Preprosto je misliti, da v centru Ljubljane ponoči ni nikogar. Veliko ljudi je, predvsem tistih, ki pozno zapuščajo svoja delovna mesta. Opazujem jih med hojo domov. Po bregu slišim zaklepanje vrat njihovih trgovinic in lokalov. V zatemnjeni izložbi ene izmed trgovin opazim samega sebe. Vidim obrise puloverja, hlač in čevljev. Vse razen hlač je nameni črno, kar se v temini izložbe ne opazi. Spusti se prva roleta, pospravijo se ključi in tako naprej po ulici. Hodim, izmenjuje pa se vrata, izložba, vrata, izložba, vrata in tako v nedogled. Vsak večer na tej ulici je isti in nikoli se ne zgodi nič novega. Tako je bilo včeraj in tako bo jutri. Rahel premik rutine so petki in sobote, ker smo študentje zunaj in pijemo kot žolne. Tisti dnevi mi niso všeč, polno je črepinj in luž tega in onega. Vse smrdi. Smrdi tudi zdaj, a drugače, ker gre za vonj restavracij. Stopim mimo tistega lokala, ki je nižje od tal. Preštevam mize, ki jih vidim skozi okna.
»En, dva, tri,« si šepetam število miz.
V trenutku, ko se okna lokala končajo, se spotaknem in padem na tla.
»Oprosti, oprosti, res mi je žal,« še pred tem slišim nežen glas.
»Res ni panike,« ji odgovorim, ko še vedno sedim na tleh.
Zdaj jo nekoliko bolje vidim. Manjše postave je, drobna punca s temnimi lasmi. Ne vidim nič več drugega kot to, da je oblečena v nekakšno bundo.
»Si res okej?« me vpraša in z nasmehom ji dam vedeti, da sem popolnoma okej.
»Super sem, vsaj monotonost sprehoda si mi razbila.«
»Kakšno monotonost? Zakaj bi se nekdo sploh sprehajal tukaj?« me vpraša in vem, da s svojim vprašanjem ne misli resno.
Opazim nekaj podobnega nasmehu, ki hitro izgine. Njen obraz je nežen z nežnimi potezami. Tako rad bi rekel, da ima rjave oči, a je v tej temi vse črno. Bližnje luči ugašajo, mesečina pa ni dovolj močna, da bi mi pomagala. Preostalo si zamislim sam. Enako je mižanju, vse je preprosto v moji glavi.
»No tega ne vem, vem pa, da nisem jaz tisti, ki je sedel na tleh,« ji odgovorim.
Sedim na mrzlem betonu, a želje po vstajanju nimam. Naslanjava se na svoj del stene in sediva pri miru. Ob njenih nogah opazim torbo.
»Vem ja. Oprosti še enkrat,« se mi še enkrat opraviči, a tokrat je njen glas tresoč in hiter.
Zdi se mi, da je tudi za njo težek dan, saj se tudi njej še ni zljubilo vstati.
»Res ni nič hudega. Vem, da se prvič vidiva, ampak, si okej?« jo vprašam.
Prvič me pogleda direktno v oči in ne umakne pogleda. Svetloba mimoidočega kolesarja ji osvetli obraz in zdaj jo vidim. Njeni lasje so temno rjave barve, oči prav take. Na sebi nima ličil, oblečena pa je v neko rumeno polo majico. V glavi premetavam ugibanja o tem, kje dela. Ne najdem odgovora, konec močne svetlobe pa zmoti moj pogled.
»Res beden dan je za mano. Faks, služba… Nočem še domov,« reče in se presede na mestu.
»Bi šel na pijačo z mano?« me vpraša takoj za tem in me preseneti.
Gib njene glave mi da vedeti, da jo je sram vprašanja in bi ga vzela nazaj, če bi ga le lahko.
»Amm, ja …« želim odgovoriti brez, da bi ji dal vedeti, kako presenečen sem.
»Ne bi te smela vprašati tega. Oprosti,« me prekine, se še enkrat opraviči in vstane.
»Ne, ne. Z veseljem bi šel,« ji dam vedeti in tudi sam hitro vstanem.
Roke si obrišem v hlače in se ji nasmehnem.
»Greva do parka?« me vpraša in že s tonom vprašanja odgovori nanj.
Prikimam in stopim na njeno desno stran. S kotičkom očesa vidim, da je za glavo in pol manjša. Nekaj v njej me noro privlači in po dolgem času tega ne znam opisati z besedami. Po neuspehih mi je zdaj popolnoma vseeno za videz, želim le pogovor. »Ime mi je Tea, brez j-ja,« prekine moje misli in me spet navduši, tokrat z besedami. Všeč mi je njeno ime. Tea, brez j-ja. Prijazno mi ponudi roko in pazim, da je ne stisnem premočno. Predstavim se in začutim hladnost njene dlani. Njena majhna dlan se izgubi v moji roki, ki gori v tem hladnem večeru.
