NASA je prvič izstrelila raketo iz tujega komercialnega izstrelišča. Avstralija je počaščena in pripravljena na prihodnje misije.
Na severu Avstralije stoji novozgrajeno izstrelišče Arnhem Space Centre. Daleč od bleščečih Sidneya in Melbourna je Arnhemsko izstrelišče pomemben korak v avstralskem vesoljskem programu. Kot ostale premožnejše države tudi Avstralija skuša povečati svoj vpliv izven Zemlje, hkrati pa omejiti moč Kitajske in Rusije.
NASA je šla na drugo stran sveta
Pred kratkim je vesoljski center Arnhem gostil NASO, ki je z njega izstrelila prvo od treh raket. To je prva NASINA izstrelitev na tujem komercialnem vesoljskem vzletišču. Hkrati je tudi prva vesoljska misija z avstralskih tal v zadnjih 25 letih. Prednost Arnhem Space Centre je njegova lokacija. Stoji blizu ekvatorja, kar olajša izstrelitev vesoljskih plovil.
Nova odkritja o Alfa Kentavri
Misija bo omogočila opazovati pojave, ki so vidni le z južne hemisfere. Natančneje, cilj je raziskati vpliv svetlobe zvezde na poseljivost oziroma gostoljubnost planetov. NASA je izstrelila prvo izmed treh takšnih raket in že dobila nekaj podatkov v obliki X-ray posnetkov. Znanstveniki verjamejo, da bodo prinesli nove uvide v naš najbližji binarni zvezdni sistem Alfa Kentavro.
Ilustracija binarnega sistema Alfa Kentavra s Soncem v daljvi. Foto: on ESO
Še aboridžini podpirajo
Guvernerka (ali po avstralsko chief minister) avstralskega Severnega ozemlja (Northern Territory) Natasha Fyles je izstrelitev pozdravila in povedala, da je to trenutek velike časti za Avstralijo. Dodala je še, da so blagoslov za vzlet dali tudi tradicionalni lastniki ozemlja, kjer stoji Arnhem Space Centre – aboridžini.
Vzajemni sklad je skupek premoženja sredstev malih in individualnih vlagateljev z namenom vlaganja v vrednostne papirje. Upravljanje sklada je vedno v skladu z naložbeno politiko sklada.
Katere sklade poznamo?
Krovni sklad – Sava Infond
Krovni sklad je sklad, ki ima podsklade (delniški, mešani in obvezniški). Prednost tega sklada je, da so prehodi med podskladi brezplačni in niso obdavčeni. Vlagatelj lahko prehaja med različnimi podskladi in s tem optimizira svojo naložbo.
Sklad skladov – Raiffeisen Capital Management (RCM)
Za sklade skladov (Sicherheit, Ertrag in Wachstum) velja, da je v samem naložbenem portfelju večje število skladov. Razlika med krovnim skladom in skladom skladov je, da vlagatelj nima vpliva, kateri skladi so v portfelju in v kakšnem razmerju.
Delniški vzajemni skladi
Delniški vzajemni skladi vlagajo v delnice različnih podjetij. V teh skladih bo vlagatelj predvidoma dolgoročno ustvarjal višje donose. Tovrstne naložbe so izpostavljene višji nihajnosti in so bolj odvisne od gospodarskih razmer. Primerne so za vlagatelje, ki imajo naložbeno obdobje 10 let in več.
Mešani vzajemni skladi
Mešani skladi nalagajo sredstva v delniške in obvezniške naložbe. Namen te vrste skladov je, da se zmanjša izpostavljenost samo enemu naložbenemu razredu. Mešani (uravnoteženi) skladi so namenjeni vlagateljem, ki želijo imeti uravnoteženo izpostavljenost obema naložbenima razredoma. Dolžniški vrednostni papirji namreč ponujajo nižjo donosnost (nižjo nihajnost), delniške naložbe pa višjo donosnost (višjo nihajnost). Priporočeno naložbeno obdobje je 8 let in več.
Obvezniški vzajemni skladi
Obvezniški skladi svoja sredstva investirajo pretežno v državne in podjetniške obveznice. Te vrste skladov so manj izpostavljene nihajnosti, posledično pa prinašajo nižjo donosnost. Primerni so predvsem za vlagatelje, ki želijo umirjeno naložbo z nižjimi donosi. Priporočeno naložbeno obdobje je 5 let in več.
