lahko dobi tudi 50 – letnik.

Težava pri moških je, da njihov imunski sistem virusov HPV ne more tako uspešno odstraniti po naravni poti kot jih lahko ženske. Moški so, po okužbi s HPV, z njim v veliki večini okuženi celo življenje.

Moški tudi nimajo sluznice – namreč vsi vemo, da je preko skoraj celega penisa koža, tam pa se bradavice težje razvijejo – a to ne pomeni, da moški ni okužen. Druga zgodba je anus. Tam sluznica je in tam večkrat opazimo bradavice, sploh pri istospolnih partnerjih.

S kakšnimi pobudami poizkušate cepljenje proti HPV popularizirati in ga približati čim večjim skupinam?

Sam sem že večkrat gostoval na različnih osnovnih šolah s predstavitvijo cepljenja ter vsega, kar je z njim povezano. Namreč to se mi zdi zelo smiselno, saj dejansko posledice okužbe s HPV vidimo zdravniki (ginekologi), ki zdravimo paciente v kasnejši oz. odrasli dobi, ko se posledice končno pokažejo.