Huawei je predstavil svojo najtanjšo športno zapestnico do zdaj, Band 7. Opremljena je z velikim zaslonom in celovitimi funkcijami spremljanja zdravja. Udobje nošenja zagotavljata debelina vsega 9,99 mm in teža 16 gramov. To ji daje vlogo popolne naprave za 24-urno spremljanje telesne dejavnosti in zdravja ter odkrivanje novih oblik zdravega in aktivnega življenjskega sloga.
Velik zaslon za vrhunsko izkušnjo
Huawei Band 7 se ponaša z 1,47-palčnim zaslonom AMOLED FullView ločljivosti 194 x 368, zavidljivo pa je tudi 64,88-odstotno razmerje med zaslonom in ohišjem. Izbrana zaslonska tehnologija zagotavlja večjo jasnost informacij, medtem ko velikost pripomore, da jih sočasno prikazuje več. Ozki robovi, 2,5D ukrivljeno steklo in prenovljen uporabniški vmesnik medtem zagotavlja izjemno uporabniško izkušnjo.
Z izjemno kompaktno zasnovo in uporabo polimera ojačenega s steklenimi vlakni, je nova zapestnica z debelino 9,99 mm najtanjša Huaweieva tovrstna nosljiva naprava. Z nizko težo 16 gramov in rahlo zaobljenim ohišjem, ki se popolnoma prilagaja zapestju, nudi izjemno in udobno izkušnjo nošenja.
Pametna zapestnica Huawei Band 7 je na voljo v črni, rožnati in zeleni barvi, da jo lažje kombinirate s priljubljenim modnim slogom. Ohišje iz steklenih vlaken z nežno »kovinsko« teksturo v kombinaciji z mehkim in koži prijaznim paščkom pa ustvarja mladostni videz, ki narekuje trend v oblikovanju nosljivih naprav.
Varujte zdravje s stalnim spremljanjem vitalnih znakov
Profesionalne funkcije spremljanja zdravja so najbolj priljubljene med uporabniki pametnih nosljivih naprav. Zahvaljujoč optimizirani strojni opremi temelječi na tehnologiji Huawei TruSeen 4.0, Huawei Band 7 podpira celodnevno spremljanje ravni kisika v krvi (SpO2). Ta izredno pomemben podatek beleži ves čas in sproži alarm v primeru, da je raven prenizka. Poleg tega zagotavlja še neprekinjeno, sprotno in natančno spremljanje srčnega utripa, spanja, stresa in menstrualnega ciklusa ter uporabnika obvesti v primerih, da je srčni utrip v mirovanju previsok ali prenizek.
Nova zapestnica na podlagi vključene tehnologije Huawei TruSleep ustrezno analizira kakovost spanja in prepozna šest najbolj pogostih težav, kot so med drugim rahel spanec, pogosto zbujanje, prezgodnje prebujanje in nepravilen urnik spanja. Tehnologija TruRelax pa zagotavlja stalno spremljanje ravni stresa in sposobnost, da v primeru potrebe predlaga dihalne vaje za sproščanje.
Huawei je v pametno zapestnico Band 7 vključil tudi priljubljeno funkcijo deteljice zdravega življenja (Healthy Living Shamrock). Ta omogoča aktivno upravljanje zdravja prek zastavljenih ciljev, ki spodbujajo razvoj zdravih navad.
Nadgrajene profesionalne funkcije beleženja vadb
Analiza zbranih podatkov o telesni dejavnosti je ključna funkcija vsake pametne nosljive naprave. Pametna zapestnica Huawei Band 7 je v ta namen opremljena z ekskluzivnim algoritmom Huawei TruSport, ki vsak trening teka oceni iz znanstvenega in kvantitativnega vidika. Tako imenovani indeks tekaških sposobnosti RAI namreč na podlagi analize podatkov o srčnem utripu, tempu, razdalje, frekvence korakov in drugih večdimenzionalnih podatkov, razvrsti sposobnosti tekača in omogoča vizualizacijo napredka pri treningu.
Pametna zapestnica prinaša tudi povsem novo izkušnjo spremljanja telesne dejavnosti z 11 profesionalnimi načini vadbe, kot so tek v prostorih in na prostem, kolesarjenje in preskakovanje vrvi ter 85 prilagojenih vadbenih načinov, med katerimi najdete različne oblike telesnih vadb, iger z žogo in plesa.
Uživajte v dvotedenski avtonomiji baterije
Pametna zapestnica je kljub velikemu zaslonu podedovala dolgo avtonomijo, ki odlikuje Huaweieve nosljive naprave. Podprta z učinkovitim sistemskim naborom in učinkovitimi algoritmi varčevanja z energijo, omogoča 14-dnevno delovanje pri neprekinjenem spremljanju srčnega utripa in kakovosti spanja.
Poleg tega lahko na pametni zapestnici Huawei Band 7 upravljate glasbo, daljinsko prožite kamere na pametnem telefonu, spremljate obvestila ter uporabljate funkcije vremenske napovedi, budilke, štoparice, svetilke, glasovnega pomočnika in še veliko drugih.
Pametna zapestnica Huawei Band 7 je v Sloveniji že na voljo, in sicer po maloprodajni ceni 59 €.