Vstopna in uporavljavska provizija
Vlagatelj s pristopom k vzajemnemu skladu plača vstopno provizijo, katere višina je odvisna od vrste sklada.
Upravljavska provizija se giblje do 2,25 % sredstev v upravljanju. Obračunava se dnevno in je že vračunana v dnevno objavljeno vrednost enote premoženja.
Enkratno vplačilo
Enkratno vplačilo v vzajemni sklad pomeni vplačilo v izbrane vzajemne sklade ali kombinacije vzajemnih skladov v enkratnem znesku. Vlagatelj lahko v sklade vplača tudi večkrat, vendar se vsako vplačilo obravnava kot enkratno vplačilo v sklade. Prihranki so vlagateljem vedno na voljo.
Mesečno vplačilo
Mesečno vplačilo pomeni, da vlagatelji preko direktne bremenitve nakažejo vsak mesec določen znesek v izbran sklad. Pri tem pa sami odločajo, kako dolgo in koliko bodo varčevali. Za vsa mesečna vplačila velja 50 % nižja vstopna provizija.
Minimalni znesek mesečne direktne bremenitve je 25 EUR (Sava Infond) ali 30 EUR (Raiffeisen Capital Management).
Prihranki so vlagateljem vedno na voljo.
Ob izplačilu
Ob izplačilu je potrebno plačilo davka na kapitalski dobiček in sicer v obdobju:
Obi-Wan Kenobi je Disneyeva serija postavljena v svet Vojne zvezd. Serija Obi-Wan Kenobi nam prinaša stare znance in franšize, ki je med nami že vse od leta 1977. V svojih vlogah sta se vrnila Ewan McGregor in Hayden Christensen kot Obi-Wan Kenobi in Anakin Skywalker oziroma Darth Vader. Težko pričakovana serija je prišla v Slovenijo istočasno z novo pretočno storitvijo Disney+. Se je serijo splačalo čakati od leta 2005, ko smo v kinih gledali film Vojna zvezd: Sithovo maščevanje?
Obi-Wan Kenobi je moral stopiti v svoje čevlje
Dolgo časa se je govorilo, da naj bi bil Obi-Wan Kenobi film, a se je Disney odločil drugače. Nastala je serija šestih delov, ki bi veliko bolje delovali kot film. Škoda je storjena, mi pa se lahko vrnemo nekaj let v preteklost. Alec Guinness v prvi trilogiji in Ewan McGregor v drugi trilogiji. Sestavljala sta legendarni lik jedija Obi-Wana, ki je v zadnjih letih živel tudi kot tako imenovani meme-lord.
Več let kot je minilo manj sovraštva je bilo usmerjenega v trilogijo iz začetka stoletja, saj si je le malodko mislil, da bo novejša trilogija še stokrat slabša. Disney je franšizo Vojne zvezd zapeljal v brezno iz katere jo je v določenem pogledu rešil Mandalorian. Serija Boba Fett je svoj lastni lik postavila v ozadje, skoraj isto napako pa je storila serija Obi-Wan Kenobi, ki ni bil dorasel svoji funkciji legendarne serije. Bila je izbrana, da postane velika, a so bili veliki le koščki serije.
Kaj serija Obi-Wan Kenobi stori narobe?
Nič nisem imel proti izključno karakterni seriji, kjer bi šest delov spremljali Obi-Wana v stilu Logana, kjer je blestel Hugh Jackman. Ewan McGregor je taki vlogi več kot dorasel. Žal tega nismo dobili. O produkciji in pripravah na snemanje ne bi izgubljal preveč besed, saj se bi rad fokusiral na teh šest delov. Franšize, ki morajo doseči standard predhodnikov, imajo velike težave, saj to večini ne uspe. Ampak po besedah Ewana McGregorja:»That’s fuc*ing Obi-Wan Kenobi.« O njegovi zgodbi med epizodama 3 in 4 je bilo nekaj povedanega v animirani seriji Rebels, knjigah in stripih.