Sprehod do najinega cilja mi riše sliko nje. Leto mlajša je od mene, vem v kateri trgovini dela in ugotovil sem, kako točno izgleda. Ne samo zaradi sojev luči po Ljubljani, ampak tega, da sva se dodala na Instagramu. Pozna moje ime in priimek, jaz pa njenega. Vem, da ima rada knjige in zame je ta večer to dovolj.
»Zakaj imaš zapisano ime s črko J?« jo vprašam.
»Ker ljudje ne znajo napisati Tea,« reče naveličano in gleda kako s prstom podrsam po njenem profilu.
Na slikah ima lase različnih barv, zdaj pa je na svoji naravni, temno rjavi barvi. Slednje mi je povedala sama in dodala, da se barva glede na takratno počutje. Nazadnje se je pri frizerju počutila bedno zato se ni pobarvala. Med sprehodom se smejiva in se pogovarjava. Deliva si zgodbice o šoli, službi, filmih in glasbi. Glede vsega se dopolnjujeva in vsako naslednje vprašanje o okusih v meni zbudi pričakovanje, da se bova v nečem razlikovala. Ne greva več v park, ustavila sva se v lokalu, ki je odprt pozno v noč. Poln je ljudi in usedeva se za prazno mizo.
»Rum kolo bi prosim,« naroči in jaz naročim isto, ker se mi ne da gledati po meniju.
Pogovor se nadaljuje in kozarci se praznijo. Vsaka naslednja runda pomeni več vrtoglavice in bolečine v moji glavi. Vem, da ne bom več dolgo zdržal tega tempa. O njej sem izvedel dovolj, da bi jo želel ponovno srečati.
»Si mogoče v petek prosta?« iznenada ustrelim in na njen obraz se prikrade prečudovit nasmeh.
Ugrizne se v ustnico in me pogleda. Ravno, ko želi odgovoriti, mi skozi glavo šine sunek bolečine. Primem se za glavo in zamižim.
Ko odprem oči, ugotovim, da nisem v nobenem lokalu. Ležim na mrzlih betonskih tleh in gledam v temno nebo. Zagledam postavo, ki mi pomaga v sedeči položaj. Zravnam se in si pogladim del glave, od koder prihaja bolečina. Moj pogled se usmeri na levo, kjer vame bolšči punca s temnimi lasmi v rumeni majici. Skušam videti njen obraz, kar mi omogoči mimoidoči kolesar, ki jo osvetli.
»Oprosti, ker sem te zbila. Gledala sem v tla in naslednji trenutek je bil BUM. Oprosti res, nisem hotela,« se začne opravičevati in mi razlaga moj padec.
Vseeno mi je, kaj mi govori. V naslednjem trenutku iztegne roko in se mi predstavi.
»Moje ime je Tea,« reče in se nasmehne.
»Tea brez j-ja,« jo dopolnim.
Njen obraz napolni nalezljiv nasmeh.
Kratka zgodba: Večerni deja vu
Finalisti nagrade Social Impact Award
Znani o finalisti nagrade Social Impact Award, ki velja za največjo skupnost mladih socialnih inovatorjev. Projekt nudi podporo mladim socialnim podjetnikom v zgodnji fazi razvoja, v Sloveniji pa je prisoten šele drugo leto. Nagrado Social Impact Award pospremi tudi neposredna finančna podpora. Kdo so letošnji finalisti za nagrado Social Impact Award?
Kaj je Social Impact Award?
Social Impact Award (SIA) je največja evropska skupnost mladih socialnih inovatorjev, ki išče odgovore na zahtevne lokalne in globalne družbene izzive. Gre za projekt, ki nudi podporo mladim socialnim podjetnikom, ki so še v zgodnji fazi razvoja in izvedbe inovativnih poslovnih rešitev za spopadanje z najpomembnejšimi družbenimi izzivi našega časa. Projekt obstaja že več kot desetletje, v Sloveniji pa je prisoten od leta 2021. Najobetavnejše podjetniške ideje prejmejo nagrado Social Impact Award, ki predstavlja neposredno finančno podporo.
View this post on Instagram
Aprila letos so se po Sloveniji pričeli odvijati različni dogodki in delavnice o socialnem podjetništvu. Projekt je v enem mesecu dosegel skoraj 500 mladih in jim pomagal pri spoznavanju socialnega podjetništva in razvijanju njihovih idej.
