Ko se študenti po zaključeni prvi stopnji odločate za nadaljevanje študija, pogosto iščete program, ki vam ne bo ponudil le dodatnega znanja, temveč tudi večjo širino, možnost poglabljanja ter jasnejšo povezavo med študijem in vprašanji sodobne družbe.
Magistrski študij je namreč praviloma tudi čas, ko se interesna področja bolj izostrijo, študij pa postane bolj usmerjen, analitičen in raziskovalen.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani na drugi stopnji ponuja programe, ki se ukvarjajo z vprašanji človeka, družbe, vrednot, religije in vzgoje.
Gre za področja, ki ostajajo pomembna tudi v sodobnem, pluralnem in hitro spreminjajočem se okolju.
Religija je še naprej dejavnik, ki vpliva na kulturo, javni prostor, razumevanje etičnih vprašanj in družbene odnose, pedagogika pa ostaja eno ključnih področij oblikovanja posameznika in skupnosti.
Prav zato so magistrski programi, ki omogočajo poglobljeno razumevanje teh vsebin, relevantni tudi danes.
Na Teološki fakulteti bosta v okviru informativnih dni posebej predstavljena dva programa druge stopnje:
Religija in etika kot področji razumevanja sodobnega sveta
Magistrski študij Religiologija in etika je namenjen vsem, ki želite religijo razumeti širše. Ne le kot del tradicije ali zgodovine, ampak tudi kot pomemben družbeni, kulturni in vrednostni pojav.
Program poleg preučevanja religije odpira tudi prostor za razmislek o etiki, odgovornosti, dialogu in vprašanjih, ki jih prinaša sodobno življenje.
To pomeni, da pri študiju ne ostanete le pri teoriji. Ukvarjate se z vprašanji, kako religija vpliva na posameznika in skupnost, kako vstopa v javni prostor, kako se povezuje z etičnimi dilemami in kako jo lahko razumemo v pluralni, raznoliki družbi.
Velik poudarek je na kritičnem mišljenju, argumentaciji ter primerjanju različnih pogledov. Program bo blizu predvsem tistim, ki vas zanimajo vprašanja smisla, vrednot, družbene odgovornosti in vloge religije v sodobnem svetu. Hkrati pa je zanimiv tudi za vse, ki si želite širšega razumevanja družbe, kulture in človeka.
Pedagoška smer za poglobitev teološkega znanja
Drugostopenjski dvopredmetni magistrski pedagoški študijski program Teologija je namenjen študentom, ki želite svoje teološko znanje nadgraditi in ga povezati s pedagoško usmeritvijo. Ker gre za dvopredmetni program, omogoča povezovanje z drugim študijskim področjem, kar prinaša dodatno širino in večjo vsebinsko razvejanost.
Takšna zasnova je posebej dragocena v času, ko se tudi izobraževalni prostor srečuje z vse bolj kompleksnimi vprašanji identitete, vrednot, sobivanja, kulturne raznolikosti in dialoga.
Program zato ne nagovarja le ozko strokovnega zanimanja za teologijo, temveč tudi širši interes za delo z mladimi ter za razumevanje sodobnega družbenega prostora.
Magistrski študij na Teološki fakulteti je dobra izbira za študente, ki si želite več poglobljenosti, več razmisleka in več vsebinske širine. Blizu bo tistim, ki vas zanimajo človek, družba, etika, religija, kultura, odnosi in izobraževanje.
Prav tako nagovarja vse, ki v študiju ne iščete le uporabnega znanja, ampak tudi prostor za kritično mišljenje, argumentirano razpravo in razumevanje kompleksnih vprašanj današnjega časa.
Pogosta predstava, da so teološki študiji namenjeni le ozkemu cerkvenemu prostoru, je precej poenostavljena. Sodobni študij teologije in religiologije se ukvarja s temami, ki segajo v javno življenje, kulturo, šolstvo, etiko, medosebne odnose in družbene spremembe. Prav zato je lahko zanimiv tudi za tiste, ki iščete širši humanistični ali družboslovni okvir za svojo nadaljnjo študijsko in poklicno pot.
Za vse, ki razmišljate o nadaljevanju študija, so informativni dnevi odlična priložnost, da se z vsebino programov seznanite podrobneje. Ob takšni priložnosti lahko bodoči magistrski študenti dobite natančnejše informacije o poteku študija, predmetnikih, organizaciji študijskih obveznosti in posebnostih posameznega programa. Hkrati gre tudi za možnost, da preverite, kateri program najbolj ustreza vašim dosedanjim študijskim izkušnjam in interesom.
Informativni dnevi za magistrski študij bodo v petek, 8. maja 2026, v Ljubljani in Mariboru.
Zdravniki veliko predpisujejo zdravila, najpogosteje jih predpišejo zaradi zdravljenja kroničnih boleznih, ki dolgoročno vplivajo na življenje posameznika. Naj pogosteje predpisana zdravila zdravijo predvsem kronične bolezni, kot so povišan holesterol, visok krvni tlak, hormonske motnje in nevrološka stanja. Ta zdravila so dobro raziskana, učinkovita in imajo pomembno vlogo pri preprečevanju resnih zapletov ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Atoris (atorvastatin)
Atoris je zdravilo iz skupine statinov, ki se uporabljajo za zniževanje ravni maščob v krvi, predvsem holesterola. Njegova glavna učinkovina je atorvastatin, ki deluje tako, da zavira encim HMG-CoA reduktazo v jetrih. Ta encim ima ključno vlogo pri sintezi holesterola, zato njegovo zaviranje vodi do zmanjšane proizvodnje holesterola v telesu. Posledično se znižajo vrednosti skupnega holesterola, LDL holesterola, trigliceridov ter apolipoproteina B. Poleg tega lahko zdravilo nekoliko poveča vrednosti HDL holesterola, ki ima zaščitno vlogo pri zdravju srca in ožilja.
Zdravilo se uporablja pri bolnikih s hiperholesterolemijo, vključno z dednimi oblikami bolezni, in pri mešani dislipidemiji, kadar dieta in spremembe življenjskega sloga niso dovolj učinkovite. Pomembno vlogo ima tudi pri preprečevanju srčno-žilnih dogodkov, kot so srčni infarkt, možganska kap in druge zaplete ateroskleroze. Zdravniki ga pogosto predpisujejo bolnikom z visokim tveganjem za srčno-žilne bolezni, tudi če njihove vrednosti holesterola niso izrazito povišane, saj lahko dolgoročno zmanjša umrljivost in izboljša prognozo.
