Univerza na Primorskem je objavila javni razpis za izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na UP. Predmet javnega razpisa je izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi na Primorskem. Kandidati se lahko prijavijo na prosta mesta mladih raziskovalcev pri izbranih mentorjih v okviru znanstvenih ved in na izbranih raziskovalnih področjih.
Javni razpis za mlade raziskovalce UP
Predmet javnega razpisa je izbor kandidatov za mlade raziskovalce, ki se bodo usposabljali za pridobitev doktorata znanosti na Univerzi na Primorskem.
ROK PRIJAVE je 1. 8. 2022.
Vse potrebne informacije so dostopne na spletni strani Javnega razpisa.
Mentorji za mlade raziskovalce glede na razpis UP
Na voljo so mesta pri naslednjih mentorjih
dr. Enes Pasalic, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Miklos Kresz, UP IAM, raziskovalno področje Računalništvo in informatika
dr. Dragan Marušič, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Bojan Kuzma, UP IAM, raziskovalno področje Matematika
dr. Ana Petelin, UP FVZ, raziskovalno področje Biokemija in molekularna biologija
Pri mentorju je lahko izbran samo en kandidat. V primeru, da je kandidatov več, se razvrstijo po doseženi skupni oceni v skladu s kriteriji izbire. Izbran je najbolje ocenjeni kandidat. Če izbrani kandidat odstopi od kandidature ali ne dostavi potrebnih dokazil do roka, določenega v razpisu, se izbere naslednji kandidat glede na skupno doseženo oceno.
Pogoji za mladega raziskovalca
Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje:
ima zaključen študijski program druge stopnje oziroma študijski program, s katerim izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program;
ima povprečno oceno študijskega programa prve in druge stopnje oziroma študijskega programa, s katerim izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program najmanj 8;
ima glede na prvo in drugo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini, in
starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja se dvigne nad 28 let, če je mladi raziskovalec brez finančne podpore že opravil eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak opravljen letnik doda eno leto.
Hobotnice veljajo za ene najbolj inteligentnih živali. Vsi že vemo, da so sposobne odpreti vrtljivi pokrov kozarca marmelade z notranje in zunanje strani. Znani so primeri hobotnic v akvarijih, ki se pretihotapijo v sosednji bazen, pojejo nekaj rib in se vrnejo, preden jih kdo opazi. Če hobotnica doseže stikalo, bo zgolj za zabavo prižigala in ugašala luč. Najbolj srhljivi pa so primeri, ko so hobotnice uporabile školjke, kamne ali kokosove lupine kot preprosta orodja. Vse to je znanstvenikom fascinantno in pred kratkim so morda našli razlog za njihovo inteligenco, ki se bliža naši.
Skrivnost je v skakajočih genih
Razen morda nerganja nad delom vlade, naši geni določajo skoraj vse, kar smo. To velja za vsa živa bitja. Obstaja skupina genov imenovanih transpozoni ali tudi skakajoči geni, ki so sposobni zamenjati svoj položaj znotraj genskega zapisa. Njihovi premiki skoraj vedno ostanejo skriti, kar pomeni, da ne povzročajo nobenih sprememb v organizmu.
Posebni tip transpozonov so LINE (Long Interspersed Nuclear Elements). Tradicionalno se je domnevalo, da so ti le ostanki evolucije, mrtvi geni brez smisla, ki jih čas še ni odstranil (podobno kot ostanek repa pri ljudeh v obliki trtice). V zadnjih letih pa so raziskave pookazale, da so LINE še vedno aktivni v človeškem telesu in da jih uravnavajo možgani. Nekateri znanstveniki verjamejo, da so povezani s kognitivnimi sposobnostmi, pomnjenjem in učenjem. Glede na to, da so LINE še posebej pogosti v hipokampusu, morda niso daleč od resnice.
Ta hobotnica je potovala z dvema lupinama školjk. Ko je zaznala nevarnost se je skrila v njih. Foto: Nick Hobgood on Wikipedia
Hobotnice in ljudje imamo skupni gen
Tako kot pri ljudeh, je tudi genski zapis hobotnic poln transpozonov, ki pa so večinoma neaktivni. Znanstveniki so v hobotnici našli gen iz družine LINE in ugotovili, da se prav tako nahaja v ključnem delu možganov, ki je zadolžen za spomin in učenje. To hobotnice ločuje od ostalih nevretenčarjev, saj je pri njih očitno prišlo do konvergentne evolucije možganov. Konvergentna evolucija pomeni, da se v nesorodnih organizmih, ki morajo premagati podobne ovire zgodijo nepovezane mutacije z enakim rezultatom.
V raziskavi so sodelovali znanstveniki z Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati, Stazione Zoologica Anton Dohrn in Istituto Italiano di Tecnologia. Graziano Fiorito, direktor prvega, je povedal, da so možgani hobotnic v več pogledih analogni možganom sesalcev, kar jih dela tako posebne. Tudi zato je najdeni LINE v hobotnicah pomemben korak pri raziskovanju razvoja možganov, inteligence in konec koncev večnega vprašanja: kako in zakaj smo nastali ljudje ter kaj nas loči od živali.
Fosili naših najzgodnejših prednikov, ki so jih našli v Južni Afriki, so milijon let starejši, kot so mislili doslej, kar pomeni, da so po Zemlji hodili v istem času kot njihovi vzhodnoafriški sorodniki, kot je recimo Lucy, kažejo nove raziskave. Kaj o človeških prednikih pravijo najnovejše raziskave?
