Fosil Pterozavra dokazal obstoj barvitega perja pri letečih bitjih

Žiga Kastelic
-
0
Fosil Pterozavra dokazal obstoj barvitega perja pri letečih bitjih

Že nekaj časa se v svetu paleontologije ugotavlja, ali so imeli Pterozavri svoja telesa prekrita s perjem. Krajši čas se ugotavlja, če je bilo perje podobno perju današnjih ptic in če je bilo perje barvito. Zdaj se je s pomočjo študije o 113 milijonov let starem fosilu Pterozavra pojavilo novo dejstvo, ki je skoraj v celoti odgovorilo na vprašanje o obstoju in obliki perja pri teh bitjih. Nekateri Pterozavri naj bi imeli na glavi izrastke in po telesu barvito perje, ki bi lahko zapolnilo dve funkciji – parjenje in ogrevanje.

Pterozavri so skoraj zagotovo imeli perje

Analiza dela lobanje 113 milijonov let starega fosila Pterozavra, ki jo opravlja ekipa na čelu s paleontologinjo Aude Cincotto z Univerze Cork, je prišla do zanimivih odkritij. Bitje, ki naj bi bilo Tupandactylus imperator, naj bi imelo drugače sestavljeno in oblikovano perje kot ga imajo današnje ptice. Ker je bilo mehko tkivo v fosilu izredno dobro ohranjeno, je lahko ekipa analizirala tudi melanosome in pigment kože ter perja. Zaradi velikosti bitja so se oblike razlikovale vse od oblike večjih cigar do oblike manjših ploščatih diskov.

Različne oblike melanosomov so povezali z različnimi barvami perja. Krajši in debelejši melanosomi so po pravilih povezani z rumenimi in rdeče-rjavimi barvami, daljše oblike melanosomov pa so povezane s temnejšimi barvami. Tako raziskave fosila Pterozavra prikazujejo izredno barvitost najdenega primera. Preko tega lahko napeljemo tudi ugotovitve, da perje ni imelo le funkcije ogrevanja telesa oziroma zaščite pred vremenskimi vplivi temveč tudi svojo nalogo pri parjenju in vizualnem signaliziranju.

Analiza mehkega tkiva v fosilu Pterozavra je pokazala različne oblike melanosomov
Analiza mehkega tkiva v fosilu Pterozavra je pokazala različne oblike melanosomov (vir: sciencenews.com)

Pterozavrsko vprašanje ne bo nikoli odgovorjeno v celoti

Paleontologi se že več let ukvarjajo z vprašanjem o pokritosti kože Pterozavrov. Ali so imeli perje podobno tistemu, ki ga imajo današnje ptice? Ali so imeli primitivno perje oziroma dlako, ki se imenuje piknovlakna? Perje v njihovem primeru nikakor ni imelo funkcije pomoči pri letenju, saj je bila za to uporabljena močna vlaknasta membrana, kot jo imajo netopirji.

Najdba pri novem primerku je zdaj marsikaj postavilo na glavo, saj je osnova perja v fosilu jasno vidna. To še ne pomeni, da so imeli vsi primerki perje, a je dovolj, da so nekateri paleontologi prepričano v to. »Zame osebno so ti fosili zaključni primer. Pterozavri so imeli perje,« je povedal Stephen Brusatte, paleontolog z Univerze Edinburgh, ki s študijo ni povezan.

Ali Zakon o varstvu okolja divjad spreminja v zasebno lastništvo?

Žiga Kastelic
-
0

Pred mesecem dni je Državni zbor sprejel nov Zakon o varstvu okolja, ki je začel v veliki večini veljati s 13. aprilom. Zakon prinaša kar nekaj sprememb pri varovanju okolja, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa ga je oznanil za okoljsko ustavo. To pa nikakor ne pomeni, da novi Zakon o varstvu okolja ne sproža več vprašanj kot je dal dejanskih odgovorov. Eno izmed najbolj perečih je še vedno vprašanje divjadi, ki sodeč po zakonu ni več lastnina države. Kaj to pomeni v praksi in kako je to komentirala Lovska zveza Slovenije?

Težave tik pred volitvami sprejetega Zakona o varstvu okolja

Sprejem novega Zakona ZOV-2 je bil opravljen po dokaj hitrem postopku, ki so ga nekateri poslanci oklicali za absurdnega. Okoljska ustava, kot je novi zakon oklical minister Vizjak, je začela v veliki večini veljati s 13. aprilom. Kot navaja starejša različica zakona oziroma ZOV-1, le ta »preneha veljati s 13. aprilom 2022, razen določb iz devetega, desetega, enajstega, dvanajstega, trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka 20. člena, ki vejajo do uveljavitve sistema PRO iz 34. do 53. člena ZVO-2, in določb iz 158., 159. in 160. člena, ki veljajo do začetka uporabe 252. in 253. člena ZVO-2 (glej 320. člen ZVO-2).«