Amlodipin je zdravilo iz skupine zaviralcev kalcijevih kanalčkov, natančneje dihidropiridinov, ki delujejo predvsem na gladke mišice v žilah. Njegov osnovni mehanizem delovanja vključuje zaviranje vstopa kalcijevih ionov v celice žilnih sten, kar povzroči njihovo sprostitev in razširitev. Posledično se zmanjša periferni žilni upor, kar vodi do znižanja krvnega tlaka. Zaradi počasnega začetka delovanja amlodipin običajno ne povzroča nenadnih padcev krvnega tlaka, kar je pomembno za varno dolgotrajno uporabo.
Uporablja se predvsem za zdravljenje hipertenzije ter različnih oblik angine pektoris, vključno s kronično stabilno in vazospastično angino. Pri bolnikih z angino pektoris izboljša prekrvavitev srčne mišice in zmanjša potrebo po kisiku, kar omogoča daljšo telesno aktivnost brez bolečin. Poleg tega zmanjšuje pogostost napadov angine in potrebo po dodatnih zdravilih, kot je nitroglicerin. Amlodipin je primeren tudi za bolnike s sočasnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, astma ali protin, saj nima pomembnih presnovnih neželenih učinkov.
Levotiroksin je sintetična oblika hormona tiroksina (T4), ki ga naravno proizvaja ščitnica. Po zaužitju se v telesu pretvori v aktivnejšo obliko, trijodtironin (T3), ki ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove. Ščitnični hormoni vplivajo na skoraj vse organske sisteme, saj uravnavajo hitrost bazalnega metabolizma, vplivajo na delovanje srca, mišic, jeter in ledvic ter so nujni za normalen razvoj živčnega sistema, zlasti v otroštvu.
Zdravilo se uporablja pri zdravljenju hipotiroze, stanja, pri katerem ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov. Simptomi tega stanja vključujejo utrujenost, povečanje telesne teže, občutljivost na mraz in upočasnjeno delovanje organizma. Z rednim jemanjem levotiroksina se raven hormonov normalizira, kar vodi do izboljšanja počutja in delovanja telesa. Uporablja se tudi po kirurški odstranitvi ščitnice ali pri določenih boleznih ščitnice. Odmerjanje je individualno prilagojeno in zahteva redno spremljanje laboratorijskih vrednosti.
Lizinopril je predstavnik zaviralcev angiotenzinske konvertaze (ACE), ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Deluje tako, da zavira pretvorbo angiotenzina I v angiotenzin II, ki je močan vazokonstriktor. Z zmanjšanjem ravni angiotenzina II pride do razširitve krvnih žil, kar znižuje krvni tlak. Poleg tega se zmanjša izločanje aldosterona, kar vpliva na ravnovesje tekočin in elektrolitov v telesu.
Zdravilo se uporablja pri zdravljenju hipertenzije, srčnega popuščanja ter po srčnem infarktu, kjer pomaga zmanjšati tveganje za nadaljnje zaplete. Pomemben je tudi njegov zaščitni učinek na ledvice, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo, saj zmanjšuje izločanje beljakovin z urinom in upočasnjuje napredovanje ledvične bolezni. Lizinopril je pogosto del dolgoročnega zdravljenja, saj dokazano zmanjšuje umrljivost in izboljšuje kakovost življenja pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi.
Gabapentin je zdravilo, ki deluje na centralni živčni sistem in se uporablja predvsem kot antiepileptik, pomembno mesto pa dobiva pri zdravljenju nevropatske bolečine. Njegov mehanizem delovanja ni popolnoma pojasnjen, vendar je znano, da se veže na specifične podenote napetostno odvisnih kalcijevih kanalčkov v živčnih celicah. S tem vpliva na zmanjšanje sproščanja vzbujevalnih nevrotransmitorjev, kar pomaga stabilizirati živčno aktivnost in preprečevati epileptične napade.
Poleg zdravljenja epilepsije se gabapentin pogosto uporablja tudi za lajšanje nevropatske bolečine, ki nastane zaradi poškodbe ali disfunkcije živcev. Takšna bolečina se lahko pojavi pri sladkorni bolezni, po okužbah ali poškodbah. Gabapentin zmanjšuje intenzivnost bolečine tako, da vpliva na prenos signalov v živčnem sistemu. Uporablja se tudi pri nekaterih drugih stanjih, kot so sindrom nemirnih nog ali anksiozne motnje. Zaradi svoje učinkovitosti in ker ga pacienti lahko relativno dobro prenašajo je pogosto predpisano zdravilo v nevrologiji.
Magnezij je eden najpomembnejših mineralov v telesu, še posebej za vse, ki so redno telesno aktivni. Po treningu ima ključno vlogo pri regeneraciji, sproščanju mišic in splošnem počutju. Kljub temu ga veliko ljudi še vedno podcenjuje ali uporablja na napačen način.
Zakaj sploh potrebujemo magnezij?
Magnezij sodeluje v več kot 300 biokemičnih procesih v telesu. Za športnike in rekreativce pa je še posebej pomemben zaradi naslednjih učinkov:
pomaga pri sproščanju mišic in zmanjšuje krče
podpira delovanje živčnega sistema
prispeva k zmanjševanju utrujenosti
sodeluje pri proizvodnji energije (ATP)
pomaga pri kakovostnem spancu
Med treningom telo magnezij izgublja – predvsem s potenjem in povečano porabo v mišicah. Zato je nadomeščanje po vadbi smiselno in pogosto tudi nujno.
Kdaj vzeti magnezij?
Magnezij lahko jemljete ob različnih časih, vendar bo to vplivalo na splošen učinek:
po treningu: pomaga pri regeneraciji mišic in zmanjšuje možnost krčev
zvečer: spodbuja sprostitev in boljši spanec
redno čez dan: za splošno podporo telesu, če imate večje potrebe
Če intenzivno trenirate, je smiselno magnezij jemati redno, ne samo občasno. Telo ga ne shranjuje v velikih količinah, zato je dosleden vnos ključnega pomena.
Na trgu obstaja več različnih oblik magnezija, vendar niso vse enako učinkovite. Razlikujejo se predvsem po absorpciji in biološki uporabnosti.