V zadnjem obdobju policija beleži povečano število nezakonitih prehodov državne meje, kar pa je pričakovano in ne vpliva na varnost v državi. V izjavi za javnost sta informacije predstavila dr. Simona Zavratnik iz Kabineta ministrice in Tomaž Pavček iz Uprave uniformirane policije, Sektorja mejne policije. Kaj pomeni povečanje števila nezakonitih prehodov?
»Policija za varnost državne meje dobro skrbi, kar dokazuje tudi število prijetih tujcev in tihotapcev ljudi, po odstranitvi ograje na meji pa bo visoko stopnjo varnosti zagotavljala z dodatno krepitvijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in hrvaškimi organi, večjo uporabo tehnične opreme in prerazporeditvijo kadrov,« so zapisali v izjavi za javnost ob poteku odstranjevanja ograje. O odstranitvi ograje smo pisali v prispevku
»Ocenjujemo, da se bo povečan obseg nedovoljenih migracij nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, zato naše aktivnosti na območjih, kjer prihaja do povečanja, krepimo. Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti, zato ni razloga za skrb. Prav tako lahko dodamo, da občine na meji s Hrvaško z varnostnega vidika ne izstopajo,« so še dodali.
Statistika nezakonitih prehodov ni bistveno spremenjena
V obdobju od 1. januarja do 31. julija 2022 je bilo obravnavanih 8212 nezakonitih prehodov državne meje. Število se je povečalo za 80,4 odstotka v primerjavi s predhodnim, primerljivim obdobjem leta 2021. V primerjavi z letoma 2019 in 2020 pa je porast nezakonitih prehodov v letu 2022 manjši od 10 odstotkov. Največji delež tujcev, ki so letos nezakonito prestopili državno mejo, prihaja iz Afganistana, sledita Bangladeš in Pakistan. Od vseh obravnavanih tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo v letošnjem letu, jih je 7196 podalo namero za mednarodno zaščito, torej več kot 88 odstotkov tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta.
Pogosta težava, ki spremlja vprašanje migracij, je tudi kriminalizacija. »Podatki ne potrjujejo teze o večanju kriminalitete med migranti ali zaradi nje, pravzaprav ti podatki to ovržejo.« Migracij ne dojemajo kot grožnje, ne kot kulturne, ne kot varnostne in ne kot ekonomske.
»Temeljni garant sodobnih migracijskih politik je spoštovanje človekovih pravic in k temu izhodišču smo v Ministrstvu za notranje zadeve zavezani,« je izjavo zaključila dr. Simona Zavratnik.
Knjiga Tri igre za punce Simone Semenič je vizualno doživetje. Že sam naslov namigne, da bomo spremljali tri zgodbe, ki so v svoji osnovi pravzaprav igre. Dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo so vstop v znan svet, ki bo marsikomu še predobro poznan. Marsikoga bi znal način na katerega je knjiga napisana odvrniti, a prav v tem je njen čar.
Tri igre za punce predstavi različne, a podobne zgodbe
Tri igre za punce so tri ločene igre, ki so med seboj povezane predvsem z družbeno tematiko našega vsakdana. Naslov pokaže, zgodbe pa pojasnijo. Glavne junakinje so ženske, v taki ali drugačni vlogi, a v svojem bistvu enake in hkrati povsem drugačne. Če bi dejal, da so ujete, ne bi bilo prav, vsekakor pa so vpogled v svet, ki ga opisuje avtorica v vsaki izmed iger oziroma zgodb.
Knjigo sestavljajo tri igre, in sicer ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo. Prva igra ti si čudež bo zagotovo znana gledalcem nagrajene deseturne predstave Slovenskega mladinskega gledališča še ni naslova, saj sta deli nastajali vzporedno. V drami ni to to se avtorica močno poigrava z raznimi žanri in postopki, od dokumentarnega do pravljičnega. Tretja drama lepe vide lepo gorijo pa se ukvarja s čarovništvom, kraj in čas dogajanja sta pomenljivo zapisana kot »vedno« in »povsod«. V njej se soočita sedanjost in preteklost žensk, ki so izstopale iz družbenih okvirov in bile za to kaznovane.
To je bila moja prva knjiga Simone Semenič in prvi stik z njenim ustvarjanjem. Knjiga preseneti s svojim načinom, če tega niti približno ne pričakuješ. Tudi to je eden od razlogov, da sem se z vsako prebrano stranjo zalotil, da razmišljam o tem, kako močno bi si želel to videti zaigrano. Dialog in besede letijo po straneh in v glavi. Razmišljati je treba hitro, vsaj tako hitro kot bi si želeli doživljati dogajanje. Ker so besedila polna čudovitih citatov in povedi, je branje hitro kot blisk. To pa nikakor ne pomeni, da se spozabiš nad dogodki in simboličnostjo le teh. Stvar je jasna, zapisi so aktualni, a vedno novi, zaviti v tančico poznanosti.
Tri igre za punce: Simona Semenič, založba Beletrina, 296 strani.
Še preden na koncu knjige naletimo na poglobljeno in nadvse zanimivo spremno besedo Nine Dragičević, beremo in doživljamo. Vulgarnost je prisotna, je visceralna in resnična. Z njeno pomočjo so besede kristalno jasne, sporočila pa prav tako. Vsebine treh iger oziroma zgodb ne bi razkrival, saj jim ne bi storil pravice. Pravici bo zadoščeno le, če se knjigo prebere, saj je več kot vredna takega dejanja. Rafali besed so nekaj, kar je to poletje potrebovalo in Tri igre za punce so na prvem mestu aktualno resnično doživetje, ki nikoli ne prestopi meje videnega. Želim si le še, da bi to tudi videl odigrano.