Social Impact Award 2022 in letošnji finalisti
Pretekli teden je strokovna žirija glasovala za najboljšo idejo projekta Social Impact Award Slovenija 2022 in izbrala 12 ekip, ki so se uvrstile v naslednjo fazo tekmovanja. V drugem delu tekmovanja bodo svojo idejo ob strokovni podpori mentorjev razvijali in nadgrajevali.
Finalisti programa Social Impact Award 2022 so:
- DRUŽABNE IGRE ZA STAREJŠE IN OSEBE Z DEMENCO TER ONLINE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU KOGNICIJE IN KOMUNIKACIJE S STAREJŠIMI, Ajda Lah, Samira Lah, Damjana Pangerčič
- PRSKALNIK – PRVI ISKALNIK PRAKSE, Nemanja Raduljica, Petar Petrović, Andraž Adamič, Ambrož Klančar, Tim Rekelj, Matej Aleksov
- USPOSABLJANJE NA PODROČJU IZVAJANJA PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA PREKO SPLETA, Andreja Olovec, Urša Mele, Kaja Miglič Pirkmaier, Gašper Bezjak, Sara Širnik, Eva Puc
- RINGRING12, Endi E. Pašić, Tadej Zevnik, Vladan Necev, Matjaž Hribar
- VSAK OTROK SI ZASLUŽI OBROK, Žiga Kokoravec, Albin Bobnar, Timotej Čelešnik
- VEZ, Tina Košenina, Veronika Stepanova, Karla Franca, Uršek Slivšek, Pika Cvikl
- ART, Stojan Vasilev, Martin Petrič, Ksenija Frelih, Jure Jakomin
- PLAC NAVDIHA, Katarina Kocman, Tanita Čamdžić, Nina Kapelj Lukman
- OPTILIFE, Žan Luka Lavriha, Ema Petavar, Katja Petrič
- KOOKIDI, Sandra Oman, Urban Boštic, Iztok Pavlin, Manca Pavlin
- FITKO, Klara Kušar, Urška Petek
- AVTOMATI S PRIDELKI MANJŠIH KMETIJ ZNOTRAJ TRGOVIN, Dolores Sodja
Septembra bo na vrsti vseslovensko glasovanje za najboljše ideje, oktobra pa osrednji dogodek programa – podelitev. Odvijala se bo v Mestni občini Koper, nagrajene pa bodo štiri ideje.
Svetovno prebivalstvo bo kmalu zabeležilo nov rekord
11. julija praznujemo svetovni dan prebivalstva. Datum ima simboličen pomen, saj je leta 1987 na ta dan svetovno prebivalstvo prvič doseglo 5 milijard. Če se ti morda že število 5 milijard zdi veliko, zajemi sapo! Po ocenah Združenih narodov na Zemlji trenutno živi 7,8 milijarde ljudi. Največ prebivalcev ima Kitajska, in sicer 1,44 milijarde, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalci.
Rast svetovnega prebivalstva skozi zgodovino
Po pregledu rasti prebivalstva v zgodovini se je pokazal vzorec rasti, ki kaže, da se je v zadnjih nekaj desetletjih svetovno prebivalstvo vsakih 12 let povečalo za eno milijardo. Prvi večji mejnik, milijardo, je svetovno prebivalstvo doseglo leta 1804. Populacija se je podvojila 123 let pozneje, leta 1927. V naslednjih 33 letih se je število prebivalcev povečalo na tri milijarde, nato pa v 15 letih na štiri. Za vsako naslednjo milijardo se je populacija povečala v 12 letih, sedem milijard je dosegla leta 2011.
Napovedi za prihodnost in naslednji mejnik
Po projekcijah Združenih narodov bi lahko osmo milijardo dosegli že v prihodnjih dveh letih. Napovedujejo tudi, da bo čez 35 let, torej leta 2057, na Zemlji živelo 10 milijard ljudi.
Po ocenah se svetovno prebivalstvo vsako leto poveča za 82 milijonov, hitrost rasti pa se bo na različnih celinah razlikoval. Po napovedih bo populacija Afrike naraščala najhitreje.
Prihodnost prebivalstva Evropske unije in prebivalstva Slovenije
V Sloveniji živi 2.107.180 ljudi. Število hkrati predstavlja 0,5 % prebivalstva Evropske unije, ki ima skupno 447 milijonov prebivalcev. Državljani Evropske unije sestavljajo manj kot 6 % svetovnega prebivalstva.