Najdenih več fosilov avstralopiteka
V jamah Sterkfontein na območju svetovne dediščine Zibelka človeštva severozahodno od Johannesburga so našli več fosilov avstralopiteka kot na katerem koli drugem najdišču na svetu. Med njimi je bila tudi Mrs Ples, najpopolnejša lobanja avstralopiteka, ki so jo leta 1947 našli v Južni Afriki. Na podlagi predhodnih meritev je bila starost Mrs Ples in drugih fosilov, najdenih na podobni globini jame, ocenjena na 2,1 do 2,6 milijona let.
Toda »kronološko se to ni ujemalo,« je dejal francoski znanstvenik Laurent Bruxelles, eden od avtorjev študije, objavljene v znanstveni reviji PNAS. »Bilo je nenavadno videti, da so nekateri avstralopiteki živeli tako dolgo,« je geolog povedal za AFP.
Pred približno 2,2 milijona let se je po regiji že sprehajal Homo habilis – najzgodnejša vrsta rodu Homo, ki vključuje tudi Homo sapiensa. Vendar v globini jame, kjer je bila najdena Mrs Ples, ni bilo znakov Homo habilisa.
V dvom o starosti Mrs Ples je vzbudila tudi nedavna raziskava, ki je pokazala, da je bilo skoraj popolno okostje avstralopiteka, znanega kot Little Foot, staro 3,67 milijona let. Tako velika starostna razlika med Mrs Ples in Little Foot se je zdela malo verjetna, saj ju je ločilo tako malo sedimentnih plasti. Ker so fosili prestari in krhki za testiranje, znanstveniki analizirajo sedimente v bližini kraja najdbe.
Po ocenah so fosili stari med 3,4 in 3,7 milijoni let
Prejšnji datumi so podcenjevali starost fosilov, ker so merili kalcitne mineralne usedline iz tekočega kamna, ki so bile mlajše od preostalega dela te jame, so zapisali v študiji. Pri najnovejši študiji so raziskovalci uporabili tehniko, imenovano datiranje s kozmogenskimi nuklidi, s katero so preučili ravni redkih izotopov, ki so nastali, ko so v kamnine, ki vsebujejo kremen, udarili hitri delci, ki so prispeli iz vesolja. »Njihov radioaktivni razpad datira, kdaj so bile kamnine zakopane v jami, ko so padle v vhod skupaj s fosili,« je povedal glavni avtor študije Darryl Granger z univerze Purdue v ZDA.
Raziskovalci so ugotovili, da so Mrs Ples in drugi fosili v njeni bližini stari med 3,4 in 3,7 milijona let. To pomeni, da so bili pripadniki vrste Australopithecus africanus, kot je Mrs Ples, »sodobniki« vzhodnoafriškega vrste Australopithecus afarensis, vključno s 3,2 milijona let staro Lucy, ki so jo našli v Etiopiji, je povedal Dominic Stratford, direktor raziskav v jamah in eden od avtorjev študije.
To bi lahko spremenilo tudi naše razumevanje zgodovine naših prednikov. Južnoafriški avstralopiteki so prej veljali za »premlade«, da bi bili predniki rodu Homo, je dejal Stratford. To je pomenilo, da je bil Lucyjin dom v vzhodni Afriki bolj verjeten kraj, kjer se je rod Homo razvil.
Toda nove raziskave kažejo, da je imel južnoafriški avstralopitek skoraj milijon let časa, da se razvije v našega prednika rodu Homo. Lahko pa sta ga ustvarjala skupaj. »V časovnem okviru milijonov let, na razdalji le 4000 kilometrov, so imele te vrste veliko časa za potovanje, medsebojno razmnoževanje … zato si lahko v veliki meri predstavljamo skupno evolucijo po vsej Afriki,« je dejal Bruxelles. »Raziskava je pokazala, da je bila zgodovina hominidov »bolj zapletena od linearne evolucije«, je dodal.
Naše družinsko drevo je v resnici »bolj podobno grmovju, če uporabim besede našega pokojnega prijatelja Yvesa Coppensa«, je dejal Bruxelles, sklicujoč se na francoskega paleontologa, zasluženega za soodkritje Lucy. Coppens je umrl prejšnji mesec. »Dolgo je razumel vseafriško naravo evolucije,« je dejal Bruxelles.
Med 8. in 10. julijem je v Ljubljani potekal festival MENT. Festival alternativne umetnosti in glasbe je prava poslastica za vse, ki ste naveličani vsakdana. Nastopilo je preko 70 izvajalcev na večih lokacijah po Ljubljani: v Kinu Šiška, na Metelkovi, v Orto baru, Cankarjevem domu, Stari mestni elektrarni, Zorici, Klubu K4 in Dobravagi. Med njimi so bili tudi Kokosy. Mlad četvorec se je predstavil z albumom Hude bejbe na dopustu leta 2019.
Njihova glasba je sveža, polna radosti in ljubezni. Besedila zadanejo glavico na žebljico in najbolj banalno stvar – kot recimo obisk NUK-a – spremenijo v poetično doživetje. Boris Kokalj, Martin Drobnič, Anže Lajevec in Izidor Valič peljejo svoj čustveni vrtiljak po Sloveniji, pred kratkim so nastopili na Valu 202 v Jutranjem koncertu, med koncertiranjem pa se že pripravljajo na izdajo svojega drugega albuma. Zbrani okoli stoječe mize pred Orto barom so spregovorili o načrtih za prihodnost, vseh puncah z naslovnic in Benjaminu.
Kako se je zgodba Kokosy začela?