Te zanimata gledališče in film? Bi rad nekoliko drugače preživel svoje počitnice? Potem ne spreglej Mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnic, ki jih organizira Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti!
Poletne delavnice so edinstvena priložnost, da pridobiš novo gledališko in filmsko znanje od uveljavljenih domačih in tujih mentorjev, ki ti bodo predstavili svoje znanje in predvsem izkušnje.
Udeleženci delavnic boste imeli priložnost izoblikovati svoj lasten pogled na gledališče in film ob delu in pogovorih skozi različne perspektive mentorjev.
Na delavnicah sodelujejo udeleženci iz Belgije, Finske, Hrvaške, Italije, Izraela, Nemčije in Slovenije. Vse delavnice potekajo v angleškem jeziku.
Sladoled je sladoled, o tem ni nobenega dvoma. Kot pri mnogih stvareh v življenju pa je tudi pri sladoledih pomembna njihova predstavitev. Kar bomo dali na sladoled, bo najverjetneje tudi prva reč, ki jo bomo okusili. Posipi in dekoracije za sladoled so številni, v njihovi poplavi pa se je vedno dobro odločiti za najbolj kakovostne. Pisane zvezdice, karamelni kristalčki, puhasti oblački, drobci lešnikov in mnogo drugega. Kako najti najboljšo dekoracijo in posipe za sladoledne čudeže?
Posipi in dekoracija so dejanska češnja na sladoledu
Tako kot obleka naredi človeka, je tudi pri sladoledih prvi vtis zelo pomemben. Sladoled je lahko najbolj okusen in kremast na svetu, a če ni videti privlačno, se lahko zgodi, da ga ne bo nihče niti poskusil. Posipi in dekoracije so namenjeni čistemu užitku in popolni nadgradnji sladoleda, ki je bil ustvarjen. Sladoled lahko okrasiš s karamelnimi kristalčki, ki so hrustljavi in polnega okusa karamele. Uporabiš jih lahko za posip po sladoledu ali drugih slaščicah, kar je velika prednost dekorativnih izdelkov. Večna klasika za okraševanje sladoledov in sladic so seveda pisane zvezdice iz sladkorne mase. Je o njih potrebno povedati še kaj drugega?
Nekoliko bolj nežna odločitev so vaniljevi hrustljavi drobci Crumbles Gold, ki so s polnim okusom klasične vanilje za dekoracijo vseh sladolednih izdelkov. Med klasike spadajo seveda tudi čokoladni drobci, ki so za mnoge še vedno najbolj priljubljen posip za sladoled. Sladkorni poljubčki iz sladkorja in jajčnih beljakov so dovolj, da sladoledu dodajo še bolj izrazit videz svežine in okusa. Za še bolj naraven okus sladoleda so odlična izbira tudi mandljevi, lešnikovi ali pistacijevi drobci. Hrustljavost, okus in še dodatna dekoracija sladoledov.
Posipi in dekoracije so okusa poln zaključek sladoleda
Rokmarjevi sladoledi že sami po sebi slovijo po kakovosti, okusu in svežini. Posipi in dekoracije za sladoled iz Rokmarjevega laboratorija so fantastičen in edinstven zaključek sladoleda ali drugih sladic. Preveri njihovo ponudbo in se pripravi na vroče dni, a tokrat s še bolj vrhunskim sladoledom.
Kako pogosto se vam je zgodilo, da ste se končno odločili, da boste iz svojega robotskega sesalnika odstranili koš, potem pa ste kaj kmalu ugotovili, da so vaše roke okrašene s prahom in ostalo nesnago, ki jo je robotek pobral s tal vašega doma?
Vemo, občutek zagotovo ni bil prijeten, vendar imamo dobro novico! Za to “prijetno” opravilo bo od sedaj dalje namesto vas skrbel sistem za samopraznjenje.
Pa resnično vemo, kaj sistem za samopraznjenje sploh je?
Povsem preprosto: med postopkom čiščenja vaš robotski sesalnik posesa odpadke v notranji sistem za shranjevanje – koš za smeti. Odvisno od velikosti vašega doma in tega, kako umazana so tla, boste morda morali koš izprazniti na vsake dva do tri cikle čiščenja.
Sistem za samopraznjenje zagotavlja samodejno praznjenje vaše Roombe na bazni enoti, ki je hkrati tudi polnilna. Ko se Roomba pripelje na domačo bazno postajo, sistem za samopraznjenje enostavno povleče vso umazanijo v večji koš za shranjevanje.
Kako neverjetno je pomisliti, da bazno postajo nato izpraznite le vsakih 30 ali 60 dni in ne vsaka dva ali tri dni? Da, iRobot Roomba i7+ poskrbi za to!
Prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša sistem za samopraznjenje
Se strinjate, da je največji plus robotskega sesalnika ta, da opravi čiščenje namesto vas? Bolj temeljito in natančno kot nekdo opravi kakšno delo namesto vas, boljše je – tu se strinjamo. Predstavljajte si zaposleno mamo sredi tedna. Ukvarja se z otroki, delom in številnimi gospodinjskimi opravili. Sredi vsega tega se mora ustaviti, da si napolni tudi svoje baterije. In to, da ji ni potrebno sesati, je absolutna prednost.