Na prihodnost Evropske unije in znotraj nje tudi Slovenije bodo vplivali v povprečju manj rojstev, višja povprečna starost mater ob rojstvu otrok in daljšanje življenjske dobe. Iz podatkov Eurostata pa je razvidno tudi, da se je povprečna starost prebivalcev EU zvišala. Polovica prebivalcev Evropske unije je starih več kot 44 let.
Discovery odkril veliko ozonsko luknjo nad tropskimi pokrajinami
Po ugotovitvah kanadskih raziskovalcev nad tropskimi pokrajinami Zemlje leži ozonska luknja, ki je kar sedemkrat večja od ozonske luknje nad Antarktiko. Še več, tam naj bi bila od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ozonska luknja tehnično ni luknja, v kateri ni ozona, ampak je dejansko območje izjemno osiromašenih ravni plina. Okoljevarstveniki ozonsko luknjo opisujejo kot območje, kjer je izguba plina 25 odstotkov večja od izgube nemotenega ozračja.
Ozonska luknja, ki jo je odkril Discovery
Qing-Bin Lu, znanstvenik z Univerze Waterloo v Ontariu v Kanadi, je za AIP Advances razkril, da so on in njegovi sodelavci odkrili veliko ozonsko luknjo. Dejal je: »Tropi predstavljajo polovico površine planeta in so dom približno polovici svetovnega prebivalstva. Obstoj tropske ozonske luknje lahko povzroči veliko svetovno zaskrbljenost.«
Takšna ozonska luknja nad tropskimi kraji pa ima za ljudi izjemno negativne posledice. Kot je pojasnil: »Tanjšanje ozonskega plašča lahko vodi do povečanega UV-sevanja, kar lahko poveča tveganje za kožnega raka in sive mrene pri ljudeh, hkrati tudi oslabi človeški imunski sistem, zmanjša kmetijsko produktivnost in negativno vpliva na občutljive vodne organizme in ekosisteme.«
Ugotovitve Lujeve ekipe raziskovalcev so presenetile ostale strokovnjake na področju raziskovanja ozonskih lukenj, saj tako velike luknje ni znal napovedati nihče.
Tako kot pri polarni ozonski luknji je približno 80 % normalne vrednosti ozona, izčrpanega v središču tropske ozonske luknje. Prva poročila kažejo, da stopnje tanjšanja ozonskega plašča nad ekvatorialnimi pokrajinami že ogrožajo velike populacije. UV-sevanje, ki doseže te pokrajine, je namreč že veliko večje od pričakovanega.
Kaj ozonska luknja, ki to ni, pomeni za prihodnost?
V sedemdesetih letih so znanstveniki s pomočjo analiz ozračja predvidevali, da bo ozonska luknja postala tanjša zaradi različnih industrijskih kemikalij. To tezo in predvidevanja je potrdilo odkritje ozonske luknje na Antarktiki leta 1985. Ta je zaradi industrijskih kemikalij postajala vse tanjša. Čeprav so prepovedi takšnih kemikalij pomagale upočasniti tanjšanje ozonskega plašča, dokazi kažejo, da se je tanjšanje ozonskega plašča nadaljevalo.
Po ugotovitvah raziskovalcev imajo tropske in polarne ozonske luknje pomembno vlogo pri hlajenju in uravnavanju stratosferskih temperatur. To odraža nastanek treh temperaturnih lukenj v globalni stratosferi. Ravno ta ugotovitev naj bi bila ključna v reševanju težav globalnega segrevanja.
Janez Janša: »Oče je moški, mama je ženska«
Ustavno sodišče je istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ugotovilo je namreč, da ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, ni v skladu z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonske ureditve. Zdaj je odločitev komentiral tudi Janez Janša. Kaj je povedal?
Janez Janša komentiral odločitev ustavnega sodišča
Le nekaj dni po odločitvi, ki je razveselila mnoge v Sloveniji, se je oglasil tudi bivši predsednik vlade Janez Janša. Na svojem Facebook profilu je zapisal svoje kratko mnenje o odločitvi ustavnega sodišča. Spodaj zapis Janeza Janše na svojem FB in Twitter profilu:
Oče je moški in mama je ženska.Pravica otroka je temeljna.Pravica do posvojitve ne obstaja kot človekova pravica.Istospolnim je naša vlada že davno zagotovila enakopravnost. Hočejo pa #prvorazrednost.Nedopustno, da odločala 2 ustavna sodnika, ki bi morala biti izločena.Odločitev Ustavnega sodišča je:– škodljiva za prihodnost slovenskega človeka in Slovenije kot države– v temeljnem nasprotju z jasno izraženo voljo ljudstva na referendumih.– posmeh pravici, demokraciji in zdravi pameti.