Taisto napako je delala tudi trilogija Vojne zvezd, ki se je klavrno končala pred nekaj leti. Svoje luknje in napake je zapolnjevala s stripi in knjigami, kar je le izgovor za njihovo popolno inkompetenco tvorbe kakovostne zgodbe. Obi-Wan Kenobi kot serija ne trpi povsem iste usode, a daleč od tega tudi ni. Ponovno videti McGregorja v tej vlogi je vrnitev v otroške čase. Obkrožen je s peskom, kar je odlična obramba pred Anakinom. Na planetu Tatooine od zelo daleč varuje Luka. Bolj kot se bi zgodba vmešavala v obe trilogiji, več napak in nedoslednosti bo opaznih. Še huje, več možnosti je, da se lik ne bo obnašal tako, kot se je v obstoječih vstopih v ta svet.
Ewan McGregor se vrača kot Obi-Wan Kenobi
Lika princese Leie ne bi niti omenjal zato se napotimo k drugemu liku. Inkvizitorka Reva ni najslabša stvar v zadnjih izdelkih Vojne zvezd, nikakor pa ni med boljšimi. Četudi se igralka potrudi (o tem lahko debatiramo), je lik spisan površno in brez neke jasne vizije, ki bi spadala v svet, ki so ga ustvarili. Zgolj iz narativnega pogleda je lik po imenu Reva zelo slab, ne pomaga pa ji niti superficialna zgodba, ki ne vodi nikamor. Prva dva dela sta nekakšen uvod v dogajanje in dokaj povprečna iz česar jih rešuje predvsem McGregor. Potem prispejo tretji, četrti in peti del, ki so prepolni neumnih odločitev in trenutkov, ki so potegnjeni iz najtemnejših kosov galaksije.
Tudi začetek šestega ni ravno blesteč, a ko se teh deset minut konča, nastopijo zgodovinski trenutki. Še pred tem pa kratka razlaga slabosti omenjenih delov. Nejasne odločitve in vprašanja. Kako je preživel to? Zakaj ni samo storil tega? Kako je lahko tako hitro tam? Vprašanja, ki se navezujejo na strukturne luknje same zgodbe oziroma plot-holes. Odgovorov ni. Tu bi si izposodil besede ustvarjalcev neke druge serije, ki je imela iste težave:»Danny kind of forgot about the Iron Fleet.« Lahko pa ostanem v isti franšizi: »Somehow Palpatine returned.«
Obi-Wan Kenobi bi moral biti film
Odličnih stvari v seriji je ravno toliko, da bi iz tega nastal zares fantastičen film. Glede na rekorde, ki jih ruši serija, bi bil uspeh zagotovljen. V vseh neuspelih trenutkih Vojne zvezd, bi si oboževalci želeli gledati dvoboj Obi-Wana in Darth Vaderja. In to je tisto, kar je serija obljubila in nam podala šele v zadnji epizodi. Seveda smo tudi v prejšnjih nekaj epizodah videvali oba lika, v soočanjih ali posamično, ampak serija blesti, ko sta v prizoru skupaj. Hayden Christensen se je v podobi Dartha in Anakina vrnil na mesto iz katerega je bil skorajda izgnan. Enako je z Ewanom McGregorjem.
To je bila njuna priložnost za ustvarjanje zgodovine, ki jima je brez dvoma uspela. Zadnji dvoboj je nekaj najboljšega, kar je Vojna zvezd v svoji dolgi zgodovini ponudila. Sam bi z veseljem plačal vstopnico, da vidim to na velikem platnu. Ker to je epska zgodba, vesoljska opera in medgalaktična atrakcija, ki je mali ekrani niso vredni. Vredni pa so boljše kakovosti, kot je bila velika večina serije Obi-Wan Kenobi.
Vojna zvezd se nadaljuje oziroma dodeluje s serijo Obi-Wan Kenobi
Vseeno pa rajši vidim fantastičen zakjuček povprečne serije kot katastrofalen zaključek odlične serije. Obi-Wan Kenobi je serija vredna ogleda le in zgolj zaradi obeh glavnih likov in njunega zadnjega soočenja. Obema je prinesel zadoščenje, a lahko bi bilo še tako večje, da si tega ni moč predstavljati. Za vse ostalo v seriji mi je malo mar.