Boris: Ekipa, ki smo zdaj, smo se spoznali v gimnaziji Želimlje. Priložnostno smo že prej kdaj igrali skupaj, v tej zasedbi pa smo zdaj tri leta. Čeprav se je Izi (bobnar) tako izboljšal, da nas je producent vprašal, če smo zamenjali bobnarja, ko nas je slišal na Jutranjem koncertu (smeh). Prvič smo se predstavili s špilom v Prulčku leta 2019 in potem je šlo samo še navzgor.
Izi: To je bila najboljša pohvala in kritika (smeh)
Boris: Izi je začel kot kitarist. Vendar takratni bobnar ni hodil na vaje, ni bil odziven, nezainteresiran skratka. Tako se je Izi naučil igrat bobne skupaj z bendom. To je bila kar prednost, vse je bolj organsko raslo. In zdaj, po treh letih, je super.
Torej, Izi, kako se ti je uspelo tako izboljšati?
Izi: Prvo kot prvo, začel sem vadit. Šel sem iz nič na malo (smeh). Že v petem razredu sem poskusil bobne in mi je ostala koordinacija rok in nog, tako da se ni bilo pretežko navadit. Potem sem pa igral in igral. Srečo sem imel, ker smo zgodaj prišli v stik z drugimi bendi in sem se veliko naučil tudi od njih. Bil sem kot goba.
Torej ste kar hitro začeli bolj resno koncertirati, spoznavati druge bende, ustvarjati poznanstva?
Boris: Ja, kar hitro. Prva pomembna stvar je bila, da smo zmagali na Škisolovu in prišli igrat na Škisovo tržnico. Sicer smo igrali že ob sedmih, z majhno publiko, smo pa tam spoznali MRFY-je, ki so nas priporočili naprej. Potem smo fuuul hitro izdali album (Hude bejbe na dopustu), zato je tudi njegova kvaliteta temu primerna. Naprej pa se je vse kar hitro odvijalo, zdi se mi, da so nas ljudje kar pograbili.
Veliko sodelujete z MRFY?
Boris: Kolegi smo. Lenart, njihov basist nam je izdelal naslovnico albuma. Potem pa je Drobo rekel, da se njemu to zdi preveč seksualno in mu Lenart v najbolj dolenjskem naglasu odgovori: a ti ne maraš seksa? (smeh)
Skoraj vse vaše pesmi imajo naslove z imeni deklet. Ali so vse to resnične osebe?
Boris: Na prvem albumu so vsa imena resnična.
Drobo: Edino Leya nima ipsilona. Je v pesmi bolj modni dodatek.
Boris: Ja. Pišemo po resničnih dogodkih. Na drugem albumu, kjer bodo tudi kakšna bolj boleča besedila se bomo izogibali imenom. Zdi se mi, da če poješ neke lahkotne ljubezenske komade, je to super, če so bolj resni pa je fer, da spustiš resnična imena.
Torej bo drugi album bolj resen?
Boris: Ah ne, vsega bo dovolj. Cel čustveni vrtiljak od depresije do hrepenenja, ekstaze, erotike, zajebancije – predvsem veliko zajebancije. Pravi čustveni vrtiljak, da plavaš gor in dol kot sinusoida.
Izi: Naš najljubši pa je Destilirana pohota.
Lajo: Sicer bomo še videli, če se pojavi kakšen boljši, ampak za zdaj je ta najboljši. Najbolj pohoten, najbolj ga hočemo (smeh).
Danes boste igrali vse kar imate na YouTubu, se pravi celoten prvi album?
Boris: Prvi album in še nekaj stvari iz Jutranjega koncerta. Mogoče komu ni všeč, da smo že tam in še danes pokvarili presenečenje in igrali pesmi, ki izidejo šele z drugim albumom. Ampak takrat smo čutili pravi čustveni moment in verjamemo, da je to veliko ljudem všeč. Čeprav malo pokvariš presenečenje.
Prej ste omenili, da vam vaš prvi album ni tako všeč. Kaj bi spremenili?
Izi: Vse bi še enkrat posneli (smeh). Ni bilo slabo, da smo ga posneli, ko smo ga, nas lahko ljudje vsaj najdejo. Za dobro ali slabo, zdaj obstaja.
Drobo: Tehnično smo zelo napredovali odkar smo ga posneli. Neke stvari, ki jih takrat nismo znali dobro zaigrati ali posneti, bi lahko izboljšali.
Lajo: Jaz bi nanj vključil še pesem Vdih. Je zelo turbulentna, veliko je menjav tempa in celo snemalec je imel težave s tem. Tako da je bil posnetek neuporaben. Ostal pa je v outru albuma.
Boris: Preveč se sliši, da so bobni umetni. Pa na Leyi je moj auto-tune preveč očiten.
Izi: Kot da drugje pa ni (smeh). Sicer pa tudi Marjeta je nekako čudna. Mnogo boljša je v živo. Tko da pridite na koncert (smeh).
Foto: Tjaša Kučič
Videospot za Marjeto me je pozitivno presenetil na koncu. Namesto Hollywoodskega objema vidimo fanta, ki najde rožo, marjetico. Kako ste prišli na to idejo?
Boris: Nek brainstorming session smo imeli. Razmišljali smo, kaj narediti, da ne bo popolnoma konvencionalno. Če je že pesem čisto preprosta – fant se zaljubi in mu uspe priti do dekleta, ali pa ne – smo želeli, da je vsaj video nekaj posebnega.
Lajo: Z vsemi spoti poskušamo ubrati neko budget varianto. Nek DIY način, ki ga lahko vsak spelje, da pokažemo, da vsak lahko. Tudi cel bend je taka budget varianta (smeh).