Med boljše oblike spadajo:
magnezijev citrat (dobra absorpcija)
magnezijev glicinat (odličen za sprostitev in spanec)
magnezijev malat (primeren za energijo in zmanjšanje utrujenosti)
Med slabše oblike pa štejemo magnezijev oksid zaradi zelo nizke absorpcije.
Če želite dejanski učinek, je izbira prave oblikebistveno pomembnejša kot sama količina na embalaži.
Kaj pa šumeče tablete?
Šumeče tablete so sicer priljubljene, vendar pogosto niso najboljša izbira:
običajno vsebujejo do 10× manj magnezija kot klasične (navadne) tablete
pogosto uporabljajo slabše oblike magnezija (npr. oksid)
dodani so sladkorji, sladila in umetni dodatki
Zaradi tega so lahko bolj marketinški kot dejansko učinkoviti izdelek.
Ali se magnezij lahko absorbira tudi skozi kožo?
Da – in to zelo učinkovito. Transdermalna absorpcija (skozi kožo) je praviloma celo boljša, saj obide prebavni sistem.
Na voljo so:
magnezijeva olja
magnezijeva masla
Ta se nanašajo neposredno na kožo (npr. na noge, meča, ramena) in so še posebej uporabna:
po treningu
pri mišični napetosti ali krčih
pred spanjem za sprostitev
Veliko ljudi poroča o hitrejšem učinku v primerjavi s kapsulami ali tabletami.
Ali naj magnezij jemljemo redno?
Če ste telesno aktivni, pod stresom ali imate pogoste mišične napetosti – potem je odgovor da. Redno jemanje pomaga ohranjati optimalno raven v telesu in preprečuje težave, preden se pojavijo. Če magnezij uporabljate pravilno (v pravi obliki, ob pravem času in dovolj dosledno), lahko bistveno izboljšate svoje počutje, zmogljivost in okrevanje po treningu.
Po celem mesecu se ta teden po svojih najboljših močeh trudi omiliti ostrino in nas navdihniti, da gremo naprej. Vendar obstaja globina občutka, ki naši izkušnji daje pomen, ki ga razumemo z umom in čutimo s srcem.
Oven (21. marec – 19. april)
Ta teden si zelo aktiven, tvoja pozornost se širi na več področij. Venera je v tvoji hiši mreženja in te spodbuja k navezovanju različnih stikov. S polno luno v hiši skupnih virov obstaja veliko načinov, kako so ti lahko vzajemno koristni. Bodi pozoren na morebitne pasti dogovorov, ki te lahko spravijo v zadrego. Konec tedna boš lahko razmislil o podrobnostih.
Mantra tega tedna: “Deli.”
Bik (20. april – 20. maj)
Tvoj vladajoči planet Venera ta teden pleše z vsemi, zato boš morda težko ostal trdno na tleh, ne da bi se ujel v fantazije. Polna luna v tvoji hiši partnerstev pomeni, da te lahko drugi jasno vidijo, tudi če se ne počutiš popolnoma prisotno. Ko bo Merkur konec tedna vstopil v tvoje znamenje, boš vedel, kaj storiti, in stvari se bodo spet zdele pod nadzorom.
Mantra tega tedna: “Prebrodi.”
Dvojčka (21. maj – 20. junij)
Ta teden postanejo stvari osebne. Dobivaš prve namige o tem, kaj Uran načrtuje v tvojem znamenju, in ker Venera žari v tvoji hiši videza, imaš v sebi pravo magijo. Polna luna te prosi, da v vsakdanjem življenju premisliš o ravnovesju med dajanjem in prejemanjem. Če se počutiš podcenjeno ali nerazumljeno, zlasti v službi, boš morda moral narediti nekaj sprememb.
Mantra tega tedna: “Zdrave navade.”
Rak (21. junij – 22. julij)
V zadnjem času si trdo delal in usklajeval številne vloge, zato je polna luna v sektorju užitka in zabave v tvoji karti resnično dobrodošla. Čas je za zabavo in sprostitev. Ko se bo Merkur konec tedna preselil v tvojo hišo prijateljstev, se boš spomnil, kako povezovanje z drugimi podpira tvoje ambicije.
Mantra tega tedna: “Sprosti se.”
Lev (23. julij-22. avgust)
Medtem ko vladar tvojega znamenja, sonce, drvi skozi tvoj karierni sektor, polna luna poudarja tvoje temelje, izvor, dom in zgodovino. To je zelo pomembna polna luna, ki lahko razkrije globoke občutke glede preteklosti. Odličen čas je za razmislek o tem, kako daleč si prišel v zadnjih šestih mesecih pri ustvarjanju doma, ki se ti zdi varen in pristen.
Mantra tega tedna: “Zapiši.”
Devica (23. avgust – 23. september)
Če je tvoj tedenski koledar postal nekoliko preobremenjen, te bo ta teden na to opozoril. Polna luna v Škorpijonu poudarja, čemu posvečaš svoj čas in zakaj. V intenzivnih obdobjih svojega življenja si tako trdo delal, da si se morda oddaljil od navad in rutin, ki ti pomagajo, da se dobro počutiš. Ta teden ti lahko pomaga utrditi osebne vrednote in poskrbeti, da se boš dobro počutil glede svojega dela.
Mantra tega tedna: “Koledar.”
Tehtnica (23. september – 21. oktober)
Sprijaznjuješ se z zelo drugačno prihodnostjo, kot si jo pričakoval. To je vznemirljivo in hkrati nekoliko pretresljivo. Polna luna v hiši financ te spodbuja k razmišljanju, kako financirati svoje življenje in trdno vztrajati pri lastnih prepričanjih. Osvoboditev finančnih in čustvenih dolgov bo naredila čudeže za občutek svobode in lahkotnosti.
Mantra tega tedna: “Vrni.”
Škorpijon (22. oktober – 21. november)
Polna luna v tvojem znamenju ta teden prikazuje, kako daleč si prišel od novembra 2025. Spremembe, ki so se takrat začele, so drastično spremenile tvojo zunanjo identiteto, vendar si lahko ponosen na to, kako pristen si postal. Ko Merkur vstopi v tvoj sektor odnosov, lahko začneš razmišljati, kdo ali kakšna vrsta odnosa bi ti zdaj ustrezala.
Mantra tega tedna: “Razmišljaj.”