Če bi vedeli, da boste morali čez dan večkrat izprazniti vrečko sesalca, bi verjetno malce bolj oklevali z uporabo sesalca. Zgolj če bi bilo nujno, verjetno. Če ima vaš robotski sesalec sistem za samopraznjenje – torej, se izprazni sam – pa ga boste brez težav uporabili in poskrbeli, da bo vaš dom čist. Torej, absolutna prednost, tale sistem za samopraznjenje.
Svoj košek za umazanijo bo iRobot Roomba i7+ izpraznil v vrečke AllergenLock, ki imajo štiri plasti materiala, ki zavirajo alergene, vanje pa ujame 99 % cvetnega prahu in plesni. Tudi če imate v družini alergika, ga posesan prah v vrečki ne bo dodatno dražil.
Če potegnemo črto
Sistem za samopraznjenje je vsekakor dodana vrednost in dejstva, ki so opisana zgoraj, nedvomno odtehtajo (morda) eno manjšo pomanjkljivost: postopek praznjenja je, pa čeprav je kratek, približno 10 decibelov glasnejši od postopka sesanja. V kolikor ste eden izmed mnogih uprabnikov aplikacije iRobot in večinoma pošiljate robota na sesanje, ko ste v službi, vas teh par sekund hrupa tako ali tako ne bo zmotilo. Hišni ljubljenčki pa se robotskih sesalnikov hitro navadijo in jih zvoki prav nič ne vznemirjajo.
Če na koncu dodamo še nekaj lastnosoti iRobot Roomba i7+, kot so pametno kartiranje prostorov, dve gumijasti krtači, primerni za različne površine, tehnologija vSLAM, s katero sesalec vidi, kar vidite vi, vrhunska aplikacija, s katero označite prostore in določite, katere prostore naj Roomba i7+ počisti in katere ne, načrtujete dneve čiščenja, jo glasovno upravljate in nadzirate, kjerkoli že ste, in še in še … potem zagotovo veste, da ste z nakupom iRobot Roombe i7+ naredili vrhunsko potezo (ali pa jo še boste).
Aprila je slovenska Istra dobila novo vinsko kraljico, ki bo krono nosila naslednji dve leti. Za 10. vinsko kraljico slovenske Istre je bila okronana Nika Glavina iz vinske kleti Santomasv Šmarjah v okolici Kopra. Za vinogradništvo in vinarstvo jo je navdušil nono Ludvik Nazarij Glavina, ki je v preteklem letu tudi sam nosil krono, in sicer kot kralj refoška. Nika je že 6. generacija v družini, ki se bo ukvarjala s tovrstno dejavnostjo.
Vinsko kraljico slovenske Istre od leta 2007 izbira Društvo vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre. Kandidatke prihajajo iz vinskih kleti in skušajo komisijo prepričati s splošno razgledanostjo, poznavanjem regije, vin in vinogradov. Nika, sicer absolventka na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, je komisijo prepričala z znanjem, ki ga je pridobila z delom v Santomasu.
Pogovarjali sva se o njeni viziji glede vina v Istri, vinski kleti Santomas, vlogi kraljice, katero je njeno najljubše in vino in katerega si ne nalije rada.
Posest Santomas l Foto: Sabina Zorman
Ob prihodu na vašo posest v Šmarjah, kjer se nahajava, ne moreš mimo stolpa z dvema zastavama. Poleg slovenske je tudi vaš grb?
Ja, imamo družinski grb z družinsko zastavo, ki ponazarja tri prednike. Vsak prednik ima svoj sod. Tri barve – bela, rdeča in rumena – predstavljajo njihove karakterje in so tudi tri barve na steklenicah vina. Karakter vsakega se odraža v karakterju vina.
Istrska vinska kraljica mora prihajati z enega izmed obalnih mest, ti pa si odraščala v Ljubljani, ni res?
Ja, prihajam iz Ljubljane, ampak imam tukaj [v Šmarjah] korenine, sem že 6. generacija in počasi prevzemam delo, delam vse v kleti. Moji starši so se preselili v Ljubljano, zato sem tam odraščala, ampak sem se vrnila nazaj.
Nekaj časa sta bila z nonotom hkrati »na prestolu«. Ludvik Glavina je lani osvojil naslov kralja refoška. Kaj ti to pomeni? Si povezana z njim?
Ludvik in Nika Glavina l Vir: Nika Glavina
Ja, definitivno. Imava zelo lušten odnos, on je bil kralj refoška za leto 2021, ravno maja je izgubil naziv. On je zakladnica znanja. Zasnoval je vse, kar se tu vidi. Postavil je vse od A do Ž. On je persona – točno se ve, ko stopi v prostor. Zelo moder človek z ogromno življenjskimi izkušnjami in nasveti. Njegovo zaupanje vame in v ekipo je zelo veliko, da nam ogromno prostih rok in nam zaupa z večino stvarmi.
On te je navdušil nad vinarstvom?
Ja, definitivno on. Ko ga vidiš, kako govori o vinu, grozdju in vinogradih, ne moreš, da se ne bi zaljubil v to.
Načrtuješ torej nadaljevati tradicijo na vaši kmetiji Santomas?
Res je, definitivno. Zdaj je prišla tudi nova ekipa, od leta 2017 imamo drugega enologa. Poleg mene je tudi moj partner Anže, ki prav tako študira vinogradništvo in vinarstvo. Ogromno mi pomaga v kleti, potem bova skupaj vse začela.