Novi zakon navaja vse elemente: zrak, vodo, ohranjanje narave in podnebne spremembe. Gre za uvajanje evropskih direktiv v slovenski sistem, kar je naloga, ki naj bi jo Slovenija že morala uvesti. Tako kot vsa prebiranja zakonov, tudi tokrat ni šlo brez prepirov, če se tako izrazimo. Pred, med in po sprejetju zakona je Gospodarska zbornica Slovenije večkrat opozarjala na kratek rok implementacij sprememb. Slednje se razlikujejo od spremembe do spremembe. Že večkrat je bilo jasno povedano, da gre za spreminjanje zakona, ki potrebuje stabilen in jasen zakonodajni okvir, natančno preverjanje in stroge sankcije, ki bi sledile preciznemu nadzoru. Vse to potrebuje čas in ljudi.

Nejasnosti zakona ZVO-2 glede divjadi in naravnih dobrin

Določene nejasnosti se pojavljajo pri spremembah naravnih dobrin. Slednje je bilo v ZVO-1 določeno s 163. členom, ki je navajal:

163. člen
(lastnina, upravljanje in varstvo naravnih dobrin)

(1) Naravne dobrine so v javni lasti ali v upravljanju države oziroma občine ali pod posebnim varstvom skladno z zakonom.

(2) Divjad po predpisih o lovstvu je lastnina države.

Slednje pomeni, da je bila divjad lastnina države, kar je zaradi Zakona o lovstvu lovskim zvezam in lovcem omogočalo lov nanje. Kako je to navedel novi zakon? Ni. 163. člen je črtan in neobstujoč. Prav tako v njem ne najdemo besede divjad, kar bi lahko pomenilo le nekaj: divjad je zdaj zasebna lastnina.

Tako kot v predhodni različici, je tudi ZVO-2 povezujoče izraze opisal z naslednjimi opisi:

3. člen
(izrazi)

2.1 Deli okolja so mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom.
2.2 Posebni deli okolja so deli okolja, ki imajo koristno vlogo za drug del okolja ali javnost; to so vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovana vrsta), njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter naravne vrednote po predpisih o ohranjanju narave.

2.5 Naravna dobrina je del okolja in je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali naravna vrednota.

Lovska zveza Slovenije se je že odzvala na ZVO-2
Lovska zveza Slovenije se je že odzvala na ZVO-2

Če je bil prej obstojen 163. člen, ki je jasno navajal vlogo divjadi in naravnih dobrin, je zdaj nekoliko drugače. Ali to zdaj pomeni, da divjad in naravne dobrine, kot so gobe in borovnice, niso več državna last in postanejo zasebna lastnina? Načeloma ne, na kar je že opozorila Lovska zveza Slovenije, ki je zapisala:

»Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo.

Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)pod posebnim varstvom države, da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov. Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1) jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.«

Strah naj bi bil odveč, divjad spada v druge zakone

»Zakon o varstvu okolja je določal, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Glede na to, da je navedena vsebina urejena že v področni zakonodaji, pa je bilo od zakonodajnopravne službe DZ-ja ugotovljeno, da bi urejanje posameznih vprašanj v povezavi z naravnimi dobrinami v zakonu o varstvu okolja pomenilo odstop od načel razdelitve zakonske materije po vsebinskih merilih, ki zagotavlja koncentracijo vsebin v področnih zakonih, s tem pa povečuje sistematičnost in predvidljivost pravnega reda na splošno,« so pojasnili pri Ministrstvu za okolje in prostor. Ob tem so dodali, da vprašanje divjadi in naravnih dobrin med drugim določa Zakon o divjadi in lovstvu: »Last nad divjadjo prav tako ureja v delih, ki določajo, da divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča – lovskih družin – oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom.«

»Tudi v zakonu o divjadi in lovstvu je navedena problematika urejena na enak način kot v zakonu o ohranjanju narave, in sicer da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z zakonom o divjadi in lovstvom. Prvotno je bila v sicer zakonu o divjadi in lovstvu določena objektivna odgovornost za škodo, vendar je navedena ureditev prenehala veljati z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave. Odgovornost za škodo ni vezana neposredno na lastništvo države nad divjadjo,« pa so povedali o škodi, ki jo povzroči divjad, ki zdaj ni več državna last.

Nova digitalna 3D-platforma ob evropskem letu mladih

Tilen Kemperle
-
0
Nova digitalna 3D-platforma ob evropskem letu mladih

Leto 2022 je evropsko leto mladih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je želela, da bi Evropa pozorno prisluhnila mladim in posledično Unijo bolje oblikovala po naših potrebah. Evropska komisija je v ta namen kot osrednji sestavni del evropskega leta mladih pripravila popolnoma novo digitalno 3D-platformo Izrazi svojo vizijo. Platforma ponuja odprt prostor, kjer lahko posnameš osebno sporočilo in tako izraziš svoje mnenje.