Strelec (22. november – 21. december)
Za teboj je mesec poln energije, polna luna tega tedna pa je lahko zate nekoliko premočna. Polna luna poudarja tvoj sektor duševnega zdravja, zato ni slaba ideja, da mu nameniš nekaj časa. Tvoj um ti bo hvaležen. Merkur te konec tedna spodbuja k razmisleku, kako bolje skrbeti za svoje telo.
Mantra tega tedna: “Upočasnitev.”
Kozorog (22. december – 19. januar)
Čas je za vstop v bolj aktiven del leta. Polna luna v tem tednu v hiši druženja in družabnega udejstvovanja te navdaja s hrepenenjem po druženju s prijatelji. Ni treba, da se počutiš popolno. Merkur te ob vstopu v hišo zabave opomni, da življenje ni le skupek težkih in napornih stvari.
Mantra tega tedna: “Druženje.”
Vodnar (20. januar – 18. februar)
Ta mesec si naredil res veliko, in ljudje začenjajo to opažati. Polna luna v tvoji hiši kariere kaže, koliko si se profesionalno razvil od novembra in morda, koliko te je ta razvoj stal na drugih področjih življenja. Konec tedna del svoje pozornosti preusmeri na svoje življenjske razmere in se posveti stvarem doma.
Mantra tega tedna: “Delo in zabava.”
Ribi (19. februar – 20. marec)
Ta teden je čas, da razmisliš o svojem kratkoročnem in dolgoročnem življenjskem načrtu. Polna luna te spodbuja, da pogledaš širšo sliko in si zastaviš dolgoročne cilje. V kaj resnično verjameš in ali se premikaš v pravo smer? Če ne, je morda čas, da začneš z dnevnimi spremembami, ki te bodo spodbudile, da greš tja, kamor želiš, in ne le tja, kamor te vleče tok.
Povedati profesorju, da imaš zdravstvene težave, je za marsikaterega študenta stresno. Ne zato, ker ne bi bilo upravičeno, temveč ker pogosto ne veš, kako začeti, koliko povedati in ali te bodo sploh razumeli. Spodbudna informacija zagotovo je, da imaš pravico do prilagoditev in da večina profesorjev ceni jasno in spoštljivo komunikacijo.
Najprej pri sebi razjasni, kaj točno potrebuješ
Preden pišeš ali stopiš do profesorja, razmisli, kaj konkretno ti povzroča težave. Je to izpit v enem kosu, dolga predavanja brez odmora, obvezna prisotnost ali roki? Ni treba razlagati celotne zdravstvene zgodbe. Dovolj je, da jasno poveš, kaj ti trenutno otežuje študij.
Manj razlag, več jasnosti
Profesorjem ni treba poznati diagnoze. Povsem dovolj je stavek, da imaš zdravstvene težave, ki občasno vplivajo na tvojo zbranost, energijo ali prisotnost. Osredotoči se na posledice za študij in ne na medicinske podrobnosti.
Kratek, jasen in vljuden pristop naredi veliko razliko. Na primer, da zaradi zdravstvenih razlogov včasih potrebuješ kratek odmor, dodatni čas ali prilagoditev pri opravljanju obveznosti. Ne prosiš za uslugo, temveč za razumevanje.
Če je mogoče, se pozanimaj o uradnih možnostih
Na večini fakultet obstajajo svetovalne službe, referati ali pravilniki o prilagoditvah za študente z zdravstvenimi težavami. Informacija, da imaš urejeno dokumentacijo ali da si v postopku, pogosto olajša pogovor.
Ne odlašaj do zadnje minute
Pogovor ali sporočilo je vedno lažje poslati prej kot tik pred izpitom ali rokom. S tem pokažeš odgovornost in resnost, hkrati pa zmanjšaš lasten stres.
Imeti zdravstvene težave ni znak šibkosti in zagotovo ni nekaj, česar bi se moral sramovati. Študij ni tekmovanje v tem, kdo zmore več brez pomoči, temveč proces, v katerem ima vsak pravico do pogojev, ki mu omogočajo, da pokaže svoje znanje.
Rak trebušne slinavke velja za eno najbolj agresivnih in smrtonosnih oblik raka. Zaradi poznega odkrivanja in omejenih možnosti zdravljenja ostaja preživetje bolnikov nizko, kljub napredku v onkologiji. Nova raziskava pa prinaša pomemben preboj: eksperimentalno zdravilo, ki tumorje naredi bolj dovzetne za kemoterapijo in imunski sistem, je v klinični študiji bistveno izboljšalo preživetje bolnikov.
Zakaj je rak trebušne slinavke tako težko zdraviti?
Rak trebušne slinavke ima izjemno slabo prognozo – približno 13 odstotkov bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi. Eden glavnih razlogov je, da bolezen pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi, ko se je že razširila v druge dele telesa.
»Žal večina bolnikov pride na pregled šele z napredovalo boleznijo,« je poudaril onkolog dr. Devalingam Mahalingam. »Za zgodnje odkrivanje nimamo učinkovitih presejalnih metod.« Dodatno težavo predstavlja tudi okolje okoli tumorja, t. i. tumorski mikrookolje. To je zelo gosto in vlaknasto, kar deluje kot zaščitni zid, ki preprečuje, da bi zdravila ali imunske celice učinkovito prodrle do rakavih celic. Prav ta lastnost močno omejuje učinkovitost standardnih terapij, kot je kemoterapija.
Eksperimentalno zdravilo elraglusib cilja prav na to zaščitno strukturo tumorja. Deluje tako, da zavira encim GSK-3 beta, ki ima pomembno vlogo pri preživetju rakavih celic.
Laboratorijske raziskave so pokazale, da ta encim spodbuja aktivnost beljakovine, ki rakavim celicam omogoča, da se izognejo programirani celični smrti – naravnemu mehanizmu, s katerim telo odstranjuje poškodovane ali nevarne celice. Elraglusib ta proces zavre, hkrati pa zmanjša odpornost tumorja proti imunskemu sistemu. Poleg tega zdravilo spremeni strukturo tumorja tako, da postane bolj prepusten. S tem omogoči, da kemoterapija in imunske celice lažje prodrejo v notranjost tumorja in tam učinkoviteje delujejo.
Rezultati raziskave: občutno podaljšanje preživetja
V klinični raziskavi je sodelovalo 286 bolnikov z na novo diagnosticiranim rakom trebušne slinavke, večinoma v napredovali fazi. Bolniki so prejemali standardno kemoterapijo, nekateri pa dodatno še elraglusib.