Boris: Ja. V začetku smo sami delali režijo. Zdaj sodelujemo s Filipom Jembrihom, mladim režiserjem z AGRFT, ki je ful car in se sklada z našo vizijo in tudi sam je poln idej. Ker smo si mi zelo različni in mamo različne vizije je super, da Filip zna samozavestno izpeljat svojo idejo. Točno to potrebujemo, saj če bi vse prepustili nam, bi se skregali (smeh). Mi imamo veliko kreativnih razmikov in rabimo nekoga, ki posluša naše ideje, jih upošteva vendar na koncu reče: zdaj pa delamo po moje. Pred tem smo sami snemali in je bilo zabavno, zdaj je pa še kvalitetno. Zelo smo ponosni na videospot Planeti se vrtijo.
Ali se tudi pri pisanju glasbe kažejo vaše kreativne razlike?
Lajo: Včasih. Vendar načeloma Boris prinese melodijo in besedilo, neko tematsko idejo, okostje komada, potem pa še mi dodamo svoje dele in vse skupaj izpilimo. Imamo tudi producenta Gregorja Bajca, velikega vedeža, mojstra, ki ruši naše stolpe (smeh). Zelo mi je všeč njegov pristop, nikoli ne reče: »to je slabo«, ampak: »tu nekaj ne štima. Kaj pa vam?« Pravzaprav nas prisili, da reflektiramo in sami izboljšamo komad.
Boris: Mislim, da je pisanje glasbe ena redkih stvari, kjer se ujamemo. Vsak da svoj čar, Lajo z mojstrstvom klaviatur, jaz prinesem besedilo in čustva, Izi in Drobo pa z ritmom in basom lahko komad popeljeta kamorkoli želita. Pustimo si dihati, veliko đemamo (improviziramo) in dovolimo, da vsak doprinese nekaj svojega. Gregor Bajc nas uči, da se moramo še bolj povezati. Da ne bomo štirje posamezniki ampak homogena organska skupnost. Počasi se približujemo tudi temu.
Kako pišeš besedila, Boris?
Boris: Na šus. Nekaj se zgodi, me premakne in potem nastane pesem. Moj najljubši komad z drugega albuma Mislim nate je nastal v 15 minutah. Včasih se zgodi, da se besedilo spremeni tekom časa, ali pa kdo drug da boljšo idejo, vendar načeloma mislim, da je bolje ohranjat izvorno formulo, kjer se čuti, da je nekdo v določenem trenutku napisal točno to, kar je čutil.
Izi: Mi smo mu bolj filter (smeh). Če je kakšno besedilo cringe ali pa je noter preveč kletvic in opolzkih besed zastavimo svoj veto.
Boris: Ja, pravzaprav sem jim hvaležen. V tistem trenutku tega ne vidim ampak za nazaj se zavem, da je tako bolje. Recimo, ko sva se razšla z dekletom sem bil v takem depresivnem, samopomilujočem razpoloženju. Sicer so nastali zelo lepi komadi, vendar kakšen del je bil prav pathetic in takrat je bilo dobro, da so mi to povedali.
Izi: Ja. Pesem Umrl sam je bila kar cringe.
Pesem Nedefiniran nekako izstopa iz albuma (poleg Damjana zlate ribe). Ne poje o dekletu, o čutni ljubezni, ima bolj družbeno noto. Lahko pričakujemo še kaj podobnega?
Boris: Verjetno ja, vendar še ne kmalu. Naslednji album bo še bolj čustven. Čeprav tudi Nedefiniran ni tako družbeno problemski. Nikogar ne napadamo, bolj se gre za to, da povemo: mi nimamo problema z nikomer, le z negativo. Ne bi radi morili ljudem in se poskušamo držat stran od ideoloških, političnih tematik. Tudi zato, ker smo si že znotraj benda tako različni. Če bo kaj podobnega, bo še bolj posmehljiv, tak komad, ki niti sebe ne jemlje preveč resno.
Od leve proti desni: Anže Lajevec, Martin Drobnič, Boris Kokalj in Izidor Valič Foto: Tjaša Kučič
Ali si se med snemanjem video spota res pobril po glavi?
Boris: Ne ravno. Tista scena je CGI. Sem pa se pobril pred spotom in od takrat naprej imam ne le redkih temveč tudi kratke lase (smeh). Tako da ljudje, ki gledajo spot Nedefiniran vedo, od kdaj nimam dolgih las.
Lajo: Takrat si se definiral (najglasnejši smeh tega večera).
Ste vsi hodili v glasbene šole?
Lajo: Opravil sem sedem let klavirja v nižji glasbeni šoli, potem pa sem se vpisal na konzervatorij z jazz klavirjem. Na konzervatorij sem hodil vzporedno z gimnazijo, kjer smo se spoznali s fanti. In potem sem naredil le 3 leta konzervatorija namesto štirih.
Boris: Ampak se ne vidi (smeh). Jaz sem končal nižjo glasbeno s klasično kitaro, pozneje sem še eno leto igral bobne. Od tega mi je ostalo predvsem to, da ne uporabljam trzalice, imam kitarske nohte (jih pokaže).
Izi: Lajo je pobral vsa leta, ki bi jih imel jaz v glasbeni (smeh). Mogoče se bom začel izobraževati v bližnji prihodnosti. Zdaj imam že nekaj izkušenj in mi bo lažje. Čeprav moram za svojo družino povedat, da je šola prioriteta.
Boris: Za Bajca pa, da je bend prioriteta (smeh).
Izi: Čimveč bi iskal ljudi in igral bobne. Pravzaprav odkar sodelujemo z Bajcem vidim pospešen napredek. Peljal nas je v studio Primoža Velikonje, ki je tudi sam bobnar in sem imel kar veliko tremo. Ker če si bobnar, ki se je naučil bobnati skupaj z bendom, je velika verjetnost, da si najslabši bobnar v sobi (smeh). Primož se je izkazal za zakladnico znanja in mi dal ponudbo, da se pridem kaj naučiti. Nameravam jo v kratkem izkoristiti.