Bodoči starši po navadi navdih za otroška imena najdejo v kakšni knjigi ali filmu. V nekaterih drugih državah ime najdejo pri svojih prednikih, spet v drugih imajo ime že določeno. Sedaj bodo imeli nov vir za iskanje otroških imen. Ikein katalog. Prav si prebral, otroško ime boš lahko našel v katalogu švedske trgovine, znane po pohištvu.
Tako kot je švedski gigant velikokrat rešil marsikatero zagato pri kupovanju pohištva, so si pri Ikei zadali, da bodo v prihodnje rešili tudi zagate okoli otroških imen. Nenazadnje je Ikea znana po nenavadnih in na trenutke celo bizarnih imenih pohištva.
Kot so napisali pri Ikei na Norveškem, »je iskanje imena za otroka težka, a hkrati zabavna stvar. Ikea je v svoji 70-letni zgodovini vedno našla inovativna in zanimiva imena za svoje izdelke. Zato bo pomagala staršem, ki so se izgubili in jim predlagala več kot 800 imen za deklice in dečke.«
Otroka lahko poimenujete po pohištvu
Trgovina je že lansirala spletno stran, kjer lahko bodoči starši najdejo pravo ime za svojega malčka. Med imeni, ki jih predlaga Ikea, so dokaj originalna, med njimi najdemo imena, kot so Ivar, Moalie, Florin, Cilla in Wikki. Spet druga bodo spominjala na filmske like npr. Bruno, Dora in Hedvig (kdo bi lahko pozabil sovo iz Harryja Potterja).
A da ne bo pomote, vsa imena izvirajo iz imen pohištva. Poleg vsakega imena lahko vidite sliko pohištva, ki je navdihnilo ime. To pa pomeni, da je možno, da se kaj hitro lahko zgodi, da bo otrok imel enako ime kot Ikein stol ali omara. Zato je dobro, da otrok, potem ko odraste, izve, od kod je dobil ime.
Pri Ikei kljub temu poudarjajo, da tudi pri imenovanju pohištva navdih iščejo v švedskih mestih, jezerih in drugih naravnih lokacijah.
Vseeno to ni prvi primer, da bodo otroci imena dobivali po Ikeinih izdelkih. Leta 2018 je bil v Veliki Britaniji zelo priljubljen trend, da si otroka poimenoval po Ikeinih izdelkih. Zato niti ni tako čudno, da se trenutno na Otoku med sabo igrajo štiriletniki z imeni, kot so Micke, Perjohan, Malm in Ejler.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko nevarni virusi v vodi preživijo vsaj tri dni, če se oprimejo plastike. Gre za viruse, ki povzročajo diarejo in trebušne težave, kot so rotavirusi. Delci mikroplastike, ki jim pomagajo pri preživetju, so lahko manjši od petih milimetrov.
Prejšnje raziskave z virusi so izvajali v sterilnih pogojih, to pa je prva raziskava, ki pojasnjuje vedenje virusov v okolju. Vodil jo je profesor Richard Quilliam z Univerze v Stirlingu (University of Stirling). Na koncu se je z laboratorijskimi metodami prepričal, da so virusi na mikroplastiki še nalezljivi. Pri tem so testirali dva različna tipa virusov: tiste z ovojnico (na primer virus gripe) in take brez nje (na primer rotavirusi). Pri virusih z ovojnico se je ta hitro raztopila, virusi brez ovojnice pa so se uspešno pritrdili na mikroplastiko in preživeli.
Ugotovitve so del več kot 2 milijona evrov vrednega projekta, ki ugotavlja, kako plastika prenaša viruse in bakterije v okolju. Zaključili so, da mikroplastika patogenom omogoča prenos v okolju. To v praksi pomeni, da v treh dneh lahko pripotujejo iz čistilnice odplak do javne plaže. Čistilnice namreč ne morejo zajeti drobcev mikroplastike, zato ti po reki pripotujejo v estuarij in lahko zaidejo na plaže. Ker so delci plastike tako majhni, jih plavalci nevede lahko zaužijejo. Poleg najmanjših delcev mikroplastike se na plaži občasno znajdejo tudi majhni obarvani plastični peleti, ki jih otroci lahko poberejo in nesejo v usta. Že nekaj virusov pa je dovolj za razvoj bolezni.
