Vlada Republike Slovenije se je na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve seznanila s skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020. Na isti seji se je 5. julija seznanila tudi s poročilom o izvajanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 za obdobje od leta 2018 do konca leta 2020.
Poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2020
Na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve se je Vlada Republike Slovenije seznanila s skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020.
Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2020 je poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu oddalo 2.118 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 188.803, opravili pa so 7.366.033 ur prostovoljskega dela. Na obseg prostovoljskega dela je v letu 2020 močno vplivala epidemija koronavirusa.
V prostovoljskih organizacijah je bilo leta 2020 skupno 185.015 prostovoljcev (leta 2019 pa 271.239), v organizacijah s prostovoljskim programom pa je bilo leta 2020 skupno 3.788 prostovoljcev (kar je bistven upad glede na leto 2019, ko jih je bilo 12.892).
Med prostovoljci več žensk kot moških
Spolna struktura prostovoljcev za leto 2020 v Sloveniji je pokazala, da je med njimi 114.713 žensk (60,8 %), moških pa 74.090 (39,2 %). Največji delež moških je v starostni skupini nad 60 let in v starostni skupini od 30 do 60 let. Prostovoljk pa je največ v starostni skupini nad 60 let. Podrobnejša analiza podatkov je ponovno pokazala, da je delež žensk v starostni skupini nad 60 let najvišji v društvih upokojencev, ki delujejo na področju sociale. Med moškimi pa je visok delež prostovoljcev v starostni skupini od 30 do 60 let, ki delujejo na področju športa oziroma rekreacije.
Vlada RS si bo prizadevala za uresničitev Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva
Vlada si bo tudi v prihodnje prizadevala za uresničevanje Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 in s tem za organizirano, kakovostno in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je prepoznano in cenjeno kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Ministrstvo za javno upravo je skladno s cilji strategije junija 2021 objavilo Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov informacijsko družbo 2021–2023, v okviru katerega se spodbuja razvoj digitalne preobrazbe prostovoljskih organizacij. Eden izmed ciljev javnega razpisa je kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo ter upravljanje prostovoljcev.
Zakon o prostovoljstvu določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve, pripraviti skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev. V letu 2021 je bil rok za oddajo poročil zaradi epidemije koronavirusa prestavljen, zato je bilo skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2020 pripravljeno avgusta 2021 in Vladi predloženo septembra 2021. Ker se vlada z njim takrat ni seznanila, je bilo poročilo ponovno predloženo vladi v obravnavo.
Vlada Republike Slovenije je na seji 5. julija sprejela poročilo o izvajanju Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 za obdobje od leta 2018 do konca leta 2020. Na isti dopisni seji je bila seznanjena tudi s skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2020.
Kaj je bilo poročilo o izvajanju strategije?
Poročilo o izvajanju strategije v obdobju 2018–2020 obsega navedbo aktivnosti in nosilcev ukrepov, ki so bili izvedeni v tem obdobju po posameznih ciljih. Kot izhaja iz poročila, aktivnosti potekajo v skladu s časovnico, do določenih zamikov pri uresničevanju posameznih ukrepov pa je v tem obdobju prišlo tudi zaradi epidemije COVID-19.
Podatki poročila o izvajanju Strategije razvoja
Po zbranih podatkih posameznih ministrstev, vladnih služb in agencij je bilo v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2020 objavljenih 138 javnih razpisov (54 leta 2018, 40 leta 2019 in 44 leta 2020), v katerih so bile med upravičenimi prijavitelji tudi nevladne organizacije.
leta 2018 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 41,2 milijonov evrov sredstev,
leta 2019 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 53,7 milijonov evrov in
leta 2020 je bilo nevladnim organizacijam dodeljenih 47,2 milijonov evrov.
91 javnih razpisov je bilo enoletnih (65,9 %) in 47 večletnih. Možnost predplačil je bila uporabljena v 81 javnih razpisih. Prostovoljsko delo kot lastni materialni vložek je bilo upoštevano v 58 javnih razpisih, v 46 javnih razpisih je šlo za 100 % financiranje, zato upoštevanje prostovoljskega dela kot materialnega vložka ni bilo relevantno. Upoštevanje statusa v javnem interesu, v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah, je bilo v 75 javnih razpisih.
Podatki prikazujejo naslavljanje ciljev javnih politik
Iz zbranih podatkov je razvidno, da vsi javni razpisi naslavljajo cilje javnih politik. Program ukrepov na področju razvoja organiziranega in kakovostnega prostovoljstva ni bil izveden v celoti. Bili so izvedeni ukrepi pri pričakovanih rezultatih povečane prepoznavnosti organiziranega prostovoljstva, za razvoj različnih oblik prostovoljstva, za kakovostno delo mentorjev prostovoljcev na vseh področjih, za spodbujanje partnerstev med prostovoljskimi organizacijami in organizacijami s prostovoljskim programom.
Iz ocene stanja glede na podatke Erarja, Ajpesa in Sursa za 2018, 2019 in 2020 izhaja, da se stanje na področju profesionalizacije in javnega financiranja NVO nekoliko izboljšuje, vendar še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem.