Kaj pa ponuja Santomas?
V prvi vrsti tradicijo, zgodbo in ogromno ljubezni do vina, trt ter oljčnikov in oljčnega olja. Poleg vinske kleti imamo tudi oljarno, ki je ena izmed treh največjih v slovenski Istri.
Santomas doživljam zelo svobodno in ustvarjalno, ker imamo tako široko paleto vin, s katerimi se lahko v kleti ogromno igraš. Zagotavljam, da bo vsak, ki pride v našo klet, našel vsaj eno vino zase. Imamo od osnovnih vin – malvazije, roseja, refoška, caberneja – do vmesnih, kot sta Syrah in Mezzoforte. V naši liniji zorjenih rdečih vin imamo Cabernet sauvignon Antonius, Refošk Antonius in Grand cuvée.
Na vsa rdeča vina smo zelo ponosni. Prejšnje leto smo na tekmovanju na Dunaju za devet vin, ki smo jih poslali, dobili pet zlatih in štiri srebrne, kar nas je uvrstilo na mesto najboljše vinske kleti z rdečimi vini v Sloveniji. Drugače Santomas ponuja tudi čaroben prostor in lepo energijo.
Kandidatke za istrsko vinsko kraljico morajo med drugim predstaviti lastno vizijo vinarstva. Na kratko, kaj je tvoja?
V prvi vrsti si želim povezovati z ostalimi vinarji, ker sam lahko narediš nekaj, skupaj pa lahko narediš mnogo. V Istri imamo tako dobra vina, tako vrhunske izdelke, da je škoda, da ne moremo stopiti skupaj in se začeti res promovirati kot slovenska Istra. To je moja prva želja – da se začnemo povezovati in še bolj delati na istrskem refošku, na istrski malvaziji, poleg vseh ostalih istrskih dobrot, ki jih istrska zemlja ponuja.
Kaj je tvoja naloga kot kraljica?
10. vinska kraljica slovenske Istre Nika Glavina l Vir: Nika Glavina
V prvi vrsti promoviranje istrskih vinarjev in kulturo pitja vina, izobraževanje ljudi. Slovenci imamo še vedno težave s sprejemanjem refoška, čeprav imamo odlične, ki niso več kislice, kot so bile pred 15 ali 20 leti. Imamo vrhunska vina, ki dosežejo vrhunske rezultate tudi v tujini. Tudi izobraževanje mlajših generacij o vinu, ker vino je umetnost in ga moraš tudi tako doživljati.
Kot kraljica boš obiskovala oziroma že obiskuješ vinske prireditve in dogodke – kje si že bila oziroma kaj te čaka?
Največ dogodkov je bilo spomladi takoj po kronanju. V Svetemu Antonu je imelo društvo Vinol predstavitev svojih vin. Bila sem v Marezigah, kjer vsako leto izberejo kralja refoška. Ne smem izpustiti festivala malvazije, ki ga organizira Društvo vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre in je bil letos v Monfortu v Portorožu. To je res lep festival, kjer spoznaš, kaj vse lahko Istra ponudi od samih malvazij. Letos, ko je bil v Monfortu v Portorožu, je bil še ambient res vrhunski.
Zakaj pa si se prijavila na natečaj za Vinsko kraljico slovenske Istre? Te je kdo spodbudil?
Bilo je smešno naključje, dali so mi idejo, če bi šla in sem si rekla, dejmo probati. To je bilo to. Prijavila sem se in čez slab mesec sem imela zagovor pred komisijo, v kateri so predsednica Društva vinogradnikov in vinarjev slovenske Istre Ingrid Mahnič, enolog v Vinakoper – ki so med glavnimi sponzorji projekta – Boštjan Zidar, fotograf Jaka Jeraša ter novinar in urednik Sašo Dravinec. Najprej so mi zastavili splošna vprašanja, preverili splošno razgledanost, potem pa vprašanja o vinu, vinogradih, grozdju, postopkih.
Si se morala pripraviti na to ali imaš že vse v malem prstu?
Ne, ko dejansko začneš delati v kleti, ko imaš enkrat toliko izkušenj in je delo tako intenzivno, se v praksi naučiš zelo zelo hitro. Izkušnje sem dobila dokaj hitro, ker delam v kleti od leta 2019. Prvič sem prišla sem leta 2017 za trgatev, čez dve leti pa počasi začela prevzemati delo v kleti.
Si spoznala katero prejšnjo vinsko kraljico?
Spoznala sem Teo Ivančič, svojo predhodnico, torej 9. vinsko kraljico, in Elizabet Bordon iz kleti Vina Montis, ki je bila prva vinska kraljica. Z nekaterimi sem na vezi preko Instagrama, recimo z Julijo Jogan, ki je v tujini in se še nisva videli v živo.
So ti dale nasvet ali lepo besedo?
Predvsem, da je to stvar, v kateri uživaš in se prepustiš, navezuješ nove stike, nova poznanstva in pridobivaš nova znanja.
Dobila si tudi krono za čas svojega mandata. Kje jo hraniš?
Hranim jo doma. V dar sem dobila tako lepo škatlico, v kateri je krona na varnem.
Med kriteriji za ocenjevanje kandidatk za kraljico piše, da v primeru izenačenja točk pri več kandidatkah, naziv prejme tista, ki ji komisija pri merilu videza podeli najvišje število točk. Malo nenavadno, kaj misliš o tem?