Drobo: Tudi jaz sem končal nižjo glasbeno šolo, vendar ne z basom ampak z diatonično harmoniko.
Lajo: Drobo je svež narodnozabavni vetrc naše glasbe (smeh).
Boris: Najprej je mislil, da smo ansambel Kokosy in ko je videl kaj igramo, je hotel iti. Na srečo smo ga prepričali, da ostane.
Kdo je Benjamin iz Planeti se vrtijo?
Boris: On je popolnoma namišljena oseba. Bili smo na vikendu Izidorjeve babice in smo đemali. Fantje so naredili super glasbeno podlago in jaz sem začel improvizirat besedilo in smo prišli do točke, ko sem jaz pel, kako je nastal Izidor. Pravzaprav je cel Planeti se vrtijo nastal v tej improvizaciji. Potem sem vprašal Izidorjevo mati, če ne zameri in ji je bilo sicer zelo všeč, ampak je rekla, da to ni njena zgodba. Tako ne bi bilo prav, da obdržimo noter ime Izidor in preimenovali smo ga v Benjamina. Iskal sem neko simboliko in ugotovil, da v hebrejščini Benjamin pomeni prvorojeni. Pa še isto zlogov ima, tako da se je idealno ritmično izšlo. Tako da je Benjamin in njegova zgodba popolna izmišljotina o tem, kako sta se spoznala Izidorjeva starša in kako je nastal naš bobnar.
Lajo: Mislim, da bi se bilo na tej točki treba vprašati, zakaj Boris fantazira o Izidorjevih starših (smeh).
Kokosy med snemanjem spota za Planeti se vrtijo. Foto: Tjaša Kučič
Kako se pripravljate na koncerte, imate kakšen načrt kaj boste govorili med pesmimi, posebno filozofijo s set-listami ali kaj takega?
Boris: Ja, pred kratkim smo razvili en zanimiv koncept, da ohranjamo rdečo nit. To bo v povezavi z novim albumom, tako da ne smemo povedat vsega ampak gre se za to, da bi koncerte povezali v nekakšen čustveni vrtiljak in da bi bil vsak koncert v znamenju svojega čustva. To smo že malo začeli uporabljati. Prvič v razprodanem Orto baru je bila evforija, potem v Ribnici radost, v drugem razprodanem Orto baru hrepenenje, zaljubljenost in erotika v Kranju, žurka v Kopru, v Celju neobremenjenost. Ta čustveni vrtiljak zaključujemo prav danes na MENT-u, vendar se moramo še dogovoriti, katero čustvo bo danes. Poskušamo se pred ali med koncertom dati v to čustvo, je pa tudi odvisno od vajba, lokacije itd. Tako da če bi kakšen super-oboževalec prišel na vse koncerte, bi doživel vsakič nekaj drugega. Čeprav so set-liste dokaj podobne poskušamo tudi s povezovalnim programom pričarati pravi občutek. Tako da je to čustveni vrtiljak tudi za nas in verjetno bi vsak lahko povedal svoj najljubši koncert. Meni je bil Koper, kjer sem ravno prav viskikole spil, da sem bil na zlati meji (smeh). Kateri so bili pa vam?
Lajo: Mi sploh ne maramo nastopat (smeh). Meni je bil Kranj najbolj všeč, ker je bil akustični koncert.
Izi: Meni je bila Ribnica, kjer so organizatorji zelo lepo poskrbeli za nas.
Drobo: Meni tudi Ribnica. Pa drugič v Orto baru, skupaj s Plateau.
Raje igrate v klubih ali na odprtem?
Boris: Raje zunaj. Orto bar je sicer super vajb ampak ti ušesa raznese. Meni je všeč, da piha veter, da ni tako vroče …
Lajo: Preferiram prostor z dobro akustiko. Zame je največji užitek na odru, da dobro slišim nas same. Je čisto drugače igrati, kot pa da vključiš avtopilota, bolj »tight«.
Boris: Ja, velik razlog, zakaj ljudje hodijo na naše koncerte je energija, ki jo dajemo z odra. In če se dobro slišimo se dobro počutimo in dobro igramo. In ljudem je to všeč.
Izi: Meni so všeč koncerti z manj ljudmi. Osebno mi je preveč naporno po špilu, če je veliko ljudi. Saj je lepo, da vsak pride pozdravit pa dat roko ampak včasih bi rad šel samo še domov (smeh).
Boris: Tu sva si z Izidorjem popolnoma različna. Več ko je ljudi, bolj je meni fajn. Rad imam, ko se ljudje derejo in smo vsi skupaj malo pijani na isti dolžini.
Lajo: Jaz pa uživam v trubadurski sceni. Da vsak vzame inštrument in se gremo usest na travo v Tivoli, igramo in ljudje pridejo, malo pojemo, đemamo itd. Zato mi je bil tudi špil v Kranju tako všeč v akustični varianti.
Kdo so vaši najljubši slovenski glasbeniki?
Boris: Jan Plestenjak (smeh). Ampak res, obožujem ga, ful se derem na njegovih koncertih. Sicer mi je pa vsa slovenska scena top, razen metala. Sploh mladi bendi Plateau, MRFY, Vazz, Joker Out, Koala Voice … Samo da se dogaja in da smo tudi mi lahko del tega.
Izi: jaz bi dodal še Magnifica.
Boris: Drobo posluša in gleda Nino Pušlar (smeh).
