Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji z začetkom oktobra sklenila, da se poviša vrednost projekta dozidave in rekonstrukcije Gimnazije Bežigrad. Projekt v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2022-2025 se poveča na približno 4,5 milijona evrov.
Prenova in rekonstrukcija Gimnazije Bežigrad
Od tega bo nekaj več kot 3,6 milijona evrov prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostalo pa bodo sredstva zavoda. Projekt dozidave in rekonstrukcije Gimnazije Bežigrad je bil v proračun uvrščen v letu 2021 z vrednostjo nekaj več kot 2,9 milijona evrov. Izhodiščna vrednost projekta se je v letu 2022 na podlagi izdelane projektne dokumentacije ter predinvesticijske zasnove in investicijskega programa povišala na nekaj več kot 3,2 milijona evrov.
Novelacija investicijskega programa, ki je pripravljena na podlagi izvedenih razpisov za izvedbo GOI del in projektiranje, pa izkazuje višjo investicijsko vrednost projekta, in sicer v višini nekaj več kot, 4,5 milijona evrov.
Razlogi za to so zlasti v izrazitem povišanju cen gradbenih storitev v letošnjem letu, kar se izraža tudi v ponudbah, pridobljenih v postopku izbora izvajalca. Dodatna sredstva bodo zagotovljena v letih 2023 in 2024. Zaradi spremembe dinamike izvedbe in financiranja investicije ter podaljšanja v leto 2024, pa se vrednost v letu 2022 zniža.
Znanstveniki z Inštituta Francisa Cricka in University Collegea v Londonu so ugotovili, da lahko majhni delci v onesnaženem zraku sprožijo pljučnega raka pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. Kako torej zrak vpliva na razvoj pljučnega zraka?
Pljučni rak in onesnažen zrak
Charles Swanton, glavni klinični zdravnik Inštituta Francisa Cricka, je povedal, da delci, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv in povzročajo podnebne spremembe, neposredno vplivajo na zdravje ljudi. Po njegovih besedah je bil ta vpliv na zdravje prej pogosto spregledan. Tveganje za pljučnega raka zaradi onesnaženega zraka je sicer manjše kot zaradi kajenja, vendar ne moremo vplivati na to, kakšen zrak dihamo. Na svetu je več ljudi izpostavljenih nevarnim ravnem onesnaženosti zraka kot strupenim kemikalijam v cigaretnem dimu.
Delci, ki jih običajno najdemo v izpušnih plinih vozil in dimu fosilnih goriv, so povezani s tveganjem za nastanek nedrobnoceličnega pljučnega raka, zaradi katerega na svetu letno umre več kot 250.000 ljudi.
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast nenormalnih pljučnih celic. Je tretji najpogostejši rak na svetu, po umrljivosti pa zaseda prvo mesto. Glavni obliki te bolezni sta nedrobnocelični in drobnocelični rak pljuč. Prvi je najpogostejši in predstavlja približno 85 odstotkov vseh primerov te bolezni.
Kako delci v onesnaženem zraku vplivajo na pljučne celice?
Nove ugotovitve temeljijo na človeških in laboratorijskih raziskavah mutacij v genu EGFR, ki se pojavljajo pri približno polovici ljudi s pljučnim rakom, ki niso nikoli kadili. Gen EGFR je gen receptorja za epidermalni rastni faktor. Epidermalni rastni faktor ali EGF je rastni dejavnik, ki igra pomembno vlogo pri celični rasti.
V raziskavi je sodelovalo skoraj pol milijona prebivalcev Anglije, Južne Koreje in Tajvana. Raziskovalci so ugotovili, da je bila izpostavljenost koncentracijam trdnih delcev v zraku povezana z večjim tveganjem za razvoj nedrobnoceličnega raka zaradi mutacij gena EGFR.
V laboratorijskih študijah so znanstveniki dokazali, da delci v onesnaženem zraku spodbujajo hitre spremembe v celicah dihalnih poti z mutacijami v genu EGFRin genu KRAS, ki je prav tako povezan s pljučnim rakom. Omenjene spremembe celice vodijo v stanje, podobno rakavim celicam.