Sredstva za nevladne organizacije Foto: klimkin iz Pixabay
Vlada je 2018 sprejela strategijo do leta 2023
Vlada je maja 2018 sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Zakon o nevladnih organizacijah določa, da mora ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, predložiti Vladi RS v šestih mesecih po poteku vsakega dvoletnega obdobja poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in mnenjem Sveta Vlade Republike Slovenije za spodbujanje prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, ki je zadolžen za spremljanje izvajanja strategije. Poročilo je bilo predloženo vladi oktobra 2021 in januarja 2022. Ker vlada poročila takrat ni sprejela, je bilo poročilo ponovno predloženo vladi v obravnavo.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič se je s koncem junija udeležil srečanja evropskih univerzitetnih mrež v Versaillesu (Francija). Na zaključnem dogodku francoskega predsedovanja Svetu Evropske Unije je rektor UL spregovoril kot zastopnik univerzitetne mreže EUTOPIA. Kaj je povedal rektor Univerze v Ljubljani?
Rektor UL na srečanju evropskih univerzitetnih mrež
Srečanje evropskih univerzitetnih mrež je bil zaključni dogodek francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije, v okviru katerega je Francija veliko pozornosti namenila prav visokošolskemu izobraževanju in krepitvi evropskih univerzitetnih mrež. Rektor UL dr. Majdič je na srečanju zastopal univerzitetno mrežo EUTOPIA, katere članica je tudi UL in ki je bila prepoznana kot ena uspešnejših evropskih univerzitetnih mrež med skupno 41 takšnimi mrežami.
Na zaključni okrogli mizi so sodelovali tudi vodja enote za visoko šolstvo pri Generalnem direktoratu za izobraževanje, mladino, šport in kulturo Evropske komisije Vanessa Debiais-Sainton, predsednik Univerze v Pauu in regiji Adour (Francija) ter predstavnik evropske univerzitetne mreže UNITA Laurent Bordes, rektor Univerze v Buenos Airesu (Argentina) Alberto Barbieri, predsednik Univerze v Pretorii (Južna Afrika) in predsednik afriške univerzitetne zveze ARUA Tawana Kupe, predstavnik tajskega ministrstva za visoko šolstvo Romyen Kosaikanont, predsednik Univerze Rice (ZDA) David Leebron, predsednik Rektorske konference Maroka Azzeddine El Midaoui.
Govor rektorja prof. dr. Gregorja Majdiča o pomenu evropskih univerz v svetu
»Internacionalizacija, ki poteka znotraj evropskih univerzitetnih mrež in temeljito nadgrajuje dosedanjo visokošolsko internacionalizacijo, je zelo pomembna znotraj Evrope, saj imamo vizijo, da bodo mreže lahko omogočile resnično prost pretok študentk, študentov med univerzami in enostavno priznavanje opravljenih obveznosti (med članicami posamezne mreže),« je poudaril rektor UL prof. dr. Gregor Majdič. Na okrogli mizi so spregovorili o pomenu evropskih univerzitetnih mrež pri krepitvi odnosov znotraj držav Evropske unije in akademske diplomacije pri širjenju evropskih vrednost v države zunaj meja Evrope.
»Samo izmenjava oziroma privabljanje študentk, študentov iz Afrike v Evropo ni ustrezen ukrep, saj neizogibno vodi v beg možganov, ker najboljši ostanejo v Evropi. Zato si moramo prizadevati za pomoč pri izgradnji visokošolskega ekosistema, ki bo omogočal ustrezno izobrazbo prebivalk in prebivalcev afriških držav v sami Afriki in jih bo na tak način opolnomočil pri razvoju njihovih držav. Tu pa lahko veliko naredijo prav univerzitetne mreže s svojim velikim akademskim, strokovnim in administrativnim kadrovskim bazenom znotraj posameznih mrež,« je še dodal rektor Univerze v Ljubljani.
Slednji del govora se je navezoval predvsem na vlogo univerzitetnih mrež pri resnični pomoči manj razvitim delom sveta. Omenjena je bila predvsem Afrika, a ne s humanitarno pomočjo, temveč s pomočjo pri izgradnji njihovega visokošolskega ekosistema. To bi naslavljalo številne globalne težave, vse od migracij do klimatskih sprememb.
Rektor Univerze v Ljubljani spregovoril o pomenu evropskih univerzitet v svetu Foto: on vf.uni
Funkcija za sledenje menstrualnemu ciklu na pametnih urah deluje podobno kot temu namenjene aplikacije na pametnih telefonih. Največja prednost pametne ure je, da lahko na hitro preveriš ali vneseš podatke kar na zapestju. Poleg tega lahko na enem mestu primerjaš cikel z ostalimi zdravstvenimi parametri, ki jih beleži ura.
Te funkcije nimajo vse pametne ure, zagotovo jo ponujajo novejše različice Applove, Samsungove, Fitbitove in Garminove ure.
Menstrualni cikle z Apple in Samsung napravami
Na Applovi uri je mogoče uporabljati Applov Cycle Tracking (Spremljanje cikla), ki je nanjo že vnaprej naložen, na Samsungovi pa Women’s Health (Žensko zdravje). Zabeležiš lahko datume menstruacije, simptome, spolno aktivnost in ostale podatke. Ura te opozori o prihodu menstruacije in ponuja vpogled v podatke prejšnjih ciklov. Podatke lahko vnašaš v z uro povezano aplikacijo na telefonu (Health na iPhonu oziroma Samsung Health), še lažje pa neposredno na uri. Tako na Applovo kot na Samsungovo uro si lahko naložiš tudi katero drugo aplikacijo.
Foto: Jonas Leupe / Unsplash
Menstrualni cikle na napravi Fitbit
Na Fitbitovo uro se ne da vnašati podatkov o menstrualnem ciklu, so pa na voljo za vpogled v razdelku Menstrual Health (Menstrualno zdravje). Podatke vneseš prek aplikacije Fitbit na telefonu, ki jo povežeš s pametno uro.