Lajo: Pijamas, Pantaloons, Battista Cadillac. Meni so bolj pri srcu teli jazz-fusion bendi.
Še kakšne zadnje besede?
Boris: Ja, radi bi se zahvalili našemu tonskemu mojstru Andreju, s katerim rastemo od prvega albuma naprej. On posluša Challe Salle. Pa naši fotografinji Tjaši Kučič, ki je čisto zaljubljena v Vazza in to je tudi sporočilo zanj, če to bere (smeh).
Univerza v Mariboru je objavila javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce za leto 2022 s prijavnim rokom 31. 7. 2022. Namen razpisa je izbrati 19 kandidatov za mlade raziskovalce in jim omogočiti sodelovanje pri raziskovalnem delu v času doktorskega študija.
Razpis za mlade raziskovalce Univerze v Mariboru
Univerza v Mariboru bo izbranim kandidatom financirala stroške dela, doktorski študij ter druge stroške, ki so potrebni za izvedbo programa usposabljanja.
Kdo se lahko prijavi?
Mladi raziskovalec je lahko kandidat, ki:
še nima zaključenega doktorata znanosti oziroma pridobljenega znanstvenega naslova doktor (doktorica) znanosti;
še ni bil zaposlen kot mladi raziskovalec;
je pred največ 4 leti zaključil študijski program druge stopnje oziroma izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje.
Kandidat se lahko prijavi samo na eno razpisano mesto oziroma k enemu mentorju. Razpisana prosta mesta so dostopna na tej povezavi.
Pri izbiri kandidata za mladega raziskovalca bodo upoštevani vpis v študijski program tretje stopnje, prejete nagrade in priznanja, objavljeni znanstveni članki, sodelovanje pri raziskovalnem delu ter ocena razgovora s kandidatom.
Kako se prijavim?
Rok za prijavo je 31. 7. 2022. Prijava mora vsebovati v celoti izpolnjen in podpisan prijavni obrazec s priloženimi obveznimi dokazili oz. njihovimi elektronskimi kopijami. Prijavni obrazec ter podrobnejše informacije v zvezi s prijavo so na voljo tukaj, celoten razpis pa na spletni strani univerze.
Bliža se čas dopustov in marsikdo od nas že nestrpno pričakuje, da spakira kovčke in odide na zasluženo potovanje. Da bo pakiranje čim manj stresno in vas ne bo skrbelo, da bi kaj pozabili, smo pripravili seznam 5 najbolj nujnih stvari, ki jih za brezskrben dopust ali potovanje potrebuje vsak.
Potovalni dokumenti
Pred odhodom na zaslužene počitnice nikoli ne pozabite preverite veljavnosti dokumentov. Naredite tudi kopije vseh dokumentov, ki jih boste vzeli s seboj: potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena kartica, bančne kartice, …
Ker se vsakemu lahko pripeti kraja dokumentov, je priporočljivo, da kopije vedno hranite ločeno od originalnih dokumentov. Odlična rešitev pa je tudi, da imate kopije vedno shranjene na elektronskem naslovu. Za daljša potovanja v bolj eksotične kraje priporočamo, daen set kopij pustite tudi doma. Ne pozabite na kontaktno številko slovenske ambasadev državi, kjer ste, intelefonske številke za preklic kreditnih kartic.
Potovalna lekarna
Čeprav so nam lekarne na voljo tudi na dopustniških destinacijah se včasih lahko zgodi, sploh v odročnih krajih, da nam lekarna ne bo na voljo, ko jo bomo najbolj potrebovali. Na počitnicah vas lahko doletijo prehlad, alergična reakcija na pike žuželk, prebavne težave (driska, zaprtje …) ali pa sončne opekline. Tudi kak žulj ali odrgnina nas lahko preseneti. Potovalna lekarna naj tako vsebuje: povoje in obliže, termometer, zdravilo proti bolečinam in povišani telesni temperaturi, zdravila proti zaprtju in driski, repelent proti insektom in zaščitno sredstvo pred sončnimi opeklinami.
Če potujemo v eksotične kraje je potrebno 2 meseca prej poskrbeti za cepljenje in nabavo zdravil za preprečevanje določenih bolezni in zadostno zalogo zdravil, če jih morda redno jemljemo.
Primerno zavarovanje v tujini
Ker nesreča žal nikoli ne počiva in ker lahko zbolite ali se poškodujete tudi na potovanju ali dopustu, je nujno, da si pred odhodom uredite zdravstveno zavarovanje za tujino. Ne le, da vam nudijo 24 urno asistenčno pomoč, ampak se izognete tudi visokim stroškom zdravljenja, saj so lahko cene storitev neprimerljivo dražje. Ali si boste priskrbeli le osnovno zavarovanje ali boste plačali katerega od razpoložljivih dodatnih zavarovanj za tujino, je odvisno od vas. Vsekakor se dobro pozanimajte, kaj vam posamezen paket zavarovanja za tujino nudi, katere zdravstvene storitve vam krije oziroma do katerega zneska jih pokriva in kakšne so njegove prednosti. S sklenitvijo zavarovanja Merkur Popotnik ste na potovanju lahko brez skrbi in tako svojo energijo usmerjate predvsem v aktivnosti, ki vas navdušujejo.