Swanton je obrazložil še, da so mutacije v genih EGFR in KRAS prisotne v normalnem pljučnem tkivu in so verjetno posledica staranja. Problem nastane, ko so celice s temi mutacijami izpostavljene onesnaženemu zraku. Pri celicah, ki so bile izpostavljene onesnaževalcem zraka, so opazili več primerov raka kot pri tistih, ki jim niso bile izpostavljene. Raziskovalci pa bodo morali ugotoviti tudi, zakaj nekatere pljučne celice z mutacijami postanejo rakave, ko so izpostavljene onesnaženemu zraku, nekatere pa ne.
Čez približno tri tedne bomo polnoletni državljani že drugič letos obiskali sodišča in izbirali novega predsednika republike. Trenutnemu predsedniku, Borutu Pahorju, se bo namreč iztekel že drugi petletni mandat.
V medijih se lahko zato že dalj časa pojavljajo kandidati in kandidatke za novega predsednika ali predsednico države. Kandidatov je tokrat devet (osem zaradi odstopa Gregorja Bezenška). Državljane nagovarjajo na različnih soočenjih, v javnih nastopih ter objavah v medijih. V teh nagovorih obljubljajo mnoga dejanja, s katerimi si želijo pridobiti glasove volivcev.
Ob tem se nam poraja vprašanja, ali je res važno, kaj obljubljajo kandidati za predsednika republike? Ali lahko novoizvoljeni predsednik res uvede spremembe in izboljša življenja državljanov? V nadaljevanju sledi kratek pregled položaja predsednika republike v Republiki Sloveniji ter njegove pristojnosti – po domače, katere obljube lahko predsednik dejansko izpolni. Upam, da boste po branju lažje prepoznali, ali ima vaš favorit med kandidati vse lastnosti, ki jih potrebuje za opravljanje take funkcije.
Položaj predsednika republike v Republiki Sloveniji
Oblast se v naši državi deli na tri veje – zakonodajno, sodno in izvršilno. Zakonodajna veja oblasti je državni zbor, ki sprejema zakone in druge akte, izvršilna veja, ki jo pri nas predstavlja vlada, skrbi, da se sprejeti zakoni dejansko uporabijo. Tretja, sodna veja pa skrbi, da se zakoni uporabijo pravilno, ščiti posameznika pred oblastnimi organi in skrbi, da drugi dve veji oblasti delujeta v skladu s slovensko Ustavo.
Predsednik republike spada v zadnjo, izvršilno vejo oblasti, čeprav pretežno izvršuje reprezentativno funkcijo. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki imajo podobno zasnovano državno ureditev, je položaj predsednika republike v Sloveniji šibkejši.
Predsednik republike Borut Pahor letos ne more kandidirati, saj je funkcijo opravljal že dva mandata zapored. Foto: Borut Pahor
Volitve in mandat
Za predsednika je lahko izvoljen polnoleten slovenski državljan. Na volitvah je izvoljen kandidat, ki je prejel večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če nihče od kandidatov ne dobi večine (kar se običajno zgodi), sledi drugi krog volitev, kjer se pomerita kandidata z največjo podporo v drugem krogu.
Mandat predsednika republike v Sloveniji traja pet let. Naša Ustava določa tudi, da je lahko predsednik opravi največ dva zaporedna mandata – Borut Pahor zato letos ne more kandidirati.
Pristojnosti predsednika republike
Kot že omenjeno, ima predsednik republike v naši državi precej omejene pristojnosti, vseeno pa jih ne moremo označevati za zgolj protokolarne ali simbolne.
Pristojnost pomeni delovno področje državnega organa oziroma pravico, da državni organ o nečem odloča.
Predstavljanje države in poveljevanje obrambnim silam
Reprezentativna funkcija (predstavljanje države doma in v tujini) je glavna naloga predsednika države.
Predsednik Republike Slovenije na obisku pri predsedniku Združenih držav Amerike. Foto: Official White House Photo on Urad predsednika RS
Predsednik državo predstavlja in zastopa, se udeležuje različnih pogajanj in dogodkov, sprejema tuje državnike in odhaja na obiske v tujino.
V nekaterih državah predsednik lahko sklepa tudi mednarodne sporazume, pri nas pa je to v pristojnosti vlade in državnega zbora. Podobno je omejena tudi moč predsednika pri zunanji politiki, saj jo v celoti določata vlada in državni zbor.