Evropsko leto mladih logo

Izrazi svojo vizijo

Cilj platforme je opolnomočiti mlade Evropejce iz različnih okolij in z vseh kotičkov celine, da predstavijo svojo vizijo o prihodnosti – skozi izražanje mnenj do vprašanj zaposlitve, vključevanja, miru in varnosti ter tudi podnebnih sprememb, izobraževanja, duševnega zdravja in še mnogih drugih tem. Glas mladih postaja vedno boj pomemben in zato platforma deluje kot najsodobnejši, interaktivni prostor za izražanje mnenj.

Vsako sporočilo na platformi se predstavi v vseh uradnih evropskih jezikih in v norveščini, turščini, srbščini, makedonščini ter islandščini. Ko je sporočilo naloženo, vsak glas ustvari svojo edinstveno 3D valovno obliko, ki se povezuje z vsemi ostalimi posnetki na platformi – tako lahko kdorkoli posluša katerikoli glasovni posnetek, v kateremkoli jeziku, na katerikoli napravi, v kateremkoli trenutku.

Platforma se ne bi mogla pojaviti ob primernejšem času

Evropska komisarka za mlade, Mariye Gabriel, je dejala, da »platformo Izrazi svojo vizijo pooseblja mlad, zgovoren, dinamičen in odprt duh soustvarjanja, ki ga opredeljuje leto mladih. Duh, ki ob pravem času mladim po vsej Evropi omogoča, da stopijo na plano, spregovorijo in delijo svoje pomisleke ter predstave o prihodnosti. Platforma Izrazi svojo vizijo se ne bi mogla pojaviti ob bolj primernem času za vse mladostnike, ne samo kot evropske državljane, ampak tudi kot člane družbe, ki zdaj bolj kot kadarkoli prej doživljajo preizkušnje«.

»Vse mlade vabimo, da se vključijo in angažirajo. Njihov glas je bistveni sestavni del evropske poti razvoja, znanja, inovacij, priložnosti in boljših, primernejših rešitev, usmerjenih v mlade. Pozorno bomo prisluhnili in zagotovili, da se bo politika, ki se tiče mladih, razvijala v bolj odprtih in sodelujočih okoljih, ter da bo to leto ter v letih, ki prihajajo, slišan in upoštevan vsak glas,« je še dodala komisarka Gabriel.

Čas je, da spregovoriš (fant na fotografiji))

Še vsaj 45 aktivnosti v prihodnjih mesecih

Kot ključen del kampanje evropskega leta mladih države članice na nacionalni in lokalni ravni spodbujajo sodelovanje mladih v okviru številnih aktivnosti. V Sloveniji je bilo v okviru evropskega leta mladih organiziranih več kot 30 aktivnosti in po besedah Igorja Jesiha, nacionalnega koordinatorja evropskega leta mladih v Sloveniji, jih je v prihodnjih mesecih predvidenih še vsaj 45, med njimi: regijska srečanja z mladimi za pripravo Nacionalnega programa za mladino, osrednji dogodek Zvok mladosti v Križankah, 27. 05. 2022, izid zbornika Prostori za mlade ter številne druge aktivnosti za mlade. Vse informacije so dostopne na portalu mlad.si, ter na Facebooku, Instagramu in TikToku.

Platforma Izrazi svojo vizijo bo delovala kot osrednji del zapuščine evropskega leta mladih po letu 2022 z glasovi mladih, ki delujejo kot gonilo sprememb in soustvarjalci bodoče politike.

Program štipendij DUO-Koreja

Helena Tolar
-
0
Program štipendij DUO-Koreja

Program štipendiranja DUO-Koreja je bil ustanovljen leta 2001 z namenom spodbujanja uravnotežene in trajne izmenjave med Južno Korejo in 30 evropskimi državami. Sodelovanje zahteva, da se v okviru skupnega projekta izmenjata par (dve osebi) študentov ali študentk. Program slovenskim študentom omogoča 4-mesečno izmenjavo, za katero prejmejo finančno pomoč. Izmenjava mora trajati vsaj en semester (štiri mesece), za katerega študenta prejmeta po 4000 evrov vsak. Obdobje za izmenjavo je med avgustom 2022 in avgustom 2023.

Prijavijo se lahko študenti dodiplomskega ali podiplomskega študija. Prijave so odprte od 5. aprila do 19. maja 2022 po korejskem času. Vloge, oddane po 19. maju 2022, ne bodo sprejete.

Celoten razpis programa DUO-Koreja najdeš v tem dokumentu, kjer so podrobneje navedene tudi priloge, ki jih moraš priložiti prijavnici. V dokumentu je razložen tudi način zbiranja kandidatov. Pogosto zastavljena vprašanja o programu najdeš v prilogi.