Oče je moški in mama je ženska.
Pravica otroka je temeljna.
Pravica do posvojitve ne obstaja kot človekova pravica.
Istospolnim je naša vlada že davno zagotovila enakopravnost. Hočejo pa #prvorazrednost.
Nedopustno, da odločala 2 ustavna sodnika, ki bi morala biti izločena. https://t.co/uMWU8MkCaA
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 9, 2022
Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili mnogi
Ustavno sodišče je odločitve sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Slovenska javnost je odločitev pozdravila z odobravanjem. Med glasovi pa je bil tudi poslanec Levice Luka Mesec, ki je dejal: »Ustavno sodišče RS je razsodilo, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi pari neustavno, kar pomeni, da imajo istospolni pari pri nas pravico do poroke in do posvajanja otrok, kot minister za delo, družino in socialne zadeve to odločitev ustavnega sodišča pozdravljam in ugotavljam, da ta odločitev sovpada s tem, kar smo v Levici govorili že zadnjih osem let.«
Državni zbor ima sedaj 6 mesecev za odpravo neustavnosti. Do takrat obvelja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
10 zanimivosti o Tour de France
Že več kot 100 let je Tour de France znana kot najslavnejša in najtežja kolesarska tekma na svetu. Vsako poletje tekma poteka v Franciji kar 3 tedne in na ceste pritegne 12 milijonov gledalcev ter 3 milijone pred televizijske ekrane.
Ali si vedel, da med tekmo kolesarji lulajo kar na kolesu? Ali, da ženske ne tekmujejo? Spodaj lahko izveš še več dejstev o tej svetovno znani tekmi!
Tour de France je eden najbolj zaželenih športnih dogodkov na svetu
Če slučajno nisi vedel, Tour de France je zelo, zelo popularen dogodek. Tej dolgi tekmi sledi okoli 12 milijonov gledalcev vsako leto, zaradi česar je ena izmed največjih športnih dogodkov na svetu. Samo dva druga dogodka sta popularnejša – Svetovno prvenstvo v nogometu (The FIFA World Cup) ni na prvem mestu, čeprav mnogi mislijo, da je. Vseeno pa zbere 3 milijarde ljudi iz 32. držav. In kaj je sploh lahko popularnejše od tega? Poletne olimpijske igre seveda!
Kolesarji lulajo na kolesih, vendar gledalci tega ne vidimo
Si se kdaj vprašal, kako Tour de France kolesarji ne lulajo po več ur med tekmo, ki traja kar 3 tedne? No, tukaj je tvoj odgovor: lulajo kar na kolesih. To seveda ni prikazano na televiziji, vendar se ustavijo ob cesti in tam opravijo svoje »opravilo«. Navadno to storijo v prvih 5. do 10. minutah tekme, ko je tempo še umirjen. In ker je julija kar vroče, spijejo veliko tekočine in tako nimajo izbire.
Najslavnejša legenda Tour de France je zdaj smatrana za utelešenje zla
Ko pomisliš na Tour de France, je prvo ime, ki pade na pamet, Lance Armstrong. Verjetno je najslavnejši kolesar vseh časov, ki je na tej tekmi zmagal kar sedemkrat zapored, od 1999 pa do 2005. Vendar je bilo leta 2012 potrjeno, da je večino časa svoje kariere jemal droge. Ker je bil del enega izmed najučinkovitejših, profesionalnih in naprednih programov v športni zgodovini, so mu odvzeli vse nazive, zdaj pa ima zelo negativen sloves.
Razlog za rumeno barvo dresa vodje je zelo enostaven
Verjetno si se že kdaj vprašal o simbolizmu, ki se skriva za rumeno barvo dresa vodje med tekmo. Mogoče predstavlja sonce, tako kot najbolj znan kralj Francije, Louis XIV? Ali pa je povezana s svetostjo in močjo? Pravzaprav pa je celo bistvo barve to, da Tour de France izhaja iz časopisa, ki je bil natisnjen na rumenem papirju. Torej je šlo samo za oglaševalsko strategijo!
Tekmovalci nikoli zares ne počivajo – tudi med dnevi, ko so prosti
Tour de France tekma je zelo naporna in se skoraj nikoli ne ustavi za tri tedne. Poleg tega se dogaja sredi poletja, ki je eden izmed najslabših poletnih časov za vožnjo s kolesom. Zaradi tega bi si mislil, da so prosti dnevi sveti in da kolesarji samo počivajo. Pravzaprav pa se zgodi nasprotno. Tekmovalci na proste dni kolesarijo. To morajo početi, saj drugače bi se jim noge hitro zakrčile. Vožnje so relativno kratke (do tri ure) in pripomerjo k temu, da mišice ostanejo pripravljene na naslednji, težek dan.