Rezultati so pokazali opazno razliko. Polovica bolnikov, ki so prejemali kombinacijo zdravljenja, je živela vsaj 10,1 meseca, medtem ko je bila ta meja pri bolnikih, ki so prejemali le kemoterapijo, 7,2 meseca.
Še bolj izrazita je bila razlika pri enoletnem preživetju: 42 odstotkov bolnikov z dodatkom elraglusiba je preživelo eno leto, v primerjavi z 22 odstotki v kontrolni skupini.
»Prvič vidimo zdravila, ki delujejo zunaj standardne kemoterapije, ki jo uporabljamo že dve desetletji,« je dejal Mahalingam. Zdravilo sicer ni podaljšalo časa brez napredovanja bolezni, vendar raziskovalci opozarjajo, da so bili vključeni bolniki zelo bolni, zato je bilo napredovanje bolezni pričakovano hitro.
Posebno zanimanje vzbuja možnost kombiniranja elraglusiba z drugimi sodobnimi terapijami. Med njimi so imunoterapije, kot so zaviralci imunskih kontrolnih točk, ki pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in uničiti rakave celice, ter zdravila, ki ciljajo na mutacije gena KRAS, pogoste pri raku trebušne slinavke.
Raziskave na celičnih kulturah in živalih so pokazale, da elraglusib ne le poveča prepustnost tumorja, temveč tudi zmanjša sposobnost rakavih celic, da se branijo pred imunskim napadom. To pomeni, da bi lahko postal pomemben del kombiniranih terapij v prihodnosti.
Zanimivo je tudi, da so podobna zdravila, usmerjena na GSK-3 beta, v preteklosti že preučevali, vendar niso dosegla kliničnega uspeha, predvsem zato, ker niso učinkovito dosegla tumorja. Elraglusib naj bi to oviro uspešno premagal.
Čeprav rezultati vzbujajo optimizem, strokovnjaki poudarjajo, da gre še vedno za zgodnjo fazo razvoja zdravila. Potrebne bodo dodatne raziskave, ki bodo potrdile učinkovitost in varnost pri širši populaciji bolnikov ter preverile dolgoročne učinke.
Kljub temu pa odkritje predstavlja pomemben korak naprej. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja pristop, ki ne cilja le na rakave celice same, temveč tudi na njihovo okolje in presnovne mehanizme. Prav takšne strategije bi lahko v prihodnje bistveno izboljšale zdravljenje enega najtežjih rakov.
»Razvoj zdravila brez podpore velikih farmacevtskih podjetij ni enostaven,« je še dodal Mahalingam. »Zato je še toliko bolj spodbudno videti, da lahko takšni projekti tudi uspejo.«
Pred težkimi začetki smo nagnjeni k odlašanju. In to ne le pri zelo kompleksnih, temveč povsem vsakdanjih nalogah, kot so vadba, telefonski klici, učenje ali delovne obveznosti. Pravilo 5 sekund, ki je v zadnjih letih postalo zelo priljubljeno celo na platformah kot je TikTok, vam lahko pomaga začeti. Razvila ga je avtorica in voditeljica podcastov Mel Robbins, ki ga je predstavila v knjigi The 5 Second Rule. Ideja je preprosta: ko morate nekaj narediti, odštevate od pet do ena – in nato takoj začnete.
Zakaj deluje?
Ljudje pogosto preveč razmišljamo in si govorimo, da bomo nekaj naredili čez nekaj minut, popoldan ali naslednji dan. Pravilo 5 sekund vas usmeri v sedanjost in vas spodbudi, da nalogo začnete takoj. Odštevanje aktivira prefrontalni korteks, del možganov, ki sodeluje pri sprejemanju odločitev. To vam omogoča, da začnete nalogo brez dolgotrajnega razmišljanja. Deluje tako, da ustvari občutek nujnosti. Naši možgani se namreč naravno izogibajo neprijetnim ali zahtevnim nalogam. Odštevanje pa povzroči majhen miselni premik, ki pomaga preseči dvom in začeti, preden vas možgani ustavijo.
Pravilo lahko uporabljate na skoraj vsakem koraku: pri delu, vsakdanjih opravkih, športnih ciljih ali neprijetnih klicih. Pomaga vam lahko že zjutraj, ko je treba vstati iz postelje. Pravilo lahko prilagodite lastnim potrebam, navadam in izzivom. Tako ustvarite sistem, ki deluje za vas. Za dodatno motivacijo si lahko zapisujete uspehe, do katerih vam je pomagalo pravilo 5 sekund. Poleg tega si na ločen seznam lahko zapišete opravke, ki jih lahko opravite v 5 minutah ali manj. Nato s pravilom 5 sekund odkljukajte naloge s seznama.
Kako ga vključiti v svoj vsakdan?
Morda se boste sprva upirali novemu pravilu. Odštevanje je enostavno, a ko pridete do ena vas prav nič ne prisili, da z nalogo dejansko začnete. Pravilo ima le toliko pomena, kolikor mu ga pripišete sami. Da pravilo ozavestite, ga lahko za začetek povežete z opravilom, ki se vam zdi enostavno. Poskusite z umivanjem zob ali obuvanjem čevljev. Na ta način boste bolj motivirani, da pravilo uporabite tudi pri zoprnih opravilih. Nato ga začnite uporabljati za manjša opravila, ki jih je mogoče opraviti v nekaj minutah: prestavitev termina, telefonski klic, pisanje elektronskega sporočila. Ko osvojite ta korak, se z novo strategijo lotite večjih in kompleksnih nalog.
Pravilo 5 sekund ni enako učinkovito za vse. Če se vam zdi, da ne prinaša želenih rezultatov, je vredno preizkusiti različne alternative. Če imate pred seboj večjo nalogo, kot je pisanje diplomske naloge, si lahko zastvite cilj, da na njej delate vsaj 30 minut.
To se zdi dosti lažje in niste pod pritiskom, da karkoli dokončate. Pogosto se vam bo zgodilo, da boste po 30 minutah sami želeli nadaljevati in bo napredek toliko večji. Podoben trik je, da naredite zgolj majhen korak: pripravite novo mapo na računalniku, odprete zvezek na pravi strani. Že tak majhen korak pomaga zmanjšati trenje, da začnete z nalogo.