Menstrualni cikel z Garmin napravami
Garminove ure so primerne za športnike. Poleg osnovnih funkcij, ki jih ponujajo prejšnje tri ure, funkcija Menstrual Cycle (Menstrualni cikel) ponuja smernice glede prehrane, treninga in splošnega zdravja. Aplikacija na primer ponuja informacije glede tega, kateri dodatki so lahko koristni pri ustavljanju krčev v trebuhu.
Ura ponuja tudi poglobljeno sledenje nosečnosti. Noseče uporabnice lahko najdejo informacije o smernicah glede velikosti in teže svojega otroka ter zabeležijo simptome, glukozo v krvi in gibanje dojenčka. Aplikacija ponuja tudi pojasnila, kako lahko nosečnost vpliva na druge Garminove meritve in funkcijo vadbe.
Podatke lahko vnašaš prek aplikacije Garmin Connect na kompatibilni napravi ali prek spleta (Garmin Connect Web).
Foto: John Arano / Unsplash
Pred uporabo premisli o tem
Zavedati se moraš, da gre za občutljive zdravstvene in zasebne podatke, vključno s podatki o spolni dejavnosti. Preden se odločiš, da svoje podatke posreduješ tretji osebi, premisli o varovanju zasebnosti ponudnika aplikacije in katere podatke boš vnašala v sledilnik.
Poleg tega so tovrstne aplikacije priročne za sledenje ciklu, načrtovanju spolnosti in pridobivanje informacij, vendar podatki niso dovolj zanesljivi, da bi služili kot edina oblika kontracepcije.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 18. avgust 2022 do 12.00 ure. Kaj točno je Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju?
Javni razpis za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj
Javni razpis je sofinancirana izvedba projektov, s katerimi se krepi sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z gospodarstvom ter z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem/regionalnem okolju. Cilj samega razpisa je tako spodbujanje prožnih oblik učenja za izboljšanje kompetenc potrebnih za ustvarjanje delovnih mest in omogočanje lažjega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev.
Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju
V projektne aktivnosti se bodo vključili študenti pod mentorstvom pedagoških mentorjev, delovnih mentorjev oziroma strokovnih sodelavcev iz lokalnega/regionalnega okolja. Na ta način se bo mladim omogočalopridobivanje konkretnih, praktičnih izkušenj že med izobraževanjem, razvoj znanj za neposredno udejstvovanje pri uresničevanju idej in pridobivanju izkušenj, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega razmišljanja, ustvarjalnosti ipd. za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje.
Z javnim razpisom se naslavlja tudi druge izzive visokega šolstva kot na primer sistemsko uvajanje prenosa znanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem, večja fleksibilnost in prilagajanje študijskih programov potrebam trga dela ter vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem.
V Strasborugu je potekal Youth Action Week, ki ga je organiziral Svet Evrope. Združil je več kot 450 mladih iz področja celotne Evrope, glavna tematika tedna pa je bila demokracija. Mladi tukaj: Demokracijo zdaj, se je glasil slogan YAW, na katerem sta bila med drugimi prisotna tudi Anja Košir in Lars Podkrajšek. Z nami sta spregovorila nekaj besed o Youth Action Week in participaciji mladih.
O Youth Action Week v Strasborugu
V Strasborugu je potekal teden namenjen mladim. Youth Action Week oznanja 50. obletnico podmladka Sveta Evrope, ki je v tem tednu gostil več kot 450 udeležencev iz članic Evropske unije in širše. Teden je minil v znamenju pogovorov in delavnic o vpetosti mladih v demokraciji in o pomenu človekovih pravic. Mlade je ob otvoritvi nagovorila tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčanović Burić.
Lars Podkrajšek, Anja Košir in Matjaž Gruden na zaključnem delu Youth Action Week v Strasbourgu (od leve proti desni)
Zakaj se vama zdi dogodek Youth Action Week tako pomemben za mlade in kako ga vidita ter občutita sama?
Anja: Izjemno pomembno je, da mladi z delom in svojo participacijo pokažejo, kje leži njihov interes, kje ležijo problematike, kaj si želijo, prav tako je pomembno, da je njihov glas upoštevan s strani funkcionarjev. Pomembno je, da se razlike med socialno ekonomskimi skupinami, z delom in vključevanjem zmanjšujejo. Predvsem pa takšna vrsta participacije da mladim občutek, da so slišani, da imajo glas in točko pomena. Dogodek, kot je Youth Action Week, ki omogoči zbiranje ljudi z različnih držav, nam ne da le občutka povezanosti, ampak možnost izobraževanja o situacijah in delu v drugih državah in delu mladinskih delavcev. Vsekakor ga priporočam vsem.
Lars: Sam bi strnil v tri točke. Prva točka je izmenjava mnenj. Ne samo to, da že s tem, da smo tukaj, pokažemo, da smo aktivni, ampak s tem dobimo tudi priložnost izmenjave mnenj in različnih pogledov iz različnih držav. Potem na podlagi tega oblikujemo predloge, kako bo vodena sama kampanja, kar je tudi sam namen Youth Action Week. Druga točka je učenje novih praks. Toliko novih praks, kot se jih naučiš tukaj, se jih boš stežka kjerkoli drugje. Pomembno je to, da se mladi iz celotne Evrope povezujemo med seboj in se učimo drug od drugega. Seveda so situacije med državami različne, ampak prakse, ki jih dobiš tukaj, lahko zlahka implementiraš oziroma preneseš na področje svojega dela v lastni državi. To ostane za vedno. Tretja točka pa je, da smo mladi tukaj slišani. V veliko primerih in veliko državah mladi niso slišani in nimajo možnosti izražanja lastnega mnenja, oblikovati politik skupaj z odločevalci, medtem ko tukaj mladi dobijo to priložnost. Tukaj dobimo priložnost, da skupaj z mladimi iz celotne Evrope oblikujemo politike, ki bodo vplivale, ne samo na lokalni in nacionalni ravni, ampak tudi na mednarodni ravni.