V Republiki Sloveniji je predsednik republike tudi vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. V tej funkciji predsednik lahko poviša generale in admirale (vendar po predhodnem soglasju vlade) in odloči o predhodnem odpustu s služenja vojaškega roka, vse ostale (pomembnejše) odločitve pa na obrambnem področju sprejemajo vlada, ministrstvo za obrambo in generalštab.
Zakonodajni postopke, volitve in imenovanja
Zakonodajni postopek je postopek, v katerem se sprejme zakon, zajema pa več faz, od predloga, razprave do končnega glasovanja. Postopek je v pristojnosti zakonodajne veje oblasti, predsednik lahko v njem sodeluje le omejeno.
Prva stvar, ki jo lahko stori je, da izreče svoje mnenje o posameznem (zakonskem) vprašanju. Mnenje državnega zbora pri sprejemanju zakona ne zavezuje in poslanci ga lahko brez posledic prezrejo. Poleg tega predsednik republike razglaša zakone – razglasi jih najpozneje osmi dan po sprejetju v državnem zboru.
Predsednik republike se vmeša tudi, ko mandat poteče državnemu zboru, saj razpisuje državnozborske volitve. Po volitvah skliče prvo sejo novega državnega zbora, lahko pa zahteva tudi sklic izredne seje. Predsednik državnemu zboru v izvolitev predlaga tudi ustavne sodnike, člane sodnega sveta in druge kandidate za visoke javne funkcije (na primer kandidata za varuha človekovih pravic). Predsednik republike ima tako zelo pomembno vlogo pri sestavi teh teles, saj lahko državni zbor predlagane kandidate le potrdi ali zavrne, ne more pa izbrati svojih.
Izvršilno in sodno področje
Predsednik republike ima na področju izvršilne veje oblasti pomembno vlogo le pri imenovanju predsednika vlade in ministrov. Imenuje tudi druge državne funkcionarje.
Na sodnem področju predsednik nima besede, z izjemo kadrovske iniciative – državnemu zboru namreč v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča ter pet (od enajstih) članov sodnega sveta. Sodni svet je organ, ki postavlja kandidate za sodnike na sodniška mesta ter skrbi za neodvisnost in učinkovitost sodstva.
Izredne pristojnosti
V izrednih razmerah (v času vojne ali drugem izrednem stanju) lahko predsednik prevzame nekatere pristojnosti državnega zbora. V takem stanju je namreč ključno, da se odločitve sprejemajo hitro, postopki razprave in glasovanja v državnem zboru so lahko preveč zamudni. Na predlog vlade zato predsednik države lahko odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja ter nujnih ukrepov (na primer mobilizacije) in uporabi obrambnih sil. V tem času izdaja t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki veljajo kot zakoni, ki bi jih sprejel državni zbor.
Infodrom: Kaj dela predsednik države in kako potekajo predsedniške volitve?
Državni zbor je sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. DZ je tako z 48 glasovi za in 29 proti sprejel, da lahko (med drugim) istospolna partnerja v partnerski zvezi posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Odločitev vlade o družinskem zakoniku
»S tem glasovanjem smo na nek način zaključili dolgoletna prizadevanja za izenačitev pravic istospolno usmerjenih parov. To je naposled prepoznalo tudi ustavno sodišče: ki je odločilo: nobena diskriminacija v naši družbi ni sprejemljiva. Na tem mestu izrekamo zahvale in čestitke vsem, ki ste sodelovali v tem boju skozi leta, vključujoč tudi dve referendumski bitki. Pot do tega, da je sodišče sprejelo odločitev, ki se danes zdi samoumevna, namreč nikakor ni bila samoumevna,« so zapisali pri Levici.
Spomnimo, da je Ustavno sodišče sredi junija letos odločilo, da je bila zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola je v neskladju z ustavno prepovedno diskriminacije. Takrat je odločilo tudi to, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. O tem smo pisali v prispevku Istospolni pari lahko že zdaj prijavo sklenitev zakonske zveze.
Razprava o družinskem zakoniku v Sloveniji že kar nekaj mesecev in let dviguje prah. V centru Ljubljane smo na Trgu republike spremljali tudi shode nasprotnikov. Tudi parlamentarne stranke so se hitro postavile na svojo stran in so tako poslanci SDS in NSi oporekali odločitvi sodišča in zdaj tudi vlade.