Še ena dobro znana metoda je tako imenovana pomodoro tehnika. En odštevalnik, 25 minut, ki meri čas dela, in drug, 5 minut, ki označuje odmor. Izpopolnjeno strategijo ponuja tudi knjiga Davida Allena »Getting Things Done« (slovensko Gremo to dokončat) in tehnika Brian Tracy »Eat That Frog«.
Eat That Frog by Brian Tracy: Animated Book Summary
Slikarstvo je skozi zgodovino vedno odražalo način, kako ljudje vidimo svet, sebe in družbo okoli nas. Od natančnih študij narave v renesansi do drznih eksperimentov moderne umetnosti se v slikah skrivajo ideje, čustva in prelomni trenutki človeške zgodovine. Nekateri umetniki so pri tem pustili tako močan pečat, da so postali temelj razumevanja umetnosti še danes.
V tem izboru je deset slikarjev, ki niso pomembni samo zaradi svojih mojstrovin, temveč tudi zaradi vpliva, ki so ga imeli na razvoj umetnosti. Vsak od njih predstavlja drugačen pogled na svet in način ustvarjanja, skupaj pa tvorijo zgodbo o tem, kako se je slikarstvo skozi stoletja spreminjalo, razvijalo in premikalo meje mogočega.
Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci je živel med letoma 1452 in 1519 in ustvarjal v času renesanse. Navdihovali so ga narava, človeško telo, anatomija in znanost, pri čemer je iskal popolno harmonijo med umetnostjo in raziskovanjem sveta. Najraje je uporabljal olje na lesu in fresko, veliko pa je ustvarjal tudi risbe in študije.
Njegovi najbolj znani deli sta Mona Lisa in Zadnja večerja. Pri Mona Lisi je posebej zanimiv njen skrivnostni nasmeh, ki se zdi spremenljiv glede na to, kam usmerimo pogled. Ko opazujemo oči, usta zaznavamo le s perifernim vidom, kjer je prostorska ločljivost slabša. Zaradi mehkih prehodov senc se ustvariž vtis izrazitejšega nasmeha. Ko pogled usmerimo neposredno na usta, jih vidimo bolj ostro in nasmeh deluje bolj raven ali skoraj izgine. Ta učinek je povezan z razliko med centralnim in perifernim vidom ter načinom obdelave vizualnih informacij v možganih. Prav zaradi tega optičnega pojava deluje njen izraz živ in spremenljiv. To še danes prispeva k skrivnosti slike, ki velja za simbol renesanse in eno najbolj prepoznavnih umetnin na svetu.
Peter Paul Rubens
Rubens je živel od 1577 do 1640 in ustvarjal v obdobju baroka. Navdihovali so ga gibanje, drama, mitologija, krščanske zgodbe in bogastvo človeškega telesa. Najraje je uporabljal olje na platnu.
Med njegovimi najbolj znanimi deli so Dviganje križa, Ugrabitev hčera Levkipov in številni mitološki prizori.
Pri sliki Dviganje križa je posebej zanimivo, kako Rubens ustvari občutek izjemne fizične napetosti in gibanja. Figura Kristusa in mož, ki dvigujejo križ, so postavljeni po diagonalni liniji, kar daje kompoziciji močan občutek vzpona in dramatičnosti. Mišice figur so napete do skrajnosti, skoraj pretirano poudarjene, kar še okrepi občutek teže križa. Gledalec ima občutek, kot da se prizor odvija pred njegovimi očmi v realnem času, skoraj kot zamrznjen trenutek v gibanju. Ta učinek je značilen za barok, kjer umetnost ne želi biti statična, ampak gledalca čustveno in telesno vključi vdogajanje.
Živel je od 1632 do 1675 in ustvarjal v nizozemskem baroku. Navdihovali so ga prizori iz vsakdanjega življenja, tišina notranjih prostorov in predvsem subtilna igra svetlobe, ki pada skozi okno. Najraje je uporabljal olje na platnu, pri čemer je slovel po izjemni natančnosti in mehkih prehodih svetlobe.
Med njegova najbolj znana dela sodijo Dekle z bisernim uhanom, Mlekarica in Pogled na Delft.
Pri sliki Dekle z bisernim uhanom je posebej zanimivo, da biser, ki daje sliki ime, sploh ni natančno naslikan. Če ga pogledamo od blizu, vidimo le nekaj preprostih potez bele in sive barve brez jasnega obrisa. Kljub temu naši možgani ta majhen svetlobni poudarek zaznajo kot sijoč, tridimenzionalen biser. Vermeer je s tem pokazal, kako lahko z minimalnimi sredstvi ustvari izjemno prepričljiv učinek svetlobe in materiala.
Francisco Goya
Živel je od 1746 do 1828. Ustvarjal je na prehodu med poznim barokom, romantiko in predmodernim slikarstvom. Navdihovali so ga dvorno življenje, vojna, nasilje, človeška temačnost in družbena kritika. Najraje je uporabljal olje na platnu, zelo pomembni pa so tudi njegovi grafični cikli.
Njegova najbolj znana dela so 3. maja 1808, Saturn požira svojega sina in ciklus Kaprice.
Pri sliki Saturn požira svojega sina je posebej zanimivo, da sploh ni bila namenjena javnosti. Goya jo je naslikal neposredno na steno svoje hiše kot del črnih slik, ki jih je ustvaril v poznih letih življenja. Zaradi tega je slog veliko bolj surov in neolepšan kot pri njegovih prejšnjih delih. Figura Saturna ni idealizirana, ampak deluje skoraj živalsko in strašljivo, z izbuljenimi očmi in kaotičnimi potezami. Ta neposrednost daje občutek, kot da ne gledamo mitološkega prizora, ampak izraz umetnikovih nagjlobljih strahov in tesnobe, kar sliko naredi eno najbolj pretresljivih v zgodovini umetnosti.
Caspar David Friedrich
Živel je od 1774 do 1840 ter stvarjal v obdobju romantike. Navdihovali so ga narava, tišina, religioznost, osamljenost in občutek majhnosti človeka pred svetom. Najraje je uporabljal olje na platnu.
Njegova najbolj znana dela so Popotnik nad morjem megle, Ledeno morje in Menih ob morski obali.
Na sliki Popotnik nad morjem megle je figura obrnjena stran od gledalca, kar je za tisti čas precej nenavadno. Ker ne vidimo njegovega obraza, se z njim lažje poistovetimo. Ta pristop, imenovan Rückenfigur, je Friedrich pogosto uporabljal, da bi gledalca čustveno vključil v prizor. Slika tako ne prikazuje le pokrajine, ampak tudi notranje doživljanje človeka, občutek razmišljanja, negotovosti in soočanja z neskončnostjo narave.