Medtem ko vpliv mikroplastike na človeško zdravje še ni dobro raziskan, je jasno, da ta lahko predstavlja resno zdravstveno tveganje, če so delci okuženi s patogeni. Virusi se sicer lahko vežejo tudi na naravnepovršine v okolju, a je plastika precej bolj trdovratna od naravnih materialov.
Predsednik vlade Republike Slovenije je v zadnjih dneh prisostvoval na zasedanju predsednikov vlad in držav zveze Nato. Tridnevno zasedanje je potekalo v Madrudu, poudaril pa je, da načrti za povečevanje obrambnih izdatkov niso nastali zaradi političnih pritiskov, temveč zaradi situacije v svetu, ki se je od predhodnega vrha zavezništva radikalno poslabšala.
Zasedanje vrha zveze Nato v Madridu
Kot je poudaril premier Robert Golob se je treba na divjo vojno, ki vihra na evropskih tleh, ustrezno odzvati. Vsaka država se lahko najbolje odziva na tistih področjih, na katerih lahko največ doprinese, zato bo tudi Slovenija znotraj Nata morala temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino. »Le znotraj Nata in z enotnostjo članic zavezništva smo lahko uspešni pri soočanju z bodočimi izzivi,« je povedal premier.
Zaključna izjava premierja Roberta Goloba po zasedanju
»Ravno zato je sprejem novega strateškega koncepta Nata revolucionaren, saj se koncept ne loteva le trenutnih groženj, temveč svoj pogled usmerja v prihodnost in skuša delovati preventivno,« je sklenil v zaključni izjavi po zasedanju zveze Nato. Tako je še dodatno potrdil podporo Slovenije razširjenemu načinu delovanja Nata in njegovo repozicioniranje z vidika globalnih tveganj.
Na samem zasedanju je bila večkrat omenjena tudi vloga Bosne in Hercegovine ter njen vstop v Evropsko unijo. Premier Robert Golob je zagotovil, da si bo še naprej prizadeval, da se tej državi predvidoma do konca letošnjega leta podeli status kandidatke za članstvo v EU.
Prva knjiga legendarne fantazijske zbirke Harry Potter je izšla 26. junija 1997 pri založbi Bloomsbury Press. To pomeni, da je za nami že 25 let čarovniškega sveta, ki se je iz Združenega kraljestva razširil po celem svetu.
Harry Potter in kamen modrosti avtorice J.K. Rowling je bil preveden v več kot 70 jezikov, v slovenščini (v prevodu Jakoba J. Kende) je izšel leta 1999.
Prvemu delu je sledilo še šest knjig; Harry Potter in … Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana, Ognjeni kelih, Feniksov red, Princ mešane krvi, Svetinje smrti. Skupaj predstavljajo eno najbolj prodajanih zbirk knjig vseh časov.
Obletnico obeležili s posebno izdajo knjige
Srebrno obletnico bunkeljnov, štirih ikoničnih hiš Bradavičarke in junaškega tria mladih čarovnikov je britanska založba Bloomsbury obeležila z novo posebno izdajo knjigeHarry Potter in kamen modrosti.
Knjiga s trdimi platnicami ima prvotno naslovnico ilustratorja Thomasa Taylorja kakor prva izdaja leta 1997. V njej se poleg zgodbe skrivajo originalne skice J.K. Rowling in pripoved Taylorja, kako je kot mlad umetnik pripravljal naslovnico.
Avtorica Harryjevega sveta J.K. Rowling se je ob srebrni obletnici izida prve knjige odzvala z zapisom na Twitterju.
»Na današnji dan pred 25 leti sem prvič videla Harryja Potterja in kamen modrosti v knjigarni (Waterstones, Prince’s Street, Edinburgh). To je bil eden najboljših trenutkov v mojem življenju,« je zapisala.