Nisem vedela za to. Zdi se mi, da je to formular, napisan pred desetimi leti in je še vedno isti. Žirija se ne ozira toliko na to, ampak na znanje. Bolj je pomembo, kakšna si kot oseba. Da si odprta, da te ni strah kdaj kaj povedati, da lahko sprejmeš ostale stvari. Izgled je daleč zadaj.
Za konec še nekaj vprašanj o tebi. Kot si že omenila, si študirala na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo. Letos si absolventka, čaka te še diploma, kaj pa po tem?
Končala bom študij in ostala v Santomasu. Prevzela sem že toliko dela, dejansko vodim celotno posestvo, tukaj uživam, mi je fajn.
Iz teorije končno konkretno v prakso.
Točno tako. Tudi novi projekti, nove ideje. Ko veš, da lahko počneš stvari in ustvarjaš, ne bi šel nikamor drugam.
Rada počneš še kaj drugega?
S fantom Anžetom si rada vzameva čas zase. Imam tudi konja v Svetem Petru, tako da hodim jahat. Tudi z ekipo, s sodelavci se družimo izven delovnega časa.
Kraljičino vino l Vir: Nika Glavina
Si ljubiteljica živali. Imaš najljubšo žival?
Definitivno konj.
Katero je tvoje najljubše vino?
Odvisno od priložnosti, razpoloženja ali dneva. Zadnje čase je favorit nedegožirana rose penina iz refoška, letnik 2020, ki sem ga tudi izbrala za svoje kraljičino vino. Je nekaj drugačnega, nekaj posebnega, je motna, notri so še kvasovke, narejena popolnoma brez žvepla. Še vedno dovolj sveža, da jo lahko piješ vsak dan, ampak dovolj gurmanska, da jo lahko uživaš zraven hrane.
Izbereš belo ali rdeče?
Rdeče.
Ali katerega vina ne maraš?
Nisem ljubiteljica sladkih vin, so mi bolj ljuba suha. Ampak z veseljem probam vse.
Zadnji dan julija je žalosten dan za šport in košarko. V 88. letu starosti je umrl Bill Russell, eden izmed najboljših in najbolj znanih košarkarjev vseh časov. Med leti 1954 in 1969 je igral v ligi NBA in bil eden izmed ključnih členov za prepoznavnost in priljubljenost košarke ter lige same. Svet košarke žaluje za enim izmed največjih vseh časov.
Bill Russell je bil eden največjih vseh časov
Zapuščina, ki jo je za seboj pustil Bill Russell je neskončna. Že samo njegove nagrade – 11x prvak lige NBA, 5x MVP lige, 12x All-Star, 2x NCAA prvak, 2x NBA prvak kot trener – so izjemne. Kot pa je tudi sam že večkrat povedal, so bili njegovi največji uspehi storjeni izven košarkarskih igrišč. Russell je bil velik borec za človekove pravice, borec proti nepravičnosti in navdih mnogim po svetu.
Brez Billa Russella ne bi bilo lige NBA kot je poznamo, košarka pa bi bila brez njega veliko manj kot je. Svet košarke se bo v naslednjih dneh in naslednji sezoni poklonil enemu največjih košarkarjev in enemu največjih športnikov vseh časov.
Bill Russell je oral ledino v ligi NBA, ki brez njega ne bi bila taka, kot je Foto: on nba
Od Billa Russella se je že poslovila liga NBA
»Bill Russell je bil največji prvak v vsej zgodovini ekipnih športov. Nešteto nagrad v njegovi pisani karieri z Boston Celticsi – vključno z 11 naslovi prvaka lige in 5 MVP nagrad – je le kos njegove zapuščine v naši ligi in družbi. Bill je stal za veliko večjimi stvarmi kot je šport: vrednote enakoporavnosti spoštovanja in vključenosti je zapečatil v DNK naše lige. Na vrhuncu svoje šortne kariere je bil Bill vesten borec za človekove pravice, predstavljal pa je navdih naslednjih generacijam, ki so mu sledile,« je povedal komisar lige NBA Adam Silver.
»Njegov vpliv v ligi NBA bomo čutili za vedno. Izrekamo iskreno sožalje njegovi ženi Jeannine, njegovi družini in številnim prijateljem,« je v imenu lige NBA zaključil Adam Silver.
Bill Russell, počivajte v miru.
Bill Russell je za seboj pustil zapuščino, ki ji ni para Foto: on nba
Viteški turnir je nadaljevanje mladinske knjige Varuhi časa, ki ga je napisala Janja Naglič. Ana, Luka in Matej so se v prvem delu prvič v svojem življenju srečali s potovanjem v času in srednjeveško Slovenijo. Viteški turnir jih vrne v leto 1246, kjer jih bodo potrebovali Varuhi ključa, na svoji pot pa bodo spoznali nekaj prijateljev in nekaj tistih, ki to niso in bodo naredili vse, da se dokopljejo do ključa.