Razkrivamo: kakšna računalniška miza je primerna za mlade?

ProSIGMA, d. o. o.
-
0
Razkrivamo: kakšna računalniška miza je primerna za mlade?

Si predstavljaš, kako so včasih pisali seminarske, diplomske in magistrske naloge, ko še ni bilo računalnikov? Zagotovo so težje prišli do izobrazbe, kot pridemo študenti danes. Računalniki so nam v veliko pomoč. Da pa bo delo za računalnikom popolno, se nikakor ne sme pozabiti na računalniško mizo.

Miza za stacionarne računalnike

Za stacionarne računalnike so najboljše mize tiste, ki so nastavljive po višini. Tako ti bo tudi miza pomagala ohranjati pravilno držo za računalnikom. Poleg tega ima Računalniška postaja, nastavljiva po višini, praktična kolesa, da lahko delaš v tistem prostoru, kjer želiš, in izvlečno polico za shranjevanje tipkovnice in miške. Ko ju ne potrebuješ, polico enostavno potisneš in si pridobiš več prostora.

Je pa tudi res, da veliko časa v našem življenju presedimo. Verjetno si tudi že opazil v kakšnih filmih, da ljudje za računalnikom delajo stoje. Tudi za to obstajajo posebne računalniške mize. Računalniška postaja za stoječe uporabnike ima prav tako nastavljivo polico za boljšo držo in izvlečno polico za tipkovnico.

Miza za prenosne računalnike

Obstajajo tudi mize za uporabnike prenosnih računalnikov, ki bi svoje delo radi opravljali stoje. Majhna in praktična Mizica za prenosnike STANDBY, ki jo je enostavno premikati iz prostora v prostor, ne omogoča le tega. Svoje seminarske naloge lahko pišeš tudi medtem, ko sediš na domačem kavču.

Kaj pa, če hočem včasih sedeti, včasih pa stati?

Ni problema. Obstajajo tudi takšne računalniške mize. Z Mizico READY enostavno preklopaš med sedenjem in stanjem, prav tako pa je nastavljiva po višini in omogoča enostavno premikanje.

Saj veš, najprej štalca, pol' pa kravca, ali pa, najprej miz'ca, pol' pa …

Perfektno vidi, da se lažje izogiba stvarem!

Sidera
-
0
Perfektno vidi, da se lažje izogiba stvarem!

Si sploh še lahko predstavljamo življenje, brez da bi se nam pod nogami motali robotski sesalniki? Težko. Toda obenem marsikoga vse bolj moti, da se zapletajo v kable, pred seboj potiskajo manjše predmete, in če imamo domačega ljubljenčka, po nesreči razmažejo njegov kakec. Dobra novica. Niso vsi takšni.

IRobot Roomba j7 namreč okolico dojema skoraj tako, kot jo dojemamo mi! V čem je skrivnost njegovega vida in nenazadnje izredne pameti pa vam razkrijem v nadaljevanju.

Priča smo izredno hitremu razvoju robotskih sesalnikov. Ni dolgo tega, ko so se po prostoru gibali naključno. Nekateri imata še vedno takšnega. Zakaj ne, če pa ste z njegovo učinkovitostjo zadovoljni. Toda boljše je, če znajo sesati metodično. Po vzporednih pasovih, prostor za prostorom. Zakaj? Ker so boljši, hitrejši in ker se lahko vedno vrnejo na postajo, da bi napolnili baterijo ali v primeru samočistilne funkcije izpraznili košek. Zato večina novejših modelov za navigacijo uporablja poševno navzgor ognjeno kamero na hrbtu, ki mimogrede ne vidi v vidnem spektru. Jasno je, da tam nameščena ne zazna dogajanja neposredno pred robotom. Zadostuje za izredno natančno vodenja, a ne tudi za zaznavo in prepoznavo predmetov, ki nemarno ležijo na poti. Za kaj takšnega bi morala biti kamera spredaj. Tam, kjer jo ima Roomba j7+. Da pa bi robot deloval tudi v slabši svetlobi in temi ima tik nad kamero še svetilo. Z njim osvetljuje pot pred seboj, a bolj kot za to, je uporabna pri prepoznavi predmetov in fotografiranju neznanih. Morda se vam bo zdelo čudno, a vendarle je to v kombinaciji s pametjo oziroma umetno inteligenco osnova za popolnoma drugačno dojemanje okolice, v kateri je.