V nadaljevanju pa dodala: »Nisem imela pojma, kaj prihaja, ko sem otopelo stala v tisti knjigarni in strmela v svoje ime na hrbtu objavljenega romana. Hvala vsakemu posameznemu bralcu, ki se je leta 1997 vkrcal na Hogwarts Express in ostal s Harryjem do konca. Kakšno potovanje je bilo …«
25 years ago today, I saw Harry Potter and the Philosopher’s Stone in a bookstore (Waterstones, Prince’s Street, Edinburgh) for the very first time. It was one of the best moments of my life. Thank you, @BloomsburyBooks, for taking a chance on a total unknown. 1/2 pic.twitter.com/yPwaqPbvie
Zbirka sedmih knjig je bila upodobljena v osmih filmih, zadnjega smo si ogledali leta 2011, prvi – Harry Potter in kamen modrosti – pa je na platna izšel novembra 2001.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo sprejeti sklep Vlade RS, ki se nanaša na Študentski dom Ljubljana. Vlada Republike Slovenije je na 8. dopisni seji sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana« in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Kaj prinašajo spremembe?
Sklep o Študentskem domu se minimalno spremeni
Sprejeti sklep pomeni, da se le-ta uskladi s spremembo Zakona o visokem šolstvu, natančneje z dopolnitvijo 70. člena. Ta določa, da status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.
Prav tako se Sklep usklajuje s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. V skladu s priporočili vlade za učinkovitejše upravljanje javnih zavodov pa se spreminjajo tudi členi, ki določajo delovanje sveta zavoda, predvsem predlaganje in izbor kandidatov za predstavnike ustanoviteljice v svetu zavoda ter odgovornost članov sveta zavoda in sodelovanje predstavnikov ustanoviteljice z ministrstvom.
Zdaj ima Sklep spremenjeno, dodano oziroma črtano tudi:
zagotavlja se nastanitev zaposlenim študentom tretje stopnje, ki prejemajo štipendijo Republike Slovenije
črta se soglasje ministrstva pri sprejemu akta, ki določa podrobnejši način nastanitve in pogoje za bivanje drugih uporabnikov in drugih študentov
uskladi se navedba izobrazbe direktorja s slovenskim ogrodjem kvalifikacij.
Objavljeno je bilo poročilo prvega in drugega kroga izbirnega postopka za vpis v srednje šole. Za šolsko leto 2022/2023 je bilo razpisanih 25.333 mest, kar je številka višja od lanske. Enako je s prijavami in na določene programe in izbobraževanja. Kaj nam pove statistika vpisa v srednje šole za šolsko leto 2022/2023?
Vpis v srednje šole za šolsko leto 2022/23 skozi številke
V okviru prijavno-vpisnega postopka za vpis v srednje šole je bilo na voljo 25.333 prostih mest. Lansko leto je ta številka znašala 24.140. Do začetka prvega kroga izbirnega postopka, ki se je pričel 16. junija, se je na razpisana mesta prijavilo 21.103 kandidatov. Lani je bila ta številka nižja, znašala pa je 20.102 kandidatov.
Podatki po srednješolskih programih:
v programih nižjega poklicnega izobraževanja je bilo prijavljenih 550 kandidatov (lani 444),
v programih srednjega poklicnega izobraževanja 3996 kandidatov (lani 3751), od tega se jih je 134 (lani 114) odločilo za vajeniško obliko izobraževanja,
v programih srednjega strokovnega izobraževanja 902 kandidatov (lani 8632) in
v gimnazijskih programih 7534 kandidatov (lani 7275).
Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 6061 kandidatov (lani 5886), za strokovne gimnazije pa se je prijavilo 1473 kandidatov (lani 1389).
Na šolah z omejitvijo vpisa je bilo na dan 16. junij 2022, ko se je začel prvi krog izbirnega postopka, prijavljenih 8745 (lani 8633) kandidatov na 7055 (lani 6694) vpisnih mest za prvi krog in 786 mest za drugi krog (lani 713) ter 12.358 (lani 11.469) kandidatov na šolah, ki niso omejile vpisa, na 18.058 (lani 17.069) vpisnih mest.
Statistika vpisa v srednje šole Foto: Goumbik iz Pixabay
Neuspel vpis v prvem krogu je pomenil vpis v drugem
Po prvem krogu izbirnega postopka se 1694 kandidatom, prijavljenih na šolah z omejitvijo vpisa, ni uspelo uvrstiti na želeno šolo, ali pa morda do izbirnega postopka niso izpolnili osnovnega vpisnega pogoja za vpis v srednjo šolo, to je dokončana osnovna šola, saj so morda imeli kandidati popravne izpite v osnovni šoli.