Vadbe z utežmi kettlebell so v taki in drugačni različici že dolgo med nami. Gre za starodavno metodo treninga dvigovanja uteži. Vadba za moč in vzdržljivost izvira iz Rusije, njihov izraz za kettlebell je Girevoy. Utež je podobna topovski krogli in je narejena iz litega železa, z ročajem za lažje dvigovanje.
Vadba s kettlebelli že v antični Grčiji
Arheološki zapisi kažejo na uporabo podobnih uteži že v antični Grčiji, tudi na olimpijskih igrah, takrat so bile seveda narejene iz kamna. V Rusijo pa so kettlebelli prišli okoli leta 1700 in so jih najprej uporabljali za merjenje teže žit. Dvigovanje teh uteži se je pravzaprav začelo kot dokazovanje moči, vendar so uporabniki kmalu ugotovili, da jim vadba pripomore k boljšemu počutju.
Najboljše vaje s kettlebelli
Danes je vadba z utežmi kettlebell namenjena vsem, tako izkušenim športnikom, kot tudi začetnikom, razlikuje se le vrsta vadbe in teža uteži. Gre za celovit sistem vadbe za moč in vzdržljivost. Na splošno poznamo tri osnove kettlebell vaje: Snatch, kjer utež z izravnano roko zavihtimo nad glavo; Jerk, kjer uporabljamo dve uteži in ju najprej dvignemo do predela prsi, potem pa še nad glavo in to večkrat ponovimo; ter enoročni potisk uteži. V biatlonskem kettlebell tekmovanju se upošteva skupni seštevek Jerkov in Snatchov v omenjenem intervalu.
Vaje s kettlebelli so lahko namenjene utrditvi telesa, močnejšim vezem in sklepom, športnikom, ki bi radi povečali moč in vzdržljivost, posebnim enotam kot so vojska, policija in tudi ekstremnim športnikom. Poznamo tudi posebne vadbe za ekstremno vzdržljivost in zavidljivo postavo, pa tudi za tekmovalno disciplino, za najbolj vzdržljive in najmočnejše atlete.
Vaje s kettlebellom so dobre tudi za hrbtenico: ljudje poročajo, da se jim izboljša drža in izginjajo bolečine. Seveda pa mora biti vsak gib pravilno izveden. Začeti je treba z lažjimi utežmi, vendar pa kettlebell z manj kot osem kilogrami nima pravega učinka, saj se takrat uporabljajo napačne mišice in se kettlebell dviguje z mišicami na rokah. To pa ni cilj vadbe, cilj je, da se dviga z mišicami na nogah. Če je utež prelahka se vsi gibi delajo z rokami in s hrbtom. Če je krogla malo težja se jo posameznik nauči pravilno zanihati in s tem doseže pravi učinek.
Vadba je vse bolj priljubljena tudi pri nežnejšem spolu, so pa dekleta ob osem kilogramskih utežeh najprej malo začudena. Ko ugotovijo, kako se dela prav kmalu napredujejo do 12 kilogramov in naprej. Sicer se teža posamezne kettlebell uteži giblje med približno 1,80 kg pa vse do 79 kg. Ena od uporabnic je tako povedala, da ji je najbolj všeč pri vadbi to, da se njene mišice ne napihnejo, temveč so vitkejše. Dobila je tudi bolj športno postavo, obenem pa je opazila, da je bolj vitka. Poleg tega so ji izginile tudi bolečine v hrbtu in v poškodovanem kolenu, saj so se ji okrepile vezi in kite.
• Ogrevanje: Najprej se z določenimi ogrevalnimi vajami dobro segrejemo. To je zelo pomembno, saj morajo biti mišice pred samim treningom dobro ogrete. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodb.
• Aktivacija: Pri aktivaciji so najpogosteje malo bolj intenzivne vaje, da si poleg ogrevanja mišic, tudi povečamo srčni utrip in tako spodbudimo telo k izgorevanjem maščob.
• Trening: Sam trening je sestavljen iz treh zgoraj omenjenih vaj: jerk, snatch, clean&jerk.
Trening pa ni vedno enak, saj se čas in število ponovitev določene vaje razlikuje iz treninga v trening.