Pot Tour de France se vsako leto spremeni
Če slučajno nisi vedel, je pot Tour de France vsako leto drugačna. To pomeni, da če slučajno živiš v Franciji (ali v sosednjih državah), si kar oglej letošnjo pot – mogoče boš videl kolesarje ravno zraven sebe. Še vseeno pa vsako leto kar nekaj zadev ostaja nespremenjenih. Tekma tradicionalno poteka vsak julij, format se ne spreminja s kronometri in prehodom skozi gorovje Pirenejev in Alp. Tekma se vsakič konča na Elizejskih poljanah v Parizu.
Obstaja več različnih kategorij zmagovalcev
Med tremi tedni 20 do 22 skupin po 8 kolesarjev tekmuje za to, da dosežejo najboljši čas. Na koncu vsake etape se vse meri. Tisti kolesar, ki ima najnižji skupni čas, obleče znamenito rumeno majico. Obstajajo pa tudi druge majice: zelena je za najboljšega sprinterja, pikčasta bela je za najboljšega plezalca oziroma najboljšega gorskega kolesarja, bela pa je za najboljšega mladega kolesarja (mlajšega od 25 let). Vse to se spreminja, na podlagi uvrstitev.
Obstaja tudi »Tour Italije«: Giro d’Italia
Nekaj let po prvi Tour de France, je bila ustanovljena Giro d’Italia s strani lokalnega časopisa, La Gazzetta dello Sport. Barva časopisa je znana skozi celotno državo, saj je roza, v nasprotju s klasično črno-belo verzijo. Zato vodja tekme nosi roza majico. Prva edicija je potekala leta 1909, še danes pa si jo lahko ogledaš vsako leto, navadno maja.
Foto: stefanodalleluche iz iStock
Tour de France je na žalost sinonimna z dopingom
Vse odkar se je Tour de France začela, leta 1903 obstaja veliko obtožb glede dopinga. Večina meni, da je vsak kolesar vsaj malo dopingiran. V zgodnjih edicijah so bile nekatere droge, ki so jih kolesarji uporabljali, zelo nevarne. Te vključujejo kokain, kloroform, eter, strihnin, aspirin in alkohol. Tura leta 1998 je bila imenovana »Tura sramote« zaradi količine uporabljenih drog.
Tekma prinaša tudi žrtve
Ker tekmovalci izredno hitro kolesarijo in ker je tekma zelo dolga, na žalost ni presenetljivo, da jih je nekaj tudi umrlo. Tom Simpson je umrl zaradi infarkta leta 1967, povzročenega zaradi dopinga. Francisco Cepada se je zaletel v grapo leta 1935. Fabio Casartelli pa se je leta 1995 zaletel v betonski steber, ko mu ni uspelo zaviti. Prav tako je prišlo do nesreče leta 1964, ko je tovornjak trčil v skupino gledalcev in ubil 20 ljudi.
Podeljena priznanja Prostovoljec leta 2021
Konec junija so v Kongresnem centru Brdo podelili priznanja v natečaju Prostovoljec leta 2021. Zaključno slovesnost je že dvajsetič organiziral Mladinski svet Slovenije (MSS), gostil pa jo je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki je že deset let častni pokrovitelj projekta. V natečaju je letos sodelovalo 112 prijav, od tega 88 posameznikov in 24 projektov. Najboljši so prejeli nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka (v dveh starostnih kategorijah), Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica ter Naj mladinski projekt ter še dve priznanji za posebne dosežke.
Dobitniki nagrad prostovoljstva v organizaciji MSS
Projekt Lahko berljiva ustava republike Slovenije je prejel naziv Naj prostovoljski projekt. Pri projektu so sodelovali Študentska sekcija društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije in Zveza Sožitje. Da bi lahko vsi poznali najpomembnejša dejstva o državi in svoje pravice, so vsebino slovenske ustave približali ljudem, ki jo težje razumejo. To so predvsem mladi, starejši, osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe s posebnimi potrebami, nepismeni in gluhi.
Naj prostovoljka v kategoriji do 29 let je postala Julija Kordež iz Prevalj. Na področju prostovoljstva se je izkazala s svojim obširnim delom v okviru podeželske mladine, saj je bila dejavna na lokalnem in nacionalnem nivoju. Naj prostovoljec do 29 let je postal Jakob Osredkar iz Ljubljane. V letu 2021 je bil aktiven pri vodenju številnih aktivnosti za mlade, izvedbi delavnic, glasbenih večerov, počitniških programov in projekta Evropske solidarnostne enote.