V drugem krogu izbirnega postopka je sodelovalo 1581 kandidatov. Od tega je bilo na prvo navedeno željo sprejetih 686 kandidatov, na drugo 461 kandidatov, na tretjo 204 kandidati, na četrto željo 108 kandidatov, na peto 50 kandidatov, na šesto željo 17 kandidatov, na sedmo željo 9 kandidatov, na osmo rangirano mesto 3 kandidati, na deveto 2 kandidata in na deseto mesto 3 kandidati.
Na nobeno izmed izbranih šol oziroma programov se ni uspelo uvrstiti 38 kandidatom, od tega jih je več kot polovica rangirala največ do 4 šole oziroma izobraževalne programe, ostali so sicer rangirali od pet do deset različnih šol oziroma programov (od možnih 10), kjer pa glede na število točk niso bili uspešni, pri čemer je treba tudi pojasniti, da jih je kar nekaj med njimi rangiralo programe, za katere niso dosegali točk že v prvem krogu izbirnega postopka.
Prosta mesta na srednjih šolah bodo objavljena v juliju
Število še prostih mest za vpis v 1. letnik posameznih srednješolskih programov (po šolah) bo najkasneje 4. julija 2022 objavljeno na spletni strani ministrstva.Kandidati se lahko na šolah, kjer bodo še prosta mesta, vpišejo do začetka prihodnjega šolskega leta – do 31. avgusta 2022.
Nova raziskava je pokazala zgodnejši razvoj življenja na kopnem in večjo koncentracijo kisika v atmosferi, kot smo predvidevali.
Kaj ostane po požaru in se lahko ohrani milijarde let? Oglje. Znanstveniki so preučili vzorce starodavnega oglja iz Walesa in Poljske ter postavili nov mejnik za najstarejši požar – 10 milijonov let prej, kot smo mislili. To pa ni le zanimiv podatek temveč kazalec, koliko kisika je bilo prisotnega.
Kako izmeriti količino kisika skozi zgodovino
Za ogenj potrebujemo gorivo, iskro in kisik. Brez dvoma so bile pradavninske iskre strele, ki še danes povzročijo prenekateri požar. Gorivo je bilo rastlinsko življe in ogromne gobe oziroma glive, ki so ravno začele prehajati tudi na kopno. Kisik pa je najbolj kontroverzna izmed tem, saj se strokovnjaki ne strinjajo, koliko ga je bilo, kdaj in kako se je njegova koncentracija spreminjala skozi zgodovino.
O količini kisika znanstveniki sklepajo na podlagi premoga v močvirjih, izgrajevanja gora, erozije in kemičnih procesov povezanih z njimi. Vse te metode so v redu, vendar nobena ni tako natančna kot analiza ostankov požarov – oglja.
Analizirali so ožgane rastline in glive
Oglje, ki so ga analizirali, je del fosilnih ostankov ožganih rastlin in gliv imenovanih Prototaxiti, ki so ostali v sedimentnih kamninah, za katere vemo, koliko so stare. Ker vemo, da so se požari začeli skoraj sočasno z rastjo kopenskih rastlin in gliv, je tudi njihov nastanek z novo raziskavo pomaknjen za okoli 10 milijonov let zgodneje, do 430 milijonov let v preteklost.
Ožgan fosilni ostanek. Foto: Ian Glasspoll on Colby College
Silur
Čas, ko so se prve rastline preselile na kopno, je bila geološka doba Silur. V tem obdobju je izumrlo okoli 60 % vodnih organizmov. Razlog za to naj bi bile strupene kovine, ki so se začele sproščati z oceanskega dna zaradi zmanjšane koncentracije kisika. Prva hipoteza je, da se je v nekem trenutku povišala koncetracija dušika, kar je spodbudilo rast rastlin, ki so porabile več kisika. Druga pravi, da je zaradi povišanih temperatur v tej dobi kisik začel zapuščati morje, začenši na dnu.
Nova raziskava je dodala k eni izmed starejših, ki je preučevala žepke z tekočino v halitih, posebni vrsti natrijevega klorida oziroma soli. Pokazala je, da je bila koncentracija kisika v Silurju približno 21 % ali še več. Prejšnji modeli so predvidevali manj kisika v atmosferi in še manj v prejšnjih obdobjih. Oboje bi lahko nova raziskava postavila na glavo.