Francoski esejist Maxime Lledo je ob otvoritvi tedna Youth Action Week dejal: »Kako bo teh 50 točk pomagalo oziroma kako bo teh 50 točk drugačnih?« Kako bi sama odgovorila na to vprašanje?
Lars: Teh 50 točk je seveda simboličnih, lahko bi jih bilo veliko več. Gre za to, da evropski mladinski center praznuje svojih petdeset let obstoja, ampak točk je veliko več. Vse te točke, ki jih bomo tukaj zajeli, bodo ostale v dokumentih, bodo zajete in z vsemi bomo lahko potem delali naprej. Točke predstavljajo okvir, v katerem bo vodena kampanja. Ker kampanjo mladi in ker jo sestavljamo tisti, na katere je kampanja osredotočena, je zaradi tega učinkovitost same kampanje veliko večja. Mi vemo, kaj mladi želijo in kako reagirajo na določene reči, saj smo tudi sami mladi. S tem lahko omogočimo veliko bolj učinkovito kampanjo. Hkrati lahko s tem tudi participiramo na nekem projektu, ki bo na koncu pomembno vplival, ne samo na nas, ampak na ostale generacije po vsej Evropi.
Anja: Kot je že Lars povzel, bi se sama nekoliko bolj osredotočila na vsebinski del. Tematike, ki so povzete, so letos bolj prepoznane kot ključne. Prav zato so jih naslovili na nas mlade skozi delavnice. Tudi točke in skupine, ki so bile oblikovane, so bile oblikovane z namenom priprave načrta in koncepta. Za vsebino je predvsem pomembno to, da prihajamo iz različnih držav, različnih kultur in različnih ozadij. Prav zato, ker nimamo enakih izkušenj, pogledov in navsezadnje vsebinskih podatkov o določenih tematikah. Sama vsebina, ki se oblikuje, je ključna zaradi tega, ker je koncept univerzalen in prinaša univerzalne rešitve. Tako skoznjo oblikujemo konkretno vsebino.
Youth Action Week je združil mlade s celotne Evrope, ki so sodelovali na delavnicah in pogovorih o demokraciji
Kako bosta vse znanje, ki sta ga pridobila, implementirala doma v Sloveniji in pri bodočih projektih in akcijah?
Anja:Osebno bi znanje, ki sem ga tu pridobila, želela implementirati pri delu z mladimi in delu za mlade v sklopu mladinske politike. Predvsem, ko govorimo o manjšanju razlik med priložnostmi, ki jih imajo mladi glede na socialno ekonomsko okolje. Na tem veliko delamo v Mladem forumu in mislim, da so take delavnice ključne za zbiranje podatkov o praksi iz drugih držav. Tudi vsebina, ki se bo oblikovala se bo implementirala, saj je bila narejena od mladih za mlade.
Lars: Nikoli ne veš, kam te poti vodijo. Ampak kamorkoli te pot vodi, je vedno dobro imeti izkušnje. Vedno je dobro imeti neke dobre prakse, ki si se jih naučil skozi, ne samo teorijo, ampak skozi praktične primere. Zdi se mi pomembno, da se predvsem pri bodočih projektih, pri katerih bom sodeloval, lahko to znanje pokaže v najboljši luči. Torej, da se te izkušnje med seboj pomešajo in iz tega nekaj dobrega izvlečemo in ustvarimo dober projekt. Moramo razumeti, da je v Sloveniji participacija mladih trenutno še vedno prenizka. S temi izkušnjami lahko delamo na tem, da povečamo participacijo mladih v Sloveniji. Ne samo na političnem področju, ampak na družbeno socialnem področju. V prostovoljstvu, nevladnih organizacijah. Mogoče že samo to, da nekdo sodeluje v šolskem parlamentu. Z vsem tem se izboljšuje participacija in vse, kar smo od tega tedna prejeli, bomo lahko uporabili na prihodnjih projektih.
Kakšne nasvete bi imela za mlade v luči prihajajočih dogodkov, ki jih bo organiziral Svet Evrope oziroma Evropska unija. Kako bi jim svetovala, kar se tiče samega začetka udejstvovanja v aktivizmu in projektih, ki smo jih omenili?
Lars: Če črpam iz lastnih izkušenj, sem sam začel tako, da sem vsak dan prebiral novice in sem se sam začel izobraževati o dogajanju v Sloveniji in po svetu. Ko se enkrat zaveš, kaj se dogaja okoli tebe in kakšne priložnosti se ti ponujajo v okolici, je veliko lažje najti področje dela, na katerem bi želel delovati. Najprej to, da se mladi že splošno v večji meri začnemo izobraževati in iz tega avtomatsko pride tudi želja po udejstvovanju v nečem večjem. Tu potem nastopijo nevladne organizacije, gibanja in lahko tudi podmladki strank. Že sama izobraženost bo pripeljala k večji participaciji. Tu bi pozval mlade, naj se izobražujejo in se začnejo zavedati, kaj se dogaja v svetu okoli njih. Zaradi tega je splošna izobraženost po mojem mnenju najbolj pomembna.