Turistično zavarovanje Merkur Popotnik poleg 24 urne asistence pomoči brezplačno vsebuje tudi pogovor z zdravnikom družinske medicine na daljavo dr. Merkur! Najsibo to pik žuželke, pojav izpuščaja ali pa kakšna druga medicinska nevšečnost – sedaj se lahko kjerkoli v tujini prepričate, da je z vami vse v redu – preko video klica z zdravnikom v slovenskem jeziku. In to še ni vse. Nova, inovativna in ekskluzivna kritja, ki vam jih omogoča Merkur Popotnik, bodo poskrbela, za to, da bo vaše potovanje ali dopust povsem brez skrbi. Zavarovanje Merkur Popotnik lahko enostavno sklenete tudi prek spleta z ekskluzivnim 10% popustom!
Široka kritja v primeru potrjene okužbe s Covid-19.
Vključen video posvet z zdravnikom družinske medicine na daljavo v slovenskem jeziku dr. Merkur.
Visoki limiti pri nujnih zobozdravstvenih storitvah v tujini.
Povračilo stroškov letališkega salona v primeru odpovedi oz. prestavitve leta na vseh letališčih sveta.
Finančno nadomestilo v primeru, da ste bili v tujini žrtev nasilja.
Povračilo stroškov v primeru izgube ali kraje dokumentov do zavarovalne vsote.
Rehabilitacija po vrnitvi iz tujine
Oblačila in obutev
Izbor oblačil in obutev prilagajajte napovedanemu vremenu, izbrani destinaciji in lokalnim običajem. Namesto debelejših puloverjev vzemite raje nekaj tanjših kosov oblačil, ki jih lahko nosite v plasteh. Vsekakor vzemite tudi kak par zaprte obutve, ki je udoben. V islamskih državah so na primer obvezne ohlapne dolge hlače in dolga majica. Če pa potujete v nekoliko bolj revne države, s seboj raje vzemite stara oblačila, ki jih doma ne nosite več. Tako vsaj ne boste že od daleč videti kot turist. Ob koncu potovanja jih lahko podarite domačinom. Ob obisku bolj eksotičnih krajev pa je priporočljiva tudi vetrovka in pokrivalo.
Česa še ne smete pozabiti?
Vsekakor naj bo na vašem seznamu tudi mobilni telefon in ostale elektronske naprave, ki jih pred odhodom napolnite, polnilec, adapter, pripomočki za osebno nego, švicarski nož, sončna očala, popotniški vodnik, in torbico za okoli pasu za hrambo denarja.
Poletje zaznamujeta dve stvari – sladoled in koktajli. Čez dan uživamo v kepicah osvežujočega sladoleda najrazličnejših okusov, zvečer pa se prepustimo zabavi in popijemo kozarec koktajla (ali dva). Obe poletni poslastici sta klasika vseh dopustov. Kaj pa, če bi ti dve stvari združili v eno?
Alkoholni sladoled
Alkoholni sladoled seveda ni nobena novost, saj ga lahko zlahka pripravimo z nekaj kapljicami alkohola. Rum punč na primer vsebuje, kot že samo ime namigne, določeno količino alkohola. Tudi nekateri drugi okusi že v svoji osnovi vsebujejo alkohol, saj je to narava recepta. Takega sladoleda pa posledično ne morejo uživati otroci in nosečnice.
Na srečo obstaja tudi alkoholni sladoled brez alkohola. Ali to ne pomeni, da imamo potem samo sladoled? Ja in ne. Imamo namreč sladoled, vendar z okusom po alkoholu. Bogati vonji in okusi znamenitih koktajlov so namreč ujeti v aromate, s katerimi lahko pripravimo brezalkoholne sladolede in koktajle. Po okusu se približajo svojim alkoholnim dvojčkom, vendar ne vsebujejo niti kapljice alkohola.
V kakšnih koktajlih lahko uživaš?
Odlično vprašanje. Na voljo je 9 okusov, vse od znanih kombinacij, kot sta mojito in piña colada, do sladolednih klasikov, kot sta punč rum brez alkohola in malaga. Letošnjo novost predstavlja rok chéri, ki združuje najbolj slastno kombinacijo čokolade in češnje. Ta okus je tudi veganski, poleg tega pa so veganski tudi malaga, mojito in punč rum brez alkohola.
Brezalkoholne sladolede z okusom po znanih koktajlih proizvaja goriško družinsko podjetje Rokmar d. o. o. Njihove sestavine za pripravo sladoleda uporabljajo sladoledarji po celi Sloveniji in Evropi, organizirajo pa tudi tečaje za pripravo sladoleda, kjer se ga lahko naučiš delati tudi sam.
Mlad rudar je na severu Kanade med kopanjem naletel na nekaj nepričakovanega. Gre za eno izmed najbolj neverjetnih mumificiranih živali iz ledene dobe, ki so jih kadarkoli odkrili. Izkopal je namreč osupljivo ohranjeno truplo mladičke volnatega mamuta, staro več kot 35 000 let.
Paleontolog Grant Zazula je za kanadsko radiotelevizijo Canadian Broadcasting Corporation povedal, da gre za prelepo najdbo. Označil jo je celo kot najpomembnejše odkritje paleontologije v Severni Ameriki.
Mladička volnatega mamuta je bila stara nekaj več kot mesec dni, ko je poginila. Meri 140 centimetrov. V njenem želodcu so našli košček trave, kar nakazuje, da je zadnje trenutke preživela na paši. Truplo ima velik del kože in dlake nedotaknjeno, zato gre za najpopolnejše mumificiranega sesalca, najdenega na celini. Skoraj popolna ohranjenost kože na njenem telesu kaže na to, da je morda končala ujeta v blatu, nato pa zamrznjena v ledu v ledeni dobi.
Mamutko so poimenovali Nun cho ga, kar pomeni »velika mala žival« v jeziku Hän (jeziku, ki ga govorijo prebivalci prvega naroda Trʼondëk Hwëchʼin, ki živi na območju najdbe).