Prepoznava predmetov za robota ni trivialnost

Izdelati sistem, ki bo znal prepoznati predmet in se nanj primerno odzvati, ni preprosto. Človek pogleda in točno ve, kaj je smet in kaj lego kocka, ki je tam od zadnjič, ko so se otroci igrali na tleh dnevne sobe. Višji smo od robota in gledamo navzdol. Ta gleda, kot bi gledali, če bi legli in glavo tesno prislonili k tlom. Še vedno bomo bolje prepoznali okolico in predmete, a hkrati dojeli drugačnost perspektive in ožjega vidnega polja. Omejitve, s katerimi se morajo spopasti roboti s spredaj nameščenimi kamerami. Včasih tudi ni preprosto razločiti tanjšega kabla ali na tla odvržene revije, od talnih oblog ali preproge. Zakaj smo to omenili? Da bi razumeli težavnost naloge, pred katero je robot in mu pomagali. Ko Roomba j7 pred seboj zazna neznani predmet, ga s kamero posname, se mu izogne in nato po zaključku sesanja vpraša, kaj naj stori prihodnjič.

Prosi, da mu pomagate

V aplikaciji vidimo fotografijo neznanega predmeta, da robotu predlagamo, kako naj se vede. Naj ga zabeleži v tlorisu, saj je vedno tam. Pričakuje, da ga bo morda videl še kje, saj je nemarno odvrženi. Ali ni na fotografiji nič takšnega, kar bi mu lahko škodovalo, torej ga lahko prihodnjič spregleda. Tako pomagamo robotu, da se postopoma uči, postaja pametnejši in učinkovitejše sesa. Podjetje iRobot pa je naredilo še en korak. Da bi dodatno izpostavili tovrstne zmogljivosti, so oblikovali tudi pomenljivo poimenovano garancijo P.O.O.P. (Pet Owner Official Promise). Smisel jamstva je, da tako zelo verjamejo v delovanje prepoznave predmetov, da v roku enega leta od nakupa zagotavlja menjavo robota, v primeru, da zataji in povozi kakec hišnega ljubljenčka.

Poskrbljeno za varnost in zasebnost

Sposobnost samodejne prepoznave predmetov bodo ves čas nadgrajevali, toda šele takrat, ko bodo v podjetju iRobot prepričani, da je robot sposoben predmet prepoznati v različnih primerih. Zelo težko je na primer prepoznati bel ušesni čepek brezžičnih slušalk na beli preprogi ali črni kabel na preprosti s črtastim vzorcem. Ker ima robot Roomba j7 kamero za vidno svetlobe, se seveda porajata vprašanji glede varnosti in predvsem zasebnost. Zadnje, kar bi si želeli, je, da bi robot vohunil za nami. Seveda se vam česa takšnega ni treba bati, saj prepoznava predmeta poteka na napravi. Robot ne pošilja fotografij predmeta v internet. Sposobnost prepoznave bi morda lahko bila nekoliko višja, toda hkrati bi to pomenilo preveliko grožnjo za zasebnost uporabnik.

Tudi prenos fotografij, ki jih pošlje aplikaciji, je zaradi šifriranja na celo poti popolnoma varen. To potrjuje certifikat TÜV, je ena od najboljših možnih zaščit podatkov. V tem konkretnem primeru torej velja, da četudi bi se nepridiprav dokopal do podatkov, so ti v neberljivi obliki, ki mu nič ne pomaga. Če morda ne veste. TÜV je kratica, ki označuje Združenje za tehnično spremljanje (izvirno Techischer Überwachungsverein), certifikat pa danes označuje, da je bil določen izdelke preizkušen glede varnosti in da izpolnjuje zahteve strogega nemškega zakona o varnosti opreme in izdelkov.

Računalniški vid še ni absoluten in absurdno bi bilo, da bi od robota pričakovali popolno prepoznavanje predmetov. Vendar kar že zna, še zdaleč ni slabo. A bistvo je drugje. Naprej obrnjena kamera je pogoj prepoznave, medtem ko bodo programski algoritmi iz leta v leto boljši. To je namreč bistvo strojnega učenja oziroma umetne inteligence, s katero se ponaša robot in je celo njegova največja odlika.

Kako dober je v sesanju?

Dobra navigacija in učinkovito izogibanje ovirama je pogoj za optimalno sesanje, kar pomeni, da sta obe lastnosti vedno bolj povezani. Če vodenje ni primerno, nič ne pomaga odličen mehanizem pobiranja smeti. Velja pa seveda tudi obratno. Zaradi tega robot Roomba j7 tudi v drugih lastnostih ne zaostaja za najboljšimi sodobnimi sesalniki. Med drugim ga odlikuje sistem dveh nasproti vrtečih se krtač iz gume, zanaša se na tipalo dotika, da se giblje čim bližje robovom ter zna oblikovati in shraniti tlorise prostorov, ki jih lahko po želji urejamo.

Roomba j7 je idealen robot za lastnike domačih ljubljenčkov, a ravno tako za družine z majhnimi otroki, saj je pri njih več možnosti, da na tleh obleži pozabljena igrača ali kabel za polnjenje mobilne naprave. Za sodobne potrebe je samočistilna priključna postaja modela Roomba j7+ skoraj nujna, saj želimo, da robot sesa čim bolj pogosto, po možnosti, ko ni nikogar doma in nimamo časa prepogosto prazniti košek.