Anja: Kjer bi jaz mlade pozvala k participaciji, je predvsem, da začnejo pri sebi in v lokalnem okolju. Če izhajam iz lastnih izkušenj, je bila zame politika včasih sivo območje, saj če nisi vsebinsko podkovan oziroma izobražen težko sodeluješ v okolju in pogovoru. Vsak izmed nas se zagotovo vidi v eni izmed problematik, ki zadevajo ali lokalno ali državno raven. Poudarjam na začetek sodelovanja v lokalnem okolju. To pomeni, da poiščeš problematiko oziroma tematiko, ki te zanima in se o njej izobraziš. Poiščeš ljudi z enakim pristopom in se z njimi povežeš ter začneš z nekim minimalnim sodelovanjem. Naj si bo to z mladinskimi centri, vladnimi ali nevladnimi organizacijami. Važna je vsebina, ki jo mladi dajejo ven. Važno je izobraževanje mladih. Kar sem opazila je to, da je tisto, kar mlade potegne k participaciji, občutek pripadnosti, ki ga v svojem okolju ne dobijo. Če lahko s tem enega mladega pozovemo k temu, da se bo počutil boljše v svoji koži in pripomogel k boljšemu jutri, je naše delo tu zaključeno.
Youth Action Week je vseboval številne delavnice, preko katerih bo sestavljen okvir za nadaljnje delo Foto: on coe.int
Velik del tedna je tudi udejstvovanje mladih. Kako sta ga sama občutila v zadnjih dveh letih, ko nas je doletela pandemija koronavirusa in v kakšnemu trendu participacije mladih je Slovenija trenutno?
Anja: Rekla bi, da so se mladim, glede na situacijo v državi, odprle oči. Situacija ni zadela le ene skupine, ampak je zadela vsakega od nas. Participacija se je povišala. Mladi so se začeli bolj številčno povezovati s kakršnim koli organizacijami. Predvsem pa so stopili izven udobja domačega okolja in odšli na ceste, ter podali svoj glas. Tudi kasneje, če se na kratko dotaknem volitev, so pokazali svoje stališče in mislim, da je to cilj našega dela. To je demokracija, ki bi jo morali živeti. Pogosto se mora žal pokazati skozi težke čase, da mladi začutijo stisko, in skoznjo potrebo po boljšem.
Lars: Participacija mladih se je po mojem mnenju v času covid krize močno povečala. Ni bilo ključno le to, da smo imeli res težko obdobje v naši državi, temveč tudi to, da so mladi v času, ki so ga preživeli doma začeli ugotavljati, da ni vse tako rožnato. Veliko je bilo časa, ki ga nisi imel kam vložiti in nisi smel nikamor iti. Vedno je bil na nas nek pritisk, pritisk s strani starejših. Paziti smo morali na starejše, mi pa smo nekako ostali v ozadju. Na nas večina ni pomislila. Kako bo to vplivalo na mlade? Kako bo to vplivalo na duševno zdravje in na razvoj mladih? In mislim, da je bila to prva točka, kjer so se mladi začeli zbujati. Potem smo imeli Referendum o vodi, ki je bila največja participacija mladih, kar smo je v Sloveniji do zdaj videli. Tudi kasneje, ko so se začela razvijati okoljska gibanja, gibanja za pravice skupnosti LGBT, za pravice žensk in enakopravnost. Na vseh teh točkah so se mladi začeli zbujati. Skupaj s temi točkami so potem zraven potegnili še vse ostale socialne probleme, s katerimi se soočajo mladi. Za stanovanja, za boljše zdravstvo in vse se je združilo skupaj v nek val, ki ga je Slovenija čakala trideset let, od svoje osamosvojitve. Po mojem mnenju bo ta val tudi ostal in se nadaljeval, saj gre za gibanje mladih, ki so se kot celotna skupnost zbudili in začeli sodelovati na različnih področjih. S tem smo končno prišli do tega, da se bo participacija mladih spet začela povečevati v lepem in pozitivnem trendu.
Znanstveniki so razvili napravo, ki bi lahko predstavljala alternativo zdravilom za lajšanje bolečin, kot so opioidi. Gre za implantat, ki s hlajenjem živcev blokira signale bolečine. Ekipa, ki je razvila napravo, trdi, da bi ta lahko pomagala pri prenašanju akutne bolečine, na primer po amputaciji in določenih operacijah.
Alternativa zdravilom za lajšanje bolečin
Naprava vsebuje črpalko, zunanji nadzorni sistem in mehak implantat iz gumijastega polimera. V implantatu so drobni kanalčki, ki tvorijo vijugasto pot in tako zaobjamejo živec. Po tej potki se pretakata tekoče hladilno sredstvo in tekoči dušik. Med izhlapevanjem tekočine se temperatura zniža. Za konstantno in ustrezno temperaturo skrbi elektronski senzor, ki zaznava spremembe v temperaturi in ustrezno prilagodi tok hladilne tekočine skozi kanalčke.
Ena izmed prednosti naprave pred uporabo zdravil za lajšanje bolečine je, da naprava ne povzroča odvisnosti. Ker je narejena iz bioloških vodotopnih materialov, se v telesu po uporabi razgradi. Njena običajna doba delovanja je nekaj tednov, nato pa se v nekaj mesecih popolnoma razgradi in raztopi. Napravo bi lahko vsadili kar med primarno operacijo, ki jo prestaja pacient.
Alternativa prinaša tudi izzive, so pojasnili strokovnjaki
Uporaba naprave prinaša tudi svoje izzive. Njena pomanjkljivost je, da ni preveč specifična za bolečino. Medtem ko lajša bolečino namreč implantat duši signale tudi preostalih živčnih vlaken, na primer tistih, ki so povezana s čutili ali mišicami. To bi lahko vodilo v precejšnjo šibkost. Poleg tega bi lahko obstajal nek manjši delež ljudi, pri katerih bi hlajenje živcev bolečino zgolj poslabšalo. Raziskati je potrebno tudi morebitne stranske učinke dolgotrajnega hlajenja živcev.