Kettlebelli so vedno bolj popularni, ne le pri nas, tudi v drugih državah zahodnega sveta, saj so treningi zelo funkcionalni in se osredotočajo na moč, eksplozivnost, vzdržljivost, krepitev srčno-žilnega sistema zmogljivosti in za izboljšanje koordinacije in fleksibilnosti. Zato so primerni tudi za študente, ki morda iščejo nekaj novega, učinkovitega in zabavnega.
Mobilne igre so izjemno priljubljene v mobilnih spletnih trgovinah. Najboljše pri njih pa je, da so najpopularnejše tudi brezplačne. Vendar so res? Naj ti že v uvodu povemo, da temu pravzaprav ni tako, saj te snovalci iger na vsakem koraku poskušajo prepričati, da v igri zapraviš čim več denarja.
Urejanje avatarja pri mobilnih igrah
V mobilnih igrah lahko svoj lik, ki ga igraš, oblečeš v raznovrstne kostume ali tako imenovane skine. Veliko teh skinov moraš kupiti oziroma najboljši in najlepši so vedno plačljivi. Igre pa imajo včasih tudi promocije skinov, ko lahko te dobiš brezplačno, vendar samo začasno. Snovalci iger manipulirajo z uporabniki na način, da igralcu ponudijo brezplačen skin, na katerega se ti tudi navežejo. Po preteku tega brezplačnega obdobja pa je potrebno skin kupiti, če ga hoče igralec še uporabljati, kar naposled tudi stori.
Ne kupuje pa se le skinov, ampak tudi like. V mobilnih igrah so brezplačni le neki osnovni liki, katerih pa nihče noče igrati. Čim boljši in popularnejši lik, kot boš hotel imeti, več denarja boš moral za njega zapraviti.
Snovalci iger manipulirajo tudi z uporabo likov in skinov. Foto: Spencer_Whalen iz iStock
Če hočeš biti najboljši, plačaj
V mobilnih igrah napreduješ po levelih. Snovalci iger naredijo prvih nekaj levelov izjemno lahkih, da igralca potegnejo v igro in ta tako postane zasvoljiv od nje. Po tem pa se stvar zakomplicira. Igralec nikakor ne more narediti nadaljnega levela, ker njegov lik v igri ni dovolj močan. Igralcu tako ostaneta dve izbiri: ali počaka nekaj tednov in vsakodnevno nagradi lik, kar lahko stori le enkrat na dan, ali pa vzame bližnjico in lik nagradi na način, da opravi nakup. Zaradi že omenjene zasvoljivosti v igri, se jih večina odloči za drugo izbiro.
Veliko iger ponuja tudi življenja, kar pomeni, da imaš pet možnosti, da napreduješ. Če ti ne uspe v teh petih možnostih, lahko nadaljuješ s poskusi šele čez 24 ur. Seveda spet obstaja še ena možnost: nakupi si življenja.
Najboljši igralci ponavadi zapravljajo tudi največ denarja. Foto: Tirachard iz iStock
Nakupovanja
V mobilnih igrah ne plačuješ s pravim denarjem, ampak s cekini, dragulji, biseri … Najprej pa seveda moraš valuto igre kupiti. Ponavadi je tako, da večjo valuto kot kupiš, več popusta dobiš. Zato je boljše kupiti več, vendar s tem zapraviš tudi več denarja.
V mobilnih igrah pravzaprav ne veš, koliko pravega denarja je nekaj vredno. Igre ponujajo določeno količino cekinov za določeno ceno pravega denarja. Vendar nikoli ni določena vrednost cekinov enaka pravemu denarju, torej 100 cekinov ni vredno 100 evrov ali dolarjev, ampak le nekaj centov. Igralec se tako v igri izgubi in s tem, ko ne ve, kolikšna je pravzaprav vrednost cekinov, zapravlja več.
Obstajajo primeri, ko so igralci v igrah zapravili po več 10.000 evrov.
Mobilne igre ne uporabljajo pravega denarja. Foto: spfdigital iz iStock
Nagrade
Snovalci iger manipulirajo z igralci tudi z nagradami. Za vsako opravljeno misijo, dobiš nagrado. Nagrada je navadno v cekinih, kar ima enako zadovoljitev kot dobra ocena v šoli. Z drugimi besedami, z nagrado ti igra sporoča, da delaš dobro in si na pravi poti, zato moraš nadaljevati.