Naj prostovoljka v starosti nad 30 let je postala Marjetica Stojanović Verdinek iz Podvelke zaradi dolgoletnega humanitarnega dela z umirajočimi in žalujočimi. Poleg tega svoja znanja prenaša na druge z izobraževanjem in vključevanjem novih prostovoljcev. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je postal Dejan Sotirov iz Šentvida pri Stični, ki že deset let deluje na področju obravnave mladih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo. Prej je bil aktiven na področju obravnave zapornikov, odvisnikov in drugih socialno izključenih skupin.
Naj mladinska voditeljica je postala Pia Oražem iz Mengša, ki je v kratkem času postala samostojna mladinska delavka. Izvajala je različne delavnice in programe za mlade. Naj mladinski projekt je postal Noč čarovnic 2021, ki ga je organiziral mladinski center Krško. Projekt je močno presegel nivo zabave, saj je na različne načine spodbujal kreativno preživljanje prostega časa. Priznanji za posebne dosežke sta prejela Marika Haler in Branko Lepičnik.
Mladinski svet Slovenije že 20 let prireja prireditve
Mladinski svet Slovenije je v 20 letih natečaja pripravil 19 zaključnih prireditev (ena je bila odpovedana zaradi epidemije), predsednik Borut Pahor pa je že polovico teh let v vlogi častnega pokrovitelja. V natečaj je v 20 letih prispelo 3.152 prijav, od tega 2.635 za posameznike in 798 za projekte. MSS je tako razglasil 56 naj prostovoljcev, 57 naj prostovoljk, 18 naj prostovoljskih projektov, 13 naj mladinskih projektov, 13 naj mladinskih voditeljev in še veliko posebnih priznanj.
Zdravstveni sistem bo Vlada reševala z novim zakonom
Vlada Republike je na 7. redni seji določila besedilo Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Cilj predloga oziroma zakona je seveda stabilizacija slovenskega zdravstvenega sistema, ki je že več let na udaru javnosti. Kaj vse se bi odpravilo z zakonom, katerega naloga je urejanje slovenskega zdravstva?
Bo nov zakon uspešno stabiliziral zdravstveni kolaps?
Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema odpravlja organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, nastale zlasti zaradi preprečevanja in obvladovanja okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19. Vlada RS je besedilo poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.
S predlogom želi vlada stabilizirati zdravstveni sistem in mrežo (nivoji zdravniške službe, zdravstvene nege in drugega osebja) ter pacientom, ki čakajo preko dopustne čakalne dobe, zagotoviti primerno obravnavo. S pomočjo realizacije začasnih ukrepov zakona in opravljenih analiz želi vlada pridobiti podatke o izkoriščenosti zdravstvenega sistema.
Začasni ukrepi Predloga Zakona o stabilizaciji zdravstva
Tako v luči zakona uvaja trajne in začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti, pacientovih pravic, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter poklicev v zdravstveni dejavnosti.
- spreminja se ureditev področja delovanja javnih zdravstvenih zavodov (natančno se definira ustanovitelja, organ, ki uresničuje njegove pravice in obveznosti, ter predlagatelja gradiva, sestava in pristojnosti svetov zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, področje notranje revizije),
- spreminja se pogoje za zdravstvenega administrativnega sodelavca,
- pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob se prenaša na drug državni organ,
- začasno povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti (za namen skrajševanja in odprave čakalnih dob) in
- začasno povečanje finančne spodbude za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce.
Nad dolge čakalne dobe v zdravstvu s pomočjo akcijskega načrta
Ministrstvo za zdravje se bo tudi v tem mandatu borilo s težavo, ki jo predstavljajo čakalne dobe na zdravstvene storitve. Kot pravijo, se zavedajo, da dolge čakalne dobe povečujejo tveganje pri zdravljenju in predstavljajo breme v delovanju sistema zdravstvenega varsta. Zdaj naj bi pripravili akcijski načrt s katerim se bodo zoperstavili tem težavam in izboljšali kakovost sistema. Kako bo Ministrstvo za zdravje izboljšalo probleme v zdravstvenem sistemu?
Ministrstvo za zdravje z akcijskim načrtom proti težavam
»Na ministrstvu se zavedamo, da dolge čakalne dobe povečujejo tveganje pri zdravljenju, podaljšujejo odsotnosti z dela, kar povečuje stroške zdravljenja in predstavljajo dodatno breme za nemoteno delovanje sistema zdravstvenega varstva, tako s finančnega in organizacijskega vidika, kakor tudi gospodarskega vidika,« so zapisali na Ministrstvu za zdravje.