Viteški turnir razširi svet, ki je bil ustvarjen z Varuhi časa
»Ko jo prebereš do konca, si želiš nadaljevanja. Morda pa nas avtorica v prihodnje preseneti z drugim delom (upam),« sem zapisal v recenziji prvega dela Varuhi časa. Želja bralca se je izpolnila in zdaj je tu Viteški turnir. Ponovno brati o dogodivščini glavne trojke je prelepo, prekrasno in kratkočasno. Prehitro mine, ampak tako je z vsako dobro knjigo. Vrnitev glavne trojice Ana, Matej in Luka je ponovno magično in polno potovanja v času. Če je bil prvi del dobesedni uvod v njihovo časovno potovanje, potem nadaljevanje to nadgradi, kar je tudi nepisana naloga nadaljevanj. Pravila časa so nekoliko bolj jasna, prav tako posledice njihovih dejanj, ko se ukvarjajo s časom.
Ana, Matej in Luka se med poletnimi počitnicami vrnejo v leto 1246, kjer jih pri pomembni nalogi potrebujejo Varuhi ključa, Trevian, Kvartus in Aiden. Na gradu Arling poteka viteški turnir, na katerem se za čast in slavo z vitezi okoliških kraljestev bori tudi Tristan. Kolesje zarote in skrivnosti se začne premikati, ko izgine ključ in ob tem Amelie, Luka in Aiden ostanejo ujeti v času. Na pomoč priskočita še Henrieta z očetom Izakom in kmalu ugotovijo, da marsikdo na gradu ni to, za kogar se izdaja. Nihče pa ne ve, da največjo skrivnost med vsemi skriva prav princ Tristan Arlee.
Zgodovinski trenutki za junake Varuhov časa
Ker je viteški turnir tudi eden izmed temeljev zgodbe, je dogajanje še bolj zanimivo. Bralca potegne vase še skozi to »past«, saj nas zanima izid turnirja. Še pred tem pa uživamo v opisovanju barvitega srednjeveškega sveta, ki postaja iz strani v stran bolj resničen.
Viteški turnir predstavi prve najstniške ljubezni, ki so pristne in prisrčne. Ni občutiti prisile, da je to nekaj, kar mora biti v zgodbi, ampak se v poteku zgodi povsem spontano. Prihod novih likov, ki so zanimivi in skrivnostni, je lahko le prednost knjige. Nadaljevanje ima tudi hujše posledice morebitnim napakam, saj naši liki spoznavajo vse bolj pomembne naloge varuhov časa. Nasprotniki prihajajo vse bližje, proti junakom pa svojo vlogo igra tudi čas sam. Preizkušenj je veliko, vse od odraščanja do varovanja zgodovine in časa samega.
Viteški turnir: Janja Naglič, založba Primus, 166 strani.
Varuhi časa naj se nadaljujejo…
Janja Naglič je že s prvim delom ustvarila prečudovito fantazijsko delo v slovenski literaturi, z Viteškim turnirjem pa je svoj svet le še nadgradila. Liki odraščajo, naloge so težje, zgodba ima več teže, dejanja imajo svoje posledice in tako naprej. Ob vsem tem pa napreduje tudi zgodba junakov, katerih dogodivščine bi z velikim veseljem bral še v toliko izvodih, kot jih je imela peterica prijateljev v neki drugi knjižni seriji.
Prestolnica Latvije, Riga, je največje baltiško mesto in geografsko središče Baltika. V njej živi tretjina prebivalcev Latvije. Znana je po živahnem nočnem življenju s številnimi bari in vrhunskim domačim pivom. Dodatno lahko obisk popestri dogajanje v mestu. Zanimiv je na primer obisk na tako imenovani Janis day 23. junija, ob Riga City festivalu sredi avgusta, Staro Riga light festivalu sredi novembra ali pa decembra, ko so postavljene božične tržnice.
Spodaj pa je predstavljenih top 10 destinacij v Rigi, ki si jih lahko ogledaš vsak dan:
Vecrīga oziroma zgodovinsko središče Rige
Staro mesto, ki je tako zgodovinsko kot tudi geografsko središče Rige, leži na desnem bregu reke Daugava. Kljub rušenju utrdb in obzidja med letoma 1857 in 1863 je ohranilo svoj trdnjavski značaj. Med glavne znamenitosti Rige se tako uvršča tudi Riški dvorec, ki je bil zgrajen leta 1330 kot rezidenca starešine Livonskega reda. V samem središču starega mesta na tržnem trgu (danes Rātslaukums) se nahajata Riška mestna hiša (Rīgas rātsnams) in Hiša Bratovščine črnoglavcev (Melngalvju nams). Med številnimi cerkvami in stolnicami sta najbolj znani Riška stolnica in cerkev sv. Petra. Med sprehodom po starem mestnem jedru si lahko ogledaš še Švedska vrata, centralno tržnico, akademijo znanosti, opero in stolnico sv. Jakoba. Mesto prav na vsakem kotičku ponuja zanimive motive za fotografski objektiv.
Trije bratje
Tri hiše različnih barv in iz različnih obdobij, ki se jih je prijelo ime »trije bratje«. Bela stavba je bila zgrajena konec 15. stoletja, rumena sredi 17. stoletja in zelena sredi 18. stoletja. Nenavadna ni le njihova zunanjost, ampak tudi notranjost, saj imajo zelo visoke stolpe, ozke hodnike, strma stopnišča in opečnata tla. Včasih je v eni izmed hiš delovala pekarna, zato zgodovinarji sklepajo, da so v hišah nekoč prebivali peki.