Nagrade dobiš tudi z vsakodnevnim vstopom v igro in tako se ti na ekranu prikaže skrivnosten mistery box. V njem nikoli ne veš, kaj boš dobil. Ponavadi čakaš nekaj, česar ni nikoli v njem in si naposled vedno razočaran. Obstaja pa tudi rešitev za to nesrečo: kupi, kar si želiš, na marketu, tržnici. Mobilne igre namreč nimajo trgovin, saj beseda trgovina našim možganom sporoča, da bomo za nekaj zapravili. Zato se snovalci iger poslužujejo drugih besed.
Vesel uporabnik bo navadno tudi več zapravil. Foto: Tirachard iz iStock
Moto mobilnih iger je: bolj odvisen, kot bo igralec od igre, več denarja bo dobilo podjetje. Ta moto pa si zagotovo že slišal v nekoliko drugačni panogi …
Danes je velik dan za ljubitelje živali oziroma živali same. Na 4. oktober obeležujemo Svetovni dan živali. Ta dan je namenjen ozaveščanju najširše javnosti o živalih kot čutečih bitjih ter o odgovorni skrbi zanje na način, ki jim ne povzroča bolečine, trpljenja in strahu.
Svetovni dan živali ozavešča o čutečih bitjih
Človek se je skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Če živali imamo, gojimo, uporabljamo v svoje dobro, potem je naša moralna dolžnost, da zanje skrbimo na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja. Etika ravnanja z živalmi se danes odraža tudi v zakonodaji številnih držav, Evropska unija je na tem področju v mnogočem vodilna. Tudi v Sloveniji smo v stvarno pravno zakonodajo in v zakonodajo, ki ureja zaščito živali, zapisali, da so živali čuteča bitja.
Poleg zakonodaje je pomembna tudi kultura ravnanja z živalmi, torej vse navade, ki se z vzgojo prenašajo iz roda v rod. Kultura je tista, ki zagotavlja, da se človekov odnos do živali s časom izboljšuje. Kulturo ravnanja z živalmi vsaka naslednja generacija lahko izboljša s svojim plemenitenjem načina razmišljanja o živalih. Nadvse pomembno je tudi, da se sočutna misel razvija že pri mladih, kar je možno doseči z učenjem odnosa do živali že v otroštvu, v okviru družine, vrtca, šole, znotraj lokalnih skupnosti in najpomembnejše, z lastnim zgledom. Vsak posameznik mora razumeti, kaj pomeni trpljenje živali in se truditi, da ga ne povzroča. Prav tako mora vsak od nas vedeti, kdaj je življenje živali dovolj dobro.
Cene večjih kripto projektov so padle za 70 do celo 90 %. Kaj nas čaka na kripto trgu v prihodnje in od katerega presenetljivega faktorja je odvisna njegova prihodnost?
Cena Bitcoina je v zadnjem letu padla za 71 %.
Ethereum je kljub temu, da je pravkar doživel ključno »eko« nadgradnjo in zdaj porabi 99 % manj energije za delovanje omrežja, padel za 72 %.
Solana je šla dol za reci in piši 88 %.
In podobno se dogaja z večino drugih kripto projektov.
Smo dobesedno v kripto zimi. In kmalu bodo verjetno ljudje začeli kripto trg zapuščati in se ga izogibati kot kuge. Kripto trg bo na robu smrti.
Podobno, kot se je zgodilo leta 2018 ali 2019.
In tukaj se pojavi vprašanje: ali bodo imeli ljudje prav in bo kripto res šel v nič?
Ali pa se bo v naslednjem obdobju kripto prebudil in spet začel leteti v vesolje tako kot najnovejša SpaceX raketa?
Mednarodni bestselling avtor Robert Rolih meni, da so verjetnosti bistveno večje za drugi scenarij: »Kripto trg in predvsem poslovni kripto projekti na čelu z Ethereumom ustvarjajo realno vrednost. Na njih razvijalci razvijajo poslovne, finančne in zabavne aplikacije, ki imajo realne prihodke in prinašajo realne koristi uporabnikom. Zato sam poslovnim kripto projektom pravim kar Tehnološke delnice 2.0. Delnice pa so zgodovinsko po vsakem padcu nato dosegle nove vrhove.«
Priložnosti, ki se pojavijo le v času najhujših padcev
V svetu vlaganja denarja velja zelo enostavno pravilo: vlagaj, ko je na trgu veliko krvi. In če upoštevaš to pravilo, lahko dosežeš neverjetne donose.