Vincent van Gogh
Živel je od 1853 do 1890. Ustvarjal je v postimpresionizmu. Navdihovali so ga narava, vsakdanje življenje, kmečko delo, duhovnost in njegovo močno notranje doživljanje sveta. Najraje je uporabljal olje na platnu.
Njegova najbolj znana dela so Zvezdna noč, Sončnice, Spalnica v Arlesu in Jedci krompirja.
Zvezdna noč je eno najbolj slavnih del vseh časov, ker nočno nebo ni prikazano realistično, ampak kot živ, vrtinčast, skoraj čuten prostor čustev. Najbolj zanimivo je, da vzorci vrtinčenja na nebu niso le umetniški, ampak presenetljivo spominjajo na naravne zakonitosti gibanja v tekočinah in zraku. Okoli leta 2006 ugotovili raziskovalci z inštituta Instituto de Física de Cantabria, ki so analizirali razporeditev svetlobe na sliki. Ugotovili so, da ta sledi podobnim pravilom kot turbulenca v naravi.
Pablo Picasso
Živel je od 1881 do 1973. Ustvarjal je v modernizmu, predvsem v kubizmu, pa tudi v drugih slogih. Navdihovali so ga afriška umetnost, ljudska kultura, vojna, vsakdanje življenje in eksperimentiranje z obliko. Najraje je uporabljal olje na platnu, risbo, grafiko in keramiko.
Njegova najbolj znana dela so Guernica, Gospodične iz Avignona in številne kubistične kompozicije. Guernica je eno najmočnejših protivojnih del 20. stoletja. Picasso jo je naslikal izključno v črno-belih tonih, ker je želel, da deluje kot časopisna fotografija. Navdihnil ga je namreč resničen dogodek – bombardiranje španskega mesta med špansko državljansko vojno. Ker so ljudje takrat o vojni pogosto izvedeli prek črno-belih časopisov, je s tem slogom dosegel, da slika deluje bolj kot dokument resničnega trpljenja kot pa klasična umetnina.
Salvador Dalí
Živel je od 1904 do 1989. Ustvarjal je v nadrealizmu. Navdihovali so ga sanje, nezavedno, Freudove ideje, paranoja, simboli in nenavadne miselne povezave. Najraje je uporabljal olje na platnu.
Njegova najbolj znana dela so Vztrajnost spomina, Veliki masturbator in Slonovi. Vztrajnost spomina je njegovo najbolj ikonično delo, kjer se mehke ure talijo v pokrajini in ustvarjajo občutek, da je čas nekaj nestabilnega in skoraj sanjskega. Iideja za tekoče ure ni nastala iz globoke filozofske teorije, ampak iz povsem vsakdanjega trenutka. Salvador Dalí je nekoč opazoval, kako se kos mehkega sira (pogosto se omenja camembert) počasi topi na soncu, in prav ta prizor ga je navdihnil za podobo raztegnjenega, tekočega časa. Slika je postala simbol nadrealizma, ker združuje tehnično natančnost z nemogočimi prizori.
Živel je od 1912 do 1956. Ustvarjal je v abstraktnem ekspresionizmu. Navdihovali so ga gibanje telesa, notranja energija, spontane geste, psihologija in ameriška umetniška svoboda po drugi svetovni vojni. Najraje je uporabljal industrijske in hišne barve na platnu, ki ga je položil na tla.
Njegova najbolj znana dela so Number 1A, 1948, Autumn Rhythm (Number 30) in Lavender Mist.
Pri sliki Autumn Rhythm (Number 30) je posebej zanimivo, da Pollock med slikanjem sploh ni uporabljal čopiča na klasičen način. Platno je položil na tla in se gibal okoli njega, pri čemer je barvo kapljal, brizgal ali polival z različnih strani. Zaradi tega slika nima enega samega pravilnega zornega kota. Lahko jo gledamo iz več smeri in vedno deluje uravnoteženo. Pollock je verjel, da je na ta način bolj neposredno povezan s sliko, saj je v njej zajeto gibanje njegovega telesa. Končni rezultat slike je zapis njegovega gibanja in energije v določenem trenutku.
Banksy
Banksy deluje od devetdesetih let 20. stoletja do danes, vendar njegova prava identiteta ni potrjena, zato točnih let rojstva in smrti ni mogoče navesti. Ustvarja v okviru sodobne ulične umetnosti. Navdihujejo ga politika, družbena neenakost, potrošništvo, vojna, humor in ironija. Najraje uporablja spreje, šablone, stenske poslikave in instalacije.
Med njegova najbolj znana dela sodijo Girl with Balloon, Flower Thrower, Laugh Now in različni javni posegi v mestni prostor.
Pri delu Girl with Balloon je posebej zanimivo, da je Banksy leta 2018 eno izmed svojih del med dražbo namenoma uničil. Takoj po prodaji se je slika začela spuščati skozi skriti rezalnik v okvirju in se delno razrezala na trakove. S tem je umetnik želel kritizirati trg umetnin. Ironično pa je delo po tem dogodku postalo še bolj znano in vredno. Preimenovali so ga v Love is in the Bin. Ta nenavadni trenutek je pokazal, kako lahko umetnost hkrati kritizira sistem in je še vedno del njega.
Raziskovalci z brazilske univerze UNESP so ugotovili, da bi lahko rastlina Moringa oleifera pomagala pri odstranjevanju mikroplastike iz vode. Študija, objavljena v znanstveni reviji ACS Omega, kaže, da imajo semena moringe velik potencial kot naravna alternativa kemičnim postopkom čiščenja vode.
Naravna alternativa kemičnim sredstvom
Moringa izvira iz Indije in uspeva v tropskih območjih, njeni listi in semena pa so znani po visoki hranilni vrednosti. Znanstveniki že dlje časa raziskujejo tudi njeno uporabo pri čiščenju vode.
V raziskavi so ugotovili, da izvleček iz semen moringe deluje podobno kot aluminijev sulfat, ki se pogosto uporablja v čistilnih napravah za odstranjevanje mikroplastike. V bolj alkalnih vodah se je celo izkazal za učinkovitejšega. Zaradi pomanjkljivosti aluminijevega sulfata (npr. povečanja organske snovi v vodi) se izvleček moringe kaže kot odlična alternativa, predvsem v manjših skupnostih.