Nekaj dni po odkritju navdušenje še ni popustilo. Zazula pravi, da bodo z ekipo potrebovali še nekaj tednov, da bodo doumeli, kaj so odkrili. Poleg tega bodo sodelovali tudi z narodom Trʼondëk Hwëchʼin in se skupaj odločili, kaj bodo z najdbo storili in kaj se iz nje naučili.
Poletje je težko pričakovan čas, saj nas spominja na brezbrižne dni, polne morja, kopanja, sončenja, pustolovščin … skratka uživanja! Takrat šolarji zapustijo šolske klopi in tako se začne obdobje počitnic tudi za družine. In čeprav so počitnice nekaj pozitivnega, se tudi tu najde kar nekaj negativnega, kot v vsaki življenjski situaciji. Vendar svet napreduje in z njim tudi tehnologija, ki nam lahko pri določenih težavah pomaga. Zato smo sestavili krajši seznam aplikacij, ki nam bodo olajšale pustolovske počitnice, predvsem tiste, ki vključujejo avtomobile ali avtodome. To so najboljše aplikacije za poletje 2022.
Maps.me
Ko se odpravimo na počitnice, se večkrat zgodi, da ne dobimo delujočega wifija ali pa da nam prenos enostavno ne dela več, ker megabajti kar bežijo stran od nas. V takih primerih se splača naložiti aplikacijo, s katero si lahko že pred potovanjem preneseš zemljevid želene države. Na tak način se nikoli zares ne izgubiš.
Spoznavanje nove države, njene kulture in ljudi je lahko odlična izkušnja. Vendar če želimo to doseči, se moramo nekako prevažati naokoli, zato večkrat najamemo avto, ali pa se na potovanje odpravimo kar z avtodomom in tako izkusimo pravo svobodo. Obstaja pa ena težava – to svobodo nam večkrat omejujejo parkirna mesta, saj je iskanje teh včasih prava nočna mora. Aplikacija ParkMe ti situacijo olajša, saj pomaga najti najbližja parkirna mesta, cene, pričakovano zasedenost in včasih tudi višino, če si z avtodomom s podaljšano streho. Upošteva pa tudi ulične možnosti parkiranja.
Zna se zgoditi, da nam na sami poti postane dolgčas. V tem primeru prav prideta Netflix in Spotify, ki omogočata, da si filme in glasbo že prej potegnemo na telefon ali računalnik in jih tako spremljamo brez povezave, kjerkoli se nahajamo. Tudi klasike se lahko uvrstijo na seznam najboljših aplikacij leta 2022.
Bodisi potuješ z avtodomom, bodisi si na klasičnem road tripu, ne glede na situacijo pa smo se verjetno vsi že znašli v kočljivem straniščnem položaju. Sploh, če si v tuji, večji državi, zna to hitro postati težava. V takem primeru te rešuje aplikacija Toiler Finder, ki ima bazo z več kot 150 000 umivalnicami po vsem svetu. Tovrstna mesta so razdeljena v različne kategorije – javna stranišča, bencinske črpalke, restavracije in tako dalje. Aplikacija prav tako nudi informacije glede plačljivosti storitve in ravni čistoče.
Iskanje dobre Wifi povezave zna biti živce parajoča situacija. Konec koncev, kako objaviti tisto odlično sliko s plaže, če ti niti povezave ne najde? Pri tem ti lahko pomaga aplikacija Wifi map, ki ne navaja le števila uporabnih dostopnih točk, ampak tudi smer do najbližje točke.
TikTok je v zelo kratkem času obnorel svet, in čeprav se nam na čase zdi otročji, predstavlja skrajno zabaven način ustvarjanja spominov in čudovite vsebine. S pomočjo te aplikacije lahko hitro ustvariš estetsko prečudovite videe, ki gledalce kar popeljejo s teboj na ceste Pariza, New Yorka, Madrida oziroma kjerkoli pač si v tistem trenutku. S TikTokom lahko ustvariš pravo filmsko doživetje, ne samo za sledilce, ampak tudi zase ter se tako spominjaš svojih dogodivščin za vedno.
Monitoring pomeni načrtno in stalno opazovanje nekega pojava, v primeru živali gre za spremljanje razširjenosti, številčnosti itd. Opazovanje populacij prostoživečih živali je pomembno zaradi varstva živali, upravljanja populacij in tudi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.
Aplikacija SRNA je nastala v sodelovanju z Lovsko zvezo
Za namene lažjega in bolj sistematičnega monitoringa izbranih vrst prostoživečih živali obstaja nova aplikacija z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo). V sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije so jo razvili Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani in Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja. Aplikacija uporabnikom omogoča beleženje vnosov opažanj živali v naravi in tudi preverjanje znanja prepoznavanja vrst preko kviza (ki bo kmalu dostopen tudi v angleškem jeziku).
Z beleženjem opažanja redkih ali ogroženih kot tudi pogostih vrst živali lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju poznavanja njihove razširjenosti in številčnosti. »Ljubiteljski znanstveniki« lahko torej raziskovalcem pomagajo pri boljšem ocenjevanju gostot populacij in splošnih informacij glede posameznih vrst. Pridobljeno znanje bo prispevalo tudi k izboljšanju varstva in upravljanja živalskih vrst.
Aplikacijo SRNA je že mogoče prenesti in uporabljati
Aplikacijo SRNA si lahko prenesešpreko QR kode ali spletne povezave in jo uporabiš že ob naslednjem sprehodu skozi gozd! Do aplikacije lahko dostopaš preko pametnega telefona ali računalnika s predhodno enkratno registracijo preko elektronskega naslova.
