Ali optimisti živijo dlje kot pesimisti?

Urban Kolman
-
0

Po ugotovitvah nove raziskave ljudje, ki na življenje gledajo bolj pozitivno, živijo dlje in imajo manj težav z zdravjem. Razlog za to naj bi bil tudi v številu manj stresnih dogodkov, s katerimi se morajo soočiti v življenju. V raziskavi so ugotovili, da so odzivi optimistov in pesimistov na stresne dogodke podobni. Prav tako si od njih enako opomorejo. Do razlik pride pri čustvenem odzivu, kjer so se optimisti odzvali bolje, ker se vsakodnevno niso soočali s stresnimi položaji.

Kako optimisti zmanjšajo svoj nivo stresa, še vedno ni čisto jasno. Raziskovalci menijo, da je to tudi posledica izogibanja prepirom, izgubljenim ključem, prometnim zastojem in drugim razdraženostim oziroma takšne ovire preprosto ne dojemajo kot stresne.

Kaj so raziskovali?

Že podobne raziskave s tega področja so ugotovile, da naj bi optimisti živeli dlje in bili bolj zdravi. A raziskovalci nikoli niso mogli ugotoviti, zakaj točno optimističen pogled na življenje povzroča lepše staranje.

»Glede na predhodno delo, ki je povezovalo optimizem z dolgoživostjo, zdravim staranjem in manjšim tveganjem za večje bolezni, se je zdel logičen naslednji korak, da bi preučili, ali bi optimizem lahko zaščitil pred učinki stresa pri starejših odraslih,« je o raziskavi dejala dr. Lewina Lee, klinična psihologinja pri Veterans Affairs Boston Healthcare System in docent za psihiatrijo na Univerzi v Bostonu.

Kozarca vode.
Večna dilema, ali je kozarec napol poln ali napol prazen.

Lee in njeni kolegi so analizirali podatke o 233 moških, ki so bili stari vsaj 21 let, ko so se vpisali v ameriško študijo o normativnem staranju veteranov med letoma 1961 in 1970. Raziskave v 80. in 90. letih so ocenjevale raven optimizma moških.

Med letoma 2002 in 2010 so vsako leto opravili do tri osem dni dolge dnevniške zapise. V njih so beležili razpoloženje in morebitne stresne situacije, s katerimi so se soočili. Sumili so, da se bodo optimisti lahko hitreje vrnili v boljše razpoloženje kot pesimisti. Toda podatki tega niso potrdili.

Kaj so ugotovili?

»Ugotovili smo, da so bolj optimistični moški poročali, da imajo manj dnevnih povzročiteljev stresa, kar je delno pojasnilo njihovo nižjo raven negativnega razpoloženja. To nam je nakazalo, da so morda bolj optimistični moški bodisi omejili svojo izpostavljenost stresnim situacijam ali pa da je manj verjetno, da bodo zaznali ali označili situacije kot stresne,« je o ugotovitvah dejala Lee. V raziskavi so se osredotočili na moške, a prepričani so, da ugotovitve veljajo tudi za ženske.

Nivo optimizma in pesimizma je pri ljudeh skozi življenje običajno dokaj stabilen. Vseeno Lee poudarja, da je možno skozi življenje spodbuditi bolj optimističen pogled na življenje. Ključno je, da razvijemo samozavedanje o tem, kako se odzovemo na neko situacijo oziroma, kako jo presojamo. Če smo se na neko situacijo v preteklosti odzvali negativno, potem moramo naslednjič, ko bomo v podobni situaciji, premisliti in poiskati nov bolj pozitiven pristop.

Prometni zastoj.
Ob zastoju v prometu ni potrebno postati živčen.

Kaj to pomeni?

Profesor Andrew Steptoe, vodja vedenjske znanosti na UCL, ki ni bil vključen v študijo, se je z ugotovitvami, da optimisti lahko živijo življenje z manj težavami kot pesimisti, strinjal.

Strinja se z idejami, da se je z njimi lažje razumeti in da manj pogosto pridejo v konflikt. Ter, da je preprosto manj verjetno, da bodo dnevne incidente obravnavali kot stres.

Kaj ugotovitve pomenijo za zdravje tudi po njegovi oceni, ni mogoče trditi. Dejal je: »Obstajajo dokazi, da je večji optimizem in manj pesimizma povezan z manjšim tveganjem za prihodnje slabo zdravje. To bi lahko bilo povezano z življenjskim slogom, večjo telesno dejavnostjo, boljšo prehrano, manj kajenjem.«

Inovativna uporaba Petal Maps na Huawei P50 Pocket

Huawei
-
0

Huaweieva priljubljena