Kako deluje proces čiščenja?
Raziskava temelji na postopku koagulacije in filtracije. Mikroplastika v vodi ima negativen električni naboj, zaradi česar se delci med seboj odbijajo in jih je težko odstraniti. Koagulanti, kot sta izvleček moringe ali aluminijev sulfat, ta naboj nevtralizirajo, kar omogoči, da se delci združijo v večje skupke. Te je nato lažje odstraniti s filtracijo, na primer s peščenimi filtri.
Laborijski testi z mikroplastiko
Za preizkus metode so raziskovalci v vodo dodali mikroplastiko iz PVC-ja, ki velja za enega bolj škodljivih materialov za zdravje. Da bi posnemali dejanske razmere v naravi, so plastiko predhodno izpostavili UV-sevanju.
Voda je šla nato skozi proces koagulacije in filtracije, rezultati pa so pokazali, da je moringa pri odstranjevanju mikroplastike primerljivo učinkovita kot aluminijev sulfat. Učinkovitost so merili z naprednimi mikroskopskimi in laserskimi metodami.
Obetavni rezultati tudi v naravnih pogojih
Raziskovalci trenutno preizkušajo metodo tudi na vodi iz reke Paraíba do Sul. Prvi rezultati kažejo, da je moringa učinkovita tudi v realnih okoljih, ne le v laboratoriju.
Ker se pojavljajo vedno večji pomisleki glede uporabe kemičnih koagulantov, ki niso biorazgradljivi in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, se zanimanje za naravne alternative vse bolj povečuje.
Moringa se tako kaže kot obetavna, trajnostna rešitev za odstranjevanje mikroplastike iz pitne vode. Še posebej bi lahko bila koristna v manjših skupnostih, kjer sta dostopnost in stroškovna učinkovitost ključnega pomena.
Razumevanje presnove rakavih celic je v zadnjih letih postalo eno ključnih področij razvoja novih terapij. Znanstveniki vse bolje spoznavajo, kako se tumorji prilagajajo pomanjkanju hranil in zakaj pogosto preživijo tudi kljub agresivnemu zdravljenju. Nova raziskava prinaša pomemben vpogled v to, kako lahko preprosta sprememba – pomanjkanje vitamina B7 – razkrije presenetljivo ranljivost rakavih celic.
Glutaminska odvisnost in presnovna prilagodljivost
Vse celice potrebujejo hranila za rast in preživetje, vendar so nekatere – zlasti rakave – izrazito odvisne od določenih snovi. Ena izmed ključnih je glutamin, aminokislina, ki sodeluje pri tvorbi beljakovin in DNK. Brez nje celice ne morejo učinkovito rasti in se deliti.
Številni tumorji kažejo t. i. »glutaminsko odvisnost«, kar pomeni, da brez tega vira energije težko preživijo. A kot kažejo številne raziskave, rakave celice pogosto razvijejo obvode in alternativne presnovne poti. Prav ta prilagodljivost je eden glavnih razlogov, da nekatera zdravljenja ne delujejo tako učinkovito, kot bi si želeli.
Raziskovalna skupina z Univerze v Lozani je svojo pozornost usmerila na piruvat, molekulo, ki lahko celicam pomaga preživeti tudi ob pomanjkanju glutamina. Ključno vlogo pri tem ima encim piruvat karboksilaza, ki omogoča, da se piruvat vključi v celični energijski sistem.
Ta encim pa za svoje delovanje nujno potrebuje vitamin B7, znan tudi kot biotin. Ko tega vitamina primanjkuje, se proces ustavi in rast celic se upočasni ali celo povsem zaustavi. Raziskovalci so zato biotin opisali kot nekakšno »metabolno dovoljenje«, ki omogoča nadaljnjo rast celic tudi v neugodnih razmerah.
Takšne ugotovitve se ujemajo z drugimi raziskavami na področju presnove raka, ki kažejo, da so tumorji izjemno prilagodljivi in lahko izkoriščajo različne vire energije – od glukoze do maščobnih kislin – kar jim daje veliko prednost pred zdravimi celicami.
Pomemben del raziskave se osredotoča tudi na gen FBXW7, ki je pogosto mutiran pri različnih vrstah raka. Ta gen ima pomembno vlogo pri uravnavanju celične rasti in razgradnje beljakovin.
»Ko je FBXW7 mutiran, kar je pri nekaterih rakih pogosto, piruvat karboksilaza delno izgine, piruvat se ne more več učinkovito uporabljati, celice pa postanejo še bolj odvisne od glutamina,« pojasnjuje raziskovalka Miriam Lisci.
To pomeni, da bi lahko prav te mutacije predstavljale tarčo za bolj usmerjeno zdravljenje. Če rakavim celicam onemogočimo dostop do glutamina ali alternativnih virov energije, bi jih lahko učinkoviteje uničili.
Raziskava pomaga pojasniti tudi, zakaj terapije, ki ciljajo na presnovo glutamina, pogosto ne prinesejo pričakovanih rezultatov. Rakave celice namreč preklopijo na druge presnovne poti in tako obidejo blokado.
To potrjuje širši trend v onkologiji, kjer se vse bolj uveljavlja pristop kombiniranega zdravljenja – namesto da ciljamo en sam proces, poskušamo hkrati blokirati več presnovnih poti. Takšne strategije so že v razvoju pri nekaterih oblikah raka, na primer pri raku trebušne slinavke in pljuč.
Raziskovalci poudarjajo, da njihova odkritja odpirajo vrata novim terapevtskim pristopom. »Na dolgi rok ta raziskava odpira nove možnosti za boljše razumevanje presnovnih ranljivosti rakov in za razvoj inovativnih terapij, ki upoštevajo veliko presnovno prilagodljivost tumorskih celic,« je poudaril vodja raziskave Alexis Jourdain.
V prihodnje bi lahko kombiniranje zdravil, ki vplivajo na presnovo, skupaj z usmerjenimi terapijami omogočilo učinkovitejše zdravljenje. Za boljšo prognozo je potrebno predvsem prilagajanje zdravil posameznemu pacientu in specifičnemu raku, ki ga ima posameznik. Poleg tega bi lahko analiza genetskih mutacij, kot je FBXW7, pomagala pri izbiri terapije za posameznega bolnika.