»Najbolj donosna investicija, ki sem jo kadarkoli naredil, je bila investicija v večji kripto projekt v letu 2018. Takrat je bila cena žetona 0,14 €. Ko sem dve tretjini žetonov projekta prodal lani pri 11,59 €, sem dosegel 8.316% donos – to je 84-kratni začetni vložek. Seveda pa lahko takšne donose dosežeš le tako, da vlagaš medtem ko je na trgu res moreče vzdušje in se vsi tresejo od strahu,« nadaljuje Rolih.
In tukaj se seveda pojavi veliko vprašanje:
Kako dolgo bo trajala kripto zima? Kateri projekti imajo največjo možnost za preživetje? Kakšne donose lahko pričakujemo v morebitnem novem bikovskem kripto trendu? In predvsem ali je že zdaj primeren trenutek za nakupe?
Kaj je faktor št. 1, ki bo ključno vplival na dogajanje na kripto trgu v naslednjem letu in naprej (še zdaleč ni tisto, kar večina ljudi misli)?
Koliko lahko kripto trg še pade, in zakaj tokratnega kripto cikla ne moremo primerjati s prejšnjimi?
Kdaj se bodo lahko pojavile izjemne nakupne priložnosti za dolgoročne vlagatelje?
Ali bo še vedno mogoče dosegati 500-, 1000- ali 2000-procentne donose na vložke, kot se je to dalo v preteklosti?
Skratka, to bo webinar, ki lahko ključno vpliva na uspešnost vaših vložkov v kripto trg in širše. Na webinarju vam bo Robert podal tudi širšo sliko o trenutnem dogajanju v svetu investiranja in tehnologije ter vas opozoril na velike napake, ki jih delajo vlagatelji pri vlaganju denarja v kripto in širše.
Si se kdaj vprašal zakaj takšen cirkus glede nabiranja dragocenih tartufov? In zakaj se strokovnjaki bojijo, da bodo nekatere vrste rib zaradi ribolova izumrle? S polji, ribogojnicami in sadovnjaki smo v zgodovini pokrili potrebe po številnih živilih, a nekatere specialitete je še vedno potrebno poiskati, nabrati in uloviti v divjini. Preberi si, za katero gurmansko hrano gre, in zakaj je temu tako.
Neukročena sorodnica ameriške borovnice
V Severni Ameriki so bolj kot nad ameriško borovnico (ki jo brez težav posadiš tudi v domačem vrtu) navdušeni nad njeno divjo sorodnico iz rodov Vaccinium in Gaylussacia (angleško huckleberry). Vsako poletje se množice ljudi odpravijo v gozd v upanju, da bo njihova košarica kmalu polna slastnih »borovnic«. Zaradi velikega navala je danes nabiranje teh borovnic regulirano, kar poskrbi, da sadežev ne zmanjka prehitro. Za gojenje ima rastlina namreč previsoke zahteve. Potrebne so ravno pravšnje razmere prsti s pH med 4,0 in 5,3 ter mešanico peska, mulja in gline za ustrezno drenažo. V naravi rastlino najdemo na višjih nadmorskih višinah, kjer snežna odeja poskrbi za toplotno izolacijo in prepreči, da bi rastlina zmrznila. Podobno toplotno izolacijo je težko replicirati iz drugih materialov. Za rastlino je značilna zelo počasna rast in potrebnih je do 15 let, da iz semena vzgojimo rastlino, ki obrodi plodove.
Zanimivo je, da je tradicionalnim severnoameriškim kulturam uspevalo gojiti rastlino več stoletij in to brez napredne tehnologije in znanosti, ki ju poznamo danes. Pri tem pa so večinoma le obdelovali in skrbeli za divje rastline v naravi. Danes se znanstveniki trudijo ustvariti »domačo sorto« s križanjem divje rastline in običajne ameriške borovnice. Upajo, da bo rezultat rastlina, ki bo uspevala v bolj raznovrstnih okoljskih pogojih in bo morda pomagala pokriti potrebo po slastnih sadežih.