Najden zob velikega Ihtiozavra je šele drugi v zgodovini

Žiga Kastelic
-
0
Najden zob velikega Ihtiozavra je šele drugi v zgodovini

Ostanki zgodovinskih velikanov morja dokazujejo, da so bila ta bitja dovolj velika za prehranjevanje z velikimi lignji. Fosili velikih Ihtiozavrov, ki so se prvič pojavili pred 250 milijoni let, so bili najdeni v Alpah. Paleontološka študija govori o velikih Ihtiozavrih in najdenih ostankih, med katerimi prevladujejo zobje, ki so pripadali vrsti izpred 205 milijonov let. Ali odgovorijo na večno paleontološko vprašanje o prisotnosti zobovja pri velikih Ihtiozavrih?

Ihtiozavri so bili velikani zgodovinskih oceanov

Ihtiozavri so bili veliki morski plazilci, ki so se prvič pojavili pred 250 milijoni let. Svoj prvi vzpon so doživeli po obdobju velikega izumrtja, ki se je zgodil okoli omenjenega časa. Dogodek je povzročil izumrtje dveh tretjin vseh takratnih vrst in kar 96 odstotkov morskih vrst. V alpski Kossen formaciji so bili najdeni ostanki treh predstavnikov vrste, med katerimi je največ zob.

Ekipa, ki se ukvarja z vprašanjem, ali so imeli veliki Ihtiozavri zobe, je prejela pomemben odgovor. Trije primerki so živeli v obdobju poznega Triasa, kar jih uvršča med zadnje behemote. Profesor Martin Sander z Univerze Bonn in soavtor študije je povedal: »Gre za res skromne dokaze. V oceanih Triasa so več milijonov let plavali ti duhovi, mi pa ne vemo, kako so izgledali. To je prava sramota za paleontologijo.« Temu dokaj humornemu komentarju je dodal tudi: »Dolgo časa smo mislili, da so imeli zobe. Potem smo mislili, češ, nikoli ne najdemo zob. Zdaj imamo velike zobe in zobe velikanov. Torej so nekateri imeli zobe.«

Fosilov Ihtiozavrov je veliko, fosilov velikih Ihtiozavrov pa le peščica
Fosilov Ihtiozavrov je veliko, fosilov velikih Ihtiozavrov pa le peščica (vir: pixabay)

Večno vprašanje paleontologov o Ihtiozavrih so zobje

Fosil enega izmed treh Ihtiozavrov je bil tudi nepopoln zob, ki v dolžino meri 10 centimetrov. Najdena so bila tudi vretenca in rebra, ki so pripadala istemu primerku. Ostanki drugih dveh primerkov so bila prav tako vretenca. Profesor Sander je pojasnil, da fosili ne pripadajo obstoječim vrstam Ihtiozavrov. Zob, ki je postal zvezda najdbe, je šele drugi zob velikega Ihtiozavra in obenem največji zob teh bitij.

»Ihtiozavri so imeli zelo prepoznavne in specifične zobe, ki jih je bilo možno prepoznati že po kroni ali korenini,« je pojasnil Sander. Še vedno pa je težko odgovoriti na vprašanje o obstoju zob pri največjih vrstah Ihtiozavrov. Medtem ko so paleontologi prepričani, da so imele manjše vrste zobe, je veliko dokazov za to, da večje vrste zob niso imele. Tako je bila pred leti v Bristolskem kanalu najdena brezzoba čeljustna kost Ihtiozavra, ki je v dolžino meril kar 26 metrov. Enako je bilo pri najdbah v Britanski Kolumbiji in na Kitajskem.

»Do zdaj smo bili mnenja, da so bili večji Ihtiozavri brez zob. Še vedno je veliko neznanega o tem, a dejstvo je, da je bil lastnik tega zoba izjemno velik primerek. Z najdbo vretenc in reber, je tu zdaj dokaz, da so bili oceani v Triasu polni gromozanskih plazilcev, ki so bili večji od Sinjih kitov in so najverjetneje imeli tudi zobe,« je študijo komentiral paleontolog Nick Fraser iz škotskega prirodoslovnega muzeja.

Ichthyosaurs 101 | National Geographic

Kakšna bo prihodnost splavov?

Nika Vrabec
-
0
Kakšna bo prihodnost splavov?

Po skoraj 50 letih relativne stabilnosti je prihodnost splava v ZDA zelo negotova. Nedavno je namreč v javnost prišel osnutek novega zakona vrhovnega sodišča, ki razveljavlja odločbo Roe proti Wadu iz leta 1973.

Zakaj sploh gre?