Posebna značilnost mesta so zgradbe v slogu Art nouveau, zaradi katerih se je zgodovinsko središče Rige vpisalo na Unescov seznam svetovne dediščine v Europi, ker ima največje število tovrstnih stavb. Slog, imenovan tudi secesija ali jugendstil, je zaznamoval vsa umetniška področja konec 19. in začetek 20. stoletja. V Rigi se je slog izražal v dveh glavnih smereh: dekorativni in nacionalno-romantični. Za slog so značilne ukrivljene črte in geometrijski okraski. Najbolj značilne stavbe, ki jih je zgradil Michael Eisenstein (oče filmskega režiserja Sergeja Eisensteina) so v Albertovi ulici.
Reka Daugava razpolavlja Rigo
Reka Daugava je zanimiva, ker je zelo široka. Ogledaš si jo lahko z mostu (hoja po mostu z enega brega na drugi breg traja okrog 15 minut), lahko pa se odločiš tudi za veslanje po reki. Seveda zgolj poleti, saj pozimi reka zamrzne, kar domačini izkoristijo za drsanje.
Hišo je leta 1909 zgradil arhitekt Friedrich Scheffel v slogu poznega racionalnega modernizma z elementi Art nouveau. Zanimiva je zaradi kipov mačk na strehi, s katerima je povezana tudi legenda o premožnem trgovcu. Ta naj bi skulpture jeznih črnih mačk naročil, ker ga niso sprejeli v Riški veliki ceh. Postavil ju je na koničaste stolpiče svoje hiše tako, da sta z repi obrnjene proti oknom starešine Velikega ceha.
Tudi tržnica je del UNESCO-ve kulturne dediščine in je ena izmed največjih in najbolj obiskanih tržnic v vzhodnem delu Evrope. Razprostira se na 72.300 kvadratnih metrih, dnevno pa jo obišče do 100.000 ljudi. Nahaja se blizu železniške postaje in reke Daugava. Posebna ni le zaradi svoje velikosti, ampak arhitekture. Urejena je v petih velikih stavbah, ki so bili včasih hangarji za nemške cepeline. Prodajajo se obleke, bižuterije, kmečki pridelki in celo kaviar. Zaradi bližine morja so ribe na tržnici vedno sveže. Kupiš lahko tudi nakit in okraske iz jantarja, ki ga morje v izobilju naplavlja na obalo.
Tudi Riga ima svoj kip svobode
V centru Rige na večjem trgu stoji 42 metrov visok spomenik, posvečen padlim vojakom v latvijski vojni za neodvisnost, ki je trajala med leti 1918 in 1920 (kasneje si je država morala ponovno priboriti neodvisnost). Zanimivo je, da je bila Latvija med 2. svetovno vojno okupirana, a kipa celo v času sovjetske okupacije niso podrli, saj je zaradi lepote že takrat imel veliko umetniško vrednost. V spodnjem delu spomenika različne skulpture prikazujejo latvijsko zgodovino in kulturo, na vrhu visokega stebra pa stoji kip svobode s tremi zlatimi zvezdami v rokah.
Za kratek pobeg od mestnega vrveža poskrbi tako imenovani Bastejkalna Parks (angleško Bastion Hill Park) blizu latvijskega kipa svobode. Ozke pešpoti, drevoredi, skalnjaki in slapovi; v parku je lepo poleti in pozimi. Je pa poleti odprto še pristanišče poleg parka, od koder s čolnom lahko raziskuješ mesto. Barvit park z romantičnim vzdušjem je posebej primeren za opazovanje sončnega zahoda – posebno v dvoje.
Hiša Bratovščine črnoglavcev
Kljub svojemu zgodovinskemu videzu je bila hiša zgrajena šele leta 1999, danes pa je že preurejena v muzej. Med 2. svetovno vojno je bila zgradba iz leta 1334 namreč popolnoma uničena, zato jo je bilo potrebno izgraditi na novo. Pri tem so lahko pomagali prostovoljci, ki so s prispevkom 7 do 11 evrov lahko k zgradbi pristavili eno opeko. Danes lahko tu od torka do nedelje spoznavaš Bratovščino črnoglavcev in zgodovino zgradbe ter se sprehodiš tudi po notranjosti hiše.
Največji muzej vozil v Baltiku bo navdušil predvsem ljubitelje avtomobilov in tehnologije. Muzejski eksponati so predstavljeni tako, da obiskovalcem postrežejo z zgodbo o motornih vozilih, pomembnih osebnostih in zgodovinskih dogodkih v svetu avtomobilske industrije. V muzeju si lahko ogledaš repliko najstarejšega patentiranega avtomobila Benz Patent Motorwagen, zbirko dirkalnih vozil, ki so podirala zgodovinske rekorde, impresivno zbirko specializiranih, transportnih in vojaških strojev ter zbirko sovjetskih avtomobilov. Gre za sodoben muzej s številnimi interaktivnimi elementi, saj so ga po triletni prenovi ponovno odprli leta 2016.
Najboljši čas za obisk Rige, glavnega mesta Latvije
Če so te zgornje znamenitosti že prepričale, da je Riga tvoj naslednji potovalni cilj, je tu še ena dobra novica. Ravno julij in avgust sta za obisk Rige najbolj priljubljena meseca. Vreme in temperature pa so za obisk Rige odlični tudi maja, junija, septembra in oktobra, ko je v mestu tudi nekoliko manj gneče. Izven glavne turistične sezone so tudi cene poletov in prenočišč nekoliko nižje.