Preden bo nov implantat na voljo pacientom, bo minilo še nekaj časa. Potrebna je namreč previdnost in zagotavljanje varnostnih standardov, zato bo naprava v prihodnjih letih morala prestati še veliko testiranj na živalih. Zaenkrat pa so implantat že preizkusili na podganah.
Piratstvo ali nelegalno pridobivanje filmov, serij in glasbe je danes vse večji problem. Za filme to velja še toliko bolj v pokoronski dobi, ko so filmi na voljo za digitalno imetje ali na pretočnih ponudnikih v roku 45 dni, odkar se začnejo predvajati v kinematografih. To seveda ne velja za nekatere manjše filme ter serije in filme, ki jih naredi Netflix, ki tega 45-dnevnega okna ekskluzivnosti nimajo. Takšni filmi in serije že v osnovi izidejo na pretočnih ponudnikih.
Istočasno kot filmi pridejo na Netflix ali Disney+, lahko pričakujemo, da se bo kakovostna različica pojavila na piratskih straneh, kot so Rargb, Pirate Bay in v Sloveniji najbolj znan domači Partis.si. Ali je torej piratstvo v Sloveniji legalno?
Več pretočnih ponudnikov pomeni več piratstva
Pred desetimi leti so ljudje imeli dve izbiri ali odidejo v kino in pogledajo najnovejši film, ali pa počakajo najmanj tri, v nekaterih primerih celo šest mesecev, da ta pride na DVD ali Blu-ray in posledično tudi na piratske strani. Danes takšne dileme ni več. To pa je posledica tega, da ima že vsak večji ameriški studio z izjemo Sonyja svojega pretočnega ponudnika, na katerega največji filmi pridejo v roku dobrega meseca. Manjši filmi in serije že v osnovi izidejo na pretočnih ponudnikih. To pa pomeni, da vstopijo na internet in hkrati omogočijo, da jih nekdo »ukrade« in ponudi na piratskih straneh.
Jasen primer spreminjajočega sistema in vse večjega piratstva je ravno Disney. Ko so med korono na Disney+ izdali Marvelov film Black Widow, so zaradi piratstva izgubili približno 600 milijonov dolarjev.
Glavni motiv je postalo število naročnikov
Na drugi strani je tudi pri Disneyju možno videti, da je trenutno glavni cilj studiev, da pridobijo čim več naročnikov na pretočnega ponudnika. Drugi del Doctor Strangea je bil na Disney+ le dober mesec po premieri, medtem ko je v tem času v kinematografih zaslužil dobrih 950 milijonov dolarjev. V preteklosti bi se film ekskluzivno v kinematografih predvajal vsaj še dva meseca in posledično bi se lahko hiša Mickeyja Miške pohvalila s filmom, ki je zaslužil čez milijardo dolarjev, a sedaj so očitno bolj pomembni naročniki in rast pretočnih servisov. Film je prišel na splet in zato milijarde po vsej verjetnosti ne bo dosegel.
Glede na spreminjajočo izdajo filmov ter vse večjo ponudbo pretočnih ponudnikov se je treba vprašati, kakšna je situacija s piratstvom v Sloveniji. Tudi pri nas imamo vse več ponudnikov. Slovenci lahko gledamo HBO Max, Netflix, Disney+, Apple+ in Amazon Prime. V koncu letošnjega leta bo k nam prišel tudi Paramount+. Ponudba bo vse večja, a tudi ponudniki se zavedajo, da kar nekaj ljudi njihove serije ne spremlja na preko njihovih servisov, temveč jih najde na Partisu.
Piratstvo je kaznivo, a ne za povprečnega Slovenca
Slovenci smo glede na situacijo po svetu in globalnim problemom piratstva tudi v tem primeru zelo majhni. Leta 2016 smo bili Slovenci krivi za 0,079 odstotka celotnega svetovnega obiska spletišč, ki ponujajo piratske vsebine. Ker je nas odtis na takšnih straneh tako majhen in omejen se studii in ponudniki z nami ne ukvarjajo.
Vseeno je treba vedeti, da je piratstvo oziroma kršitev materialnih avtorskih pravic po Kazenskem zakoniku nelegalno in kaznivo dejanje. To jasno določa 148. člen, a hkrati bi pri takšni kršitvi moralo priti do večje premoženjske koristi. To v primeru, ko s spleta vzameš film ali serijo ne drži. Prav tako bi vas v primeru, da ste pogledali piratsko pridobljen film, nekdo moral prijaviti policiji. To se v Sloveniji seveda ne dogaja.
Nekoliko bolj zamegljena je situacija s Partisom. Ta ne služi dobesedno s krajo avtorskih pravic, a s pomočjo njih pridobiva obiskovalce strani. Na podlagi teh potem prodaja različne oglase. A to za nekoga, ki na mesec iz strani povleče kakšno serijo ali film, ni težava.
Poleg tega je eden glavnih razlogov za piratstvo v Sloveniji v preteklosti bilo malo število ponudnikov. HBO Max in Disney+ sta v Slovenijo prišla v zadnjem letu. Pred nekaj leti je bil edini ponudnik na slovenskem trgu Netflix. Z večanjem ponudnikov se nekateri odpovedujejo piratstvu. Izberejo in se naročijo na ponudnika, to pa seveda povzroča drugačno težave. Deljenje računov.