Nepogrešljiva v sushi-ju, morda kmalu med pogrešanimi
Modroplavuti tun je tako priljubljena riba, da ji zaradi prekomernega ribolova grozi celo izumrtje. Cene na trgu dosegajo visoke vrednosti, saj te ribe najdemo le v divjini. Leta 2019 so eno samo ribo prodali za več kot tri milijone dolarjev. Gojenje v ujetništvu je zaradi kompleksnega življenjskega cikla praktično nemogoče. Posamezna odrasla riba lahko meri v dolžino več kot tri metre in doseže v povprečju 250 kilogramov. So hitre selitvene ribe, kar pomeni, da je njihov naravni teritorij veliko večji od kateregakoli obstoječega akvarija. Za normalen razvoj je potrebno, da preplavajo dolge razdalje. Tudi hranjenje modroplavutega tuna je precej zapleteno, saj gre za plenilce na vrhu prehranjevalne verige. Tako bi bilo že gojenje manjših rib za njihovo prehrano precej potratno.
Žal ni težko gojiti le odraslih rib, saj so izbirčne že njihove ličinke. Raziskava iz leta 1991 je pokazala, da je stopnja preživetja med ličinkami manjša, kadar je njihova gostota poselitve večja. Raziskava je sicer preučevala ličinke v divjini, a z namenom raziskati različne faktorje, ki bi bili pomembni za njihovo gojenje v ujetništvu. Dodaten problem predstavlja neproporcionalno velika glava ličinke glede na preostalo telo. Ta v neidealnih razmerah vode v akvariju povzroči, da ličinke dobesedno potonejo z glavo navzdol in se ob trku z dnom akvarija poškodujejo.
Modroplavuti tun doseže spolno zrelost šele pri osmih letih. Poleg tega imajo ribe v ujetništvu pogosto razmnoževalne motnje. Znanstveniki v Evropski uniji in Združenih državah Amerike težavo poskušajo odpraviti s spreminjanjem ribjih rastnih hormonov, s čimer bi lahko že prej sprožili razmnoževanje.
Lov na gurmanske gobe
Tartufi so specialiteta, ki jo s pomočjo psov in prašičev nabirajo tudi pri nas. Verjetno si že slišal za rekordne cene, ki jih lahko dosegajo posamezni primerki. A kmalu lahko tudi ta specialiteta pristane na robuizumrtja. Ogrožata jih predvsem podnebne spremembe in izsekavanje gozdov. Za razliko od običajnih gob tartufi rastejo pod zemljo in živijo v simbiotskem odnosu z določenimi drevesnimi vrstami. Odnos, pri katerem si z drevesom izmenjujejo hranila in pozitivno vplivajo na rast drug drugega, se imenuje mikoriza. Poseben odnos pa je tudi razlog, da je gojenje tartufov težavno, ter časovno in finančno neugodno. Za vzpostavitev primernega odnosa med drevesom in tartufom je namreč potrebnih več let. Raziskovalcu iz Velike Britanije je uspelo pobrati svoj prvi pridelek skoraj deset let po tem, ko je posadil drevo, s katerim naj bi tartuf vzpostavil simbiotski odnos.
Glede na satelitska opazovanja je arktični morski led v letošnjem septembru dosegel enega najmanjših letnih obsegov. Letos se je površina ledu zmanjšala na 4,7 milijona kvadratnih kilometrov, kar je pod povprečnim minimumom iz obdobja med letoma 1981 in 2010, ki znaša 6,2 milijona kvadratnih kilometrov.
Arktično poletje je zapisalo nov rekord
Arktični morski led se vsako leto tali v spomladanskih in poletnih mesecih, septembra pa običajno doseže najmanjši obseg. S hladnejšim vremenom in zimskim mrakom morje spet zmrzuje, ledena površina se ponovno poveča in doseže največji obseg okoli marca.
Obseg ledenega pokrova na Arktičnem oceanu in njegovi okolici so s sateliti dosledno začeli meriti leta 1978. Natančne meritve torej opravljajo že 44 let. Od takrat se je obseg ledu znatno zmanjšal. Letos je arktični poletni morski led dosegel deseto najmanjšo kadarkoli zabeleženo površino.
Walt Meier iz Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu (NSIDC) je povedal, da obseg ledu ni naključje. Po njegovih besedah gre za temeljno spremembo ledenega pokrova, ki je posledica segrevanja ozračja.
2022 Arctic Summer Sea Ice Tied for 10th-Lowest on Record