Ta je zagotavljala pravico prekinitve nosečnosti v ZDA. V naslednjih mesecih bi tako lahko v številnih zveznih državah običajni postopki splava postali nezakoniti. Nov zakon ne bo preprečil splavov, le otežil bo njegove običajne postopke in ga potisnil na »črni trg«. Ženske bodo izpostavljene večjim tveganjem tako na zdravstvenem kot pravnem področju.

Čeprav bo imela kriminalizacija splava hude posledice, to še ne pomeni popolne vrnitve k nevarnostim izpred petdesetih let. Novi farmacevtski izdelki so zmanjšali potrebo po kirurških splavih, pojavila pa so se tudi nova sredstva, ki ljudem pomagajo pri pridobivanju teh zdravil.

Zdravila?

»Prihodnost splava je v znanju o zdravilih za preprečevanje nosečnosti,« pravi ameriška predstavnica organizacije za dostop do splava Women Help Women, Susan Yanow.

Mama z otrokom.
»Splavi se ne bodo ustavili dogajati in tisti, ki podpiramo pravico do telesne avtonomije, si bomo še naprej prizadevali, da bi ta zdravila prišla v roke tistim, ki jih potrebujejo«, dodaja Yanow. Foto: Unsplash

Dandanes večina splavov ni več kirurških in zanje ni nujno potrebna zdravniška ordinacija. Namesto tega jih opravijo s kombinacijo dveh zdravil: mifepristona in misoprostola. Prva tableta, mifepriston, blokira hormon progesteron in zaustavi nadaljnji razvoj nosečnosti. Druga tableta, misoprostol, sproži krčenja, ki izločijo vsebino maternice. Misoprostol se lahko uporablja tudi samostojno in ker se uporablja tudi za druge namene, na primer za zdravljenje razjed in spodbujanje poroda, ga je mogoče najti tudi tam, kjer je mifepriston kriminaliziran – včasih celo v prosti prodaji.

Čeprav se veliko ljudi še vedno odloča za kirurške metode, kot sta vakuumska aspiracija ali dilatacija, je splav s tabletami (znan tudi kot splav z zdravili) postal izjemno priljubljena metoda po vsem svetu.

Tablete.
V nekaterih evropskih državah več kot 90 odstotkov splavov opravijo s tabletami, v ZDA pa je bila leta 2020 več kot polovica vseh opravljenih splavov opravljenih s tabletami. Foto: Unsplash

V nasprotju s kirurškim splavom prekinitev nosečnosti s tabletami ne zahteva posebnega znanja ali pomoči druge osebe. To je korenito spremenilo pomen splava na črno.

Tablete pa niso primerna možnost za vse, kot na primer osebe z motnjami menstrualnega cikla, osebe z materničnim vložkom in osebe, ki potrebujejo splav v poznem obdobju nosečnosti. Za varno prekinitev nosečnosti nekje, kjer je splav prepovedan, ni treba najti nekoga, ki je pripravljen in sposoben opraviti varen splav na skrivaj. Potrebno je le priskrbeti tablete.

Vpliv interneta

To nas pripelje do druge stvari, ki se je spremenila od sedemdesetih let prejšnjega stoletja: internet. Kot razvejana, decentralizirana in pogosto nevladna informacijska platforma je internet ljudem olajšal nakup drog, distribucijo orožja in celo organizacijo protestov. Omogočil je tudi veliko lažji dostop do informacij o varnem samoplačniškem splavu – in do samih tablet za splav – kot bi bilo to mogoče pred pojavom interneta.

Ker ni mogoče fizično razlikovati med spontanim (naravnim) splavom in splavom z zdravili, zdravniki pogosto poročajo o ljudeh, ki po splavu iščejo pomoč, samo zato, ker sumijo, da so sami splavili. Ni presenetljivo, da so v te kazenske primere najverjetneje vpleteni najbolj marginalizirani, kot so pripadniki različnih barv in ljudje z nizkimi dohodki.

Kazenski pregon?

Sara Ainsworth iz inštitita If/When/How opozarja, da se kazenski pregon pogosto izvaja tudi, če ni bil kršen noben zakon. Države, kot je Kalifornija, poleg samoplačniških splavov kaznujejo tudi ljudi, ki so spontano splavili ali rodili mrtvorojenega otroka. In bolj kot postaja splav stigmatiziran, večja je verjetnost, da bodo organi kazenskega pregona in tožilci preganjali ne le ljudi, ki so sami opravili splav, ampak tudi ljudi, ki so ga doživeli.

V pričakovanju tega je družba If/When/How ustanovila telefonsko linijo za pravno pomoč in sklad za pravno zaščito. Prvi je ustanovljen za svetovanje pri obvladovanju pravnih tveganj samoplačniškega splava, drugi pa zagotavlja finančno pomoč ljudem, ki so bili kriminalizirani zaradi nosečnosti.