Monika Pavlovič je avtorica knjige V objemu temnih zveri, ki je izšla pri založbi Primus. Z nami je spregovorila o knjigi, njenem nastanku, navdihu in nadaljevanju serije, ki jo je ustvarila. Z izidom knjige V objemu temnih zveri se je Monika Pavlovič zapisala med mlade slovenske avtorje, ki ustvarjajo prihodnost slovenske fantazijske literature. Kaj vse nam je povedala o svoji knjigi?
Kako je nastala zgodba knjige V objemu temnih zveri?
Že od malih nog sem bila navdušena nad branjem fantazijskih knjig, predvsem zbirk. Všeč mi je bilo pričakovanje novih delov, ko sem si v mislih ustvarjala vse možne scenarije, kako bi se lahko zgodba zaključila. Ker imam tudi sama bujno domišljijo, sem se želela tudi sama preizkusiti v pisanju. Prolog iz knjige V objemu temnih zveri sem napisala že v prvem letniku srednje šole, torej deset let nazaj, vendar sem takrat razmišljala o povsem drugi zgodbi, ki bi temeljila na realnosti.
Pred dvema letoma pa sem se ponovno lotila pisanja in glede na to, da obožujem fantazijo, sem se želela preizkusiti v drugačnih vodah, kot je bilo prvotno mišljeno. Ko sem začela pisati, nisem imela v mislih, da bi morala gledati na to, kaj bi bilo drugim všeč, vendar sem pisala to, kar bi tudi sama rada brala. Tudi nisem vedela, kam me bo vodila zgodba, saj so ideje prihajale sproti. Šele pri pisanju zadnjih treh poglavij se mi je porodila končna misel in zgodba za celotno zbirko V objemu temnih zveri. Na samem začetku nisem imela namena izdati knjigo, za to sem se odločila kasneje, »češ, zakaj pa ne bi poskusila?«
V poplavi take tematike, sem sodeč po naslovnici in naslovu pričakoval knjigo o volkodlakih. Zame je bilo pravcato presenečenje, da temu ni bilo tako. Kako, da se nisi »ujela« v klasike zadnjih let?
Zdi se mi, da je na trgu že veliko knjig z volkodlaki, vampirji in podobnimi bitji. Želela sem, da bi moja zgodba izstopala. Želela sem, da bi zbirka knjig V objemu temnih zveri bralce popeljala v povsem drugi svet, kot bi na začetku pričakovali.
»Zaslišala sem šumenje iz gozda. Urno sem se obrnila, a videla nisem ničesar. Tudi nisem imela pretirane želje raziskovati, saj vem, kaj se potem zgodi v grozljivkah. Hitro sem se obrnila, da bi se odpravila na trg, ko sem ponovno zaslišala lomljenje vej. Obstala sem na mestu, saj sem na tlakovcih pred seboj zagledala, kako je mojo senco, ki jo je ustvarila luna, prekrila druga, veliko večja. Zgrabila me je panika, vendar se nisem mogla premakniti, saj me noge niso hotele ubogati. S strahom sem gledala obliko sence. Ni bila človeška. Moje dihanje se je pospešilo in komaj sem se držala pokonci. Počasi sem se obrnila in ga zagledala.«
Iz česa si črpala navdih za bitja in »osnovni zaplet« o dobrem in zlu?
Navdih za bitja sem črpala iz samega naslova knjige, ki se je razvil iz ideje o drugi knjigi, ki sem jo želela napisati pred desetimi leti. Do dejanskega osnovnega zapleta pa sem prišla pri pisanju zadnjih treh poglavij, ko sem vsa do tedaj napisana dogajanja zbrala skupaj in jih nekako povezala v smiselno celoto.
Včasih lahko bralci že po imenih v knjigi določimo kraj dogajanja, čemur pa ni tako v tvoji knjigi. Mnogi se odločajo za slovenska ali povsem »ameriška« imena, kako si ti našla svoja?
Nisem želela imeti klasičnih imen. Dosti sem jih črpala iz mističnih bitij (ki jih tukaj ne bom imenovala zaradi tistih, ki knjige še niso prebrali), ostala imena pa sem večinoma povezala z grščino. Lahko namignem, da ima skoraj vsako ime nek svoj pomen, tudi za osebo.
Kar se tiče samega kraja dogajanja … Tega nisem želela specifično določiti, saj sem želela, da si bralci to predstavljajo po svojih željah. Mogoče nekje v njihovi bližini, povsem na drugem koncu sveta, ali pa si v mislih ustvarijo povsem novi svet – kar jim najbolj ustreza.
Monika Pavlovič nam je s knjigo V objemu temnih zveri podala vstop v novo serijo knjig
Kako je nastal naslov knjige, ki se glasi V objemu temnih zveri
Kot sem že omenila, sem prolog napisala že pred desetimi leti. Za takratno knjigo sem imela v mislih naslov V objemu temne zveri, nato pa sem ga samo prilagodila novi zgodbi. Menim, da se z njo zelo sklada, kar bodo lahko opazili tudi bralci v zadnjem delu zbirke V objemu temnih zveri. Lahko tudi povem, da mi je naslov pripomogel pri začetnem odvijanju same zgodbe.
Kaj je bil najlažji in kaj najtežji del pisanja knjige?
Najlažje mi je bilo napisati akcijske in magične dele, saj je dogajanje kar steklo. Pri teh delih sem se celo morala držati nazaj, da nisem preveč zašla oziroma se razpisala v podrobnosti. Najtežji del mi je bil sam začetek, saj nisem vedela, kam želim speljati zgodbo in kaj želim doseči z njo. Čeprav mi je bila všeč ideja, da sem si pustila odprte možnosti.
Konec zgodbe nakazuje na nadaljevanja. Ga bomo prejeli in koliko delov v seriji lahko pričakujemo?
Seveda, drugi del je že v nastajanju. Izšlo bo še sedem delov, torej bo zbirka V objemu temnih zveri vsebovala vse skupaj osem knjig.
Monika Pavlovič s knjigo V objemu temnih zveri
Kaj lahko v nadaljevanju serije pričakujemo bralci?
V preostalih delih zbirke V objemu temnih zveri lahko bralci pričakujejo dosti več akcije, razvijanja magije, odkrivanje magičnih mest, razkritje raznih temačnih skrivnosti in veliko nepričakovanih preobratov. Z vsakim delom se bodo razvijali tudi sami liki in njihova ozadja. Lahko samo rečem, da ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled.
Dober pisarniški stol je tiste vrste oprema, kjer ti dolgo sedenje ne predstavlja problema. Za popolno udobnost in pravilno telesno držo izberi stol, ki ti odgovarja, po možnosti ergonomski stol. Ergonomija je področje študija in oblikovanja, ki preučuje, kako je mogoče stvari, s katerimi smo v stiku, prilagoditi razvoju našega telesa. Stol, oblikovan za hobotnico, bi bil navsezadnje videti povsem drugače kot stol, oblikovan za človeka.
Kako izbrati dober pisarniški stol?
Seveda so vsi pisarniški stoli namenjeni ljudem. Izraz ergonomski stol se na splošno uporablja za stole, ki imajo lastnosti in oblikovne vidike, zaradi katerih so udobni za daljše časovno obdobje, ne da bi uporabniku povzročili dolgoročno škodo, kakršna je bolečina v hrbtu, slaba drža ali splošno nelagodje.
Odličen ergonomski pisarniški stol odlikuje to, da ga lahko preprosto prilagodiš svojim potrebam. Vsakdo je drugačen, zato se mora vsak stol znati prilagoditi svojemu edinstvenemu uporabniku. Razmisli o tem, kdo bo stol uporabljal, za kakšen namen, in se prepričaj, da je prilagodljiv vsaki funkciji, ki jo bo opravljal.
Višina sedeža
Dober ergonomski stol bo omogočal nastavitev višine sedeža od 15 do 22 centimetrov od tal. Pri ustrezni višini morajo biti stopala plosko na tleh, kolena pa morajo biti pod kotom 90 stopinj. To zmanjša obremenitev kolen in ledvenega dela. Idealen je stol s pnevmatsko nastavitvijo, saj lahko višino popraviš, ko sediš na stolu, za nastavitev višine sedežne ploskve pa je primeren tudi stol z vrtljivim mehanizmom.
Vsak uporabnik mora udobno sedeti na kakovostnem sedežu, pri čemer mora imeti na obeh straneh bokov vsaj dva centimetra in pol. Na pravem ergonomskem pisarniškem stolu mora biti sedež dovolj globok, da lahko uporabnik sedi s hrbtom ob naslonjalu, vendar mora med koncem stola in uporabnikovimi koleni ostati prostor za dva do štiri prste. Sedež mora podpirati vsaj ¾ stegen.
Ledvena opora pisarniških stolov
Ključno merilo je dobra ledvena opora in njena nastavljivost. Ledvena hrbtenica podpira in stabilizira zgornji del telesa, vključno z vratom in glavo. Naslonjalo stola omogoča gibanje trupa, ščiti hrbtenjačo in nadzoruje gibanje nog. Njegova konkavna krivulja pripomore k enakomerni porazdelitvi teže, kar zmanjšuje koncentracijo obremenitev. Sedenje na stolu brez ledvene opore to krivuljo izravna, kar povzroča bolečine v spodnjem delu hrbta.
Naslonjalo mora podpirati naravno krivino hrbtenice. Ergonomski pisarniški stol mora spodbujati dinamično sedenje namesto statične drže, da se poveča pretok krvi. Zato mora uporabniku omogočati, da preizkusi različne položaje sklanjanja in tako razbremeni spodnji del hrbta.
Materiali sedeža in naslona
Dobro je, da je oblazinjenje sedežne plošče pisarniškega stola izdelano iz visokokakovostne pene. Pri večini ergonomskih stolov lahko nezadostno oblazinjenje in nekakovostna pena povzročita nepravilno postavitev v bokih, neravnovesje, bolečine v hrbtu, utrujenost in nelagodje. Izogibajte se sintetičnim materialom, ki ne dihajo. Izvrstna izbira sta tkanina na sedežu, ki je udobna in diha, ter usnje, ki je enostavno za čiščenje.
Nasloni za roke
Nasloni za roke morajo biti nastavljivi in po možnosti lahko tudi odstranljivi. Nasloni morajo biti široki in udobni, da se lahko med tipkanjem komolci in podlakti rahlo naslonijo nanje.
Stol se mora zlahka premikati in obračati, tako da lahko uporabnik brez napora doseže vse, kar je na mizi. Pisarniški stol, ki omogoča gibanje, spodbuja tudi dinamičen položaj in povečuje pretok krvi. Poleg tega mora biti stabilen. Kakovostna naj bodo tudi kolesa, da ne bodo poškodovala talne površine. Prav tako preveri nosilnost stola, da je zate primeren.
Pisarniški stol naj ne bo le cena
Ergonomske stvari so vedno dražje, vendar naj cena ne pretehta kakovosti in posledično zdravja. Veliko in kakovostno izbiro dobrih računalniških stolov ti omogoča podjetje ProSIGMA, d. o. o. Dolgoletne izkušnje in široka izbira ti bo olajšala postopek izbire pisarniškega stola.