»Predlogi aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje – osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji«
Pripravili so akcijski načrt, ki vključuje predloge aktivnosti za izboljšanje kakovosti izmenjave podatkov v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. Slednje bo osnova za izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov in čakalnih dob v Republiki Sloveniji. V skladu z akcijskim načrtom bo pod okriljem ministrstva predvidoma že v naslednjem tednu imenovana koordinacijska skupina pod vodstvom vršilke dolžnosti generalnega direktorja novoustanovljenega Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu dr. Alenka Kolar.
Nad dolge čakalne dobe z akcijskim načrtom
Kako pa nad problem čakalnih dob? Kot navajajo pri zdravstvenem ministrstvu bo za učinkovito izvedbo ukrepov na področju čakalnih dob in čakalnih vrst bo v sistemu zdravstvenega varstva potrebno zagotoviti kakovost oziroma točnost podatkov, kar pomeni izmenjavo podatkov, ki jih beležijo izvajalci zdravstvenih storitev v lokalnih informacijskih sistemih v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. Poleg tega bodo ključno oziroma pomembno vlogo v procesu krajšanja čakalnih dob odigrali člani svetov javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo pripomogli k aktivnemu spremljanju aktivnosti skrajševanja čakalnih dob.
Akcijski načrt pa predvideva še spremembo modela financiranja ter plačilo zdravstvene storitve na podlagi eNapotnice v okviru strokovno dopustne (maksimalne) čakalne dobe od začetka do zaključka zdravljenja ter pripravo ukrepov ob nespoštovanju le-te.
Celoten akcijski načrt Ministrstva za zdravje je dostopen na njihovi spletni strani.
URADNO: Slovenija bo pričela odstranjevati ograjo na meji s Hrvaško
Slovenska vlada je sprejela sklep, da se lahko na meji s Hrvaško prične postopek odstranjevanja ograje. Ograje so bile po besedah vlade in Ministrstva za notranje zadeve instrument, ki je bil v uporabi, ko je prihajalo do večjega obsega migracijskih gibanj. Pojasnili so, da je nesprejemljivo, da bi ograja postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah. Odstranjevanje bo izvedla Slovenska vojska, po odstranitvi pa bo Slovenska policija zagotavljala primerno varovanje državne meje.
Odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško v rokah vojske
»Odstranitev ograje na meji, hitri in učinkoviti azilni postopki za vse, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, spoštovanje človekovih pravic je ena od prednostnih nalog vlade, ki izhaja tudi iz koalicijske pogodbe,« je po 7. redni seji Vlade RS dejala ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar.
Policija bo z nadzorom območij, ki predstavljajo tveganje za nedovoljene migracije, zagotavljala ustrezno raven varnosti tako obmejnemu prebivalstvu kot prebivalstvu v notranjosti države oziroma EU. Policija bo pri tem partnersko sodelovala z drugimi državnimi organi ter lokalno skupnostjo.
»Migracije so del sodobnih družb, njena stalnica v sodobnosti in v preteklosti. Pri tem pa je izhodišče vlade in Ministrstva za notranje zadeve zavzemanje za varne poti migrantov in za varne meje za državljane, migrante in lokalne prebivalce,« je še dodala ministrica.
Vlada in pristojni organi bodo kljub temu še naprej spremljali odločitve evropskih in nacionalnih sodišč glede izvajanja nadzora na notranjih mejah držav članic Evropske unije ter stanje nedovoljenih migracij v celotnem evropskem prostoru.
Migracijska politika mora temeljiti na solidarnosti
»Najučinkovitejša politika na področju migracij je zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij. Pristop vlade sledi temu načelu, ki v temelju pomeni zmanjševanje tveganj za vse – za državljane Slovenije, lokalne prebivalce in ljudi na migrantskih poteh,« je poudarila ministrica.
»Tako smo se na mojo pobudo včeraj tudi sestali s predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij. Vesela sem bila njihovega konstruktivnega odziva, saj si vsi delimo isti cilj – to je priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic,« je omenila sestanek skupine o izboljšanju migracijske politike, ki ne bo le odziv na krizo.
»Tak partnerski dialog in diskusija pomenita upanje in veliko pričakovanje – na obeh straneh – za stabilno in konsistentno migracijsko politiko, ki naslavlja vse in širi polje svobode, demokracije in človekovih pravic,« je zaključila ministrica za notranje zadeve.