Protest.
Kljub tveganjem so številni zagovorniki splava prepričani, da lahko varen samoplačniški splav prepreči splav »na črnem trgu«. To je še posebej pomembno, da se ne vrnemo k nevarnim splavom iz obdobja pred uveljavitvijo zakona Roe iz leta 1973. Foto: Unsplash

Krvodajalske akcije v maju 2022

Rdeči križ Slovenije
-
0
Krvodajalske akcije v maju 2022

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

Obvezno je predhodno naročilo na telefonsko številko!

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE: DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  3.5., 4.5.
Črenšovci – v prostorih Občine Črenšovci7.30-12. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 4.5.
Kozje – v večnamenskem centru7.-10. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 5.5.
Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  5.5., 6.5.
Ponikva – v kulturnem domu7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 6.5.
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica

7.30-11.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 9.5.
Tolmin – v športni dvorani Tolmin

8.-13., 7.30-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  9.5., 10.5.
Kobarid – v športni dvorani Kobarid7.30-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  11.5.
Sv. Trojica – v prostorih Rdečega križa Sv. Trojica7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 11.5.
Škocjan – v Osnovni šoli Frana Metelka

8.-12.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  12.5
Gorica pri Slivnici – v  kulturnem domu7.-11. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 12.5.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  13.5.

 
Miklavž na Dravskem polju – v kulturnem domu7.30-10. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 13.5.
Lenart – v knjižnici Lenart7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 16.5.
Idrija – v Modri dvorani  7.-13., 7-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  16.5., 17.5.
Murska Sobota – v telovadnici II. Osnovne šole MurskaSobota, Cankarjeva 91  7.30-12. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 18.5.
Brežice – v mladinskem centru Brežice

8.13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  18.5., 19.5.
Slovenske Konjice – v dvorani Konjičanka7.-11. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 19.5.
Kranj – v prostorih Gasilsko reševalne službe Kranj7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  20.5.

 
Pesnica – v kulturnem domu

7.30 -10.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 20.5.
Rače – v gasilskem domu7.30 -10. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 23.5.
Žiri – v poslovni stavbi IKA7.-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  23.5., 24.5.

 
Kungota – v Hiši vseh generacij

7.30-10.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 25.5.
Domžale – v športni dvorani Domžale7.-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  25.5., 26.5.
Rogaševci – v kulturnem domu Sv. Jurij 137.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 26.5.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7.-10.30 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 26.5.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  27.5.
Slovenska Bistrica – v prostorih PGD Slovenska Bistrica7.30-11., 7.30-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 27.5., 30.5.
Ajdovščina – v Ljudski Univerzi

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  30.5., 31.5.

 

 

OPOMBA:

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.

Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Naročanje na odvzem:  01/5438-340.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Torek : 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec.

Naročanje na odvzem: 01/5438-351 ali 041/672-845.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje. 

Naročanje na odvzem: 01/ 5438-346 ali 051/649-350.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Petek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Naročanje na odvzem Tel.: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Naročanje na odvzem Tel.: 02/321-22-71 ali  041/320-796 Pokličete lahko vsak  delovni dan  od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.30 – 13.00
Torek: 7.30 – 13.00
Četrtek: 7.30 – 13.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj. Tel.: (02) 749 14 37

Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Torek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

 

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.  Tel.: (02) 512 35 93

Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451.Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

 

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

Zastonj prenosnik? Sodeluj v nagradni igri!

Marketing
-
0
Zastonj prenosnik? Sodeluj v nagradni igri!

Je tvoj prenosnik star dvakrat več kot tvoj telefon? Se prižiga pol ure in sopiha bolj kot dedek, ki hodi po stopnicah? Potem veš, da je skrajni čas, da ga zamenjaš. Ker pa vemo, da so prenosniki dragi kot žafran, smo pripravili super nagradno igro, v kateri lahko osvojiš prenosnik!

SODELUJ V NAGRADNI IGRI

Prenosnik odlikujejo:

  • procesor Intel Core i7
  • trdi disk NVMe SSD
  • zaslon 14” Full HD LED
  • 12-mesečna garancija

Vse, kar moraš narediti, je klikniti na stran, kjer poteka nagradna igra, vpisati svoj mail in že sodeluješ! Brez skrbi, mail bomo uporabili izključno za obveščanje o zmagi. Če želiš pridobiti dodatne točke in povečati svoje možnosti za zmago, pa sledi še našim družbenim omrežjem in se vpiši na tedenske novice.

SODELUJ V NAGRADNI IGRI

Poleg prenosnika potrebuješ tudi tiskalnik? Potem te bo razveselila novica, da na našem sestrskem portalu Mojprihranek poteka nagradna igra, kjer lahko osvojiš tiskalnik Brother!

via GIPHY

1...860861862...2.156Stran 861 od 2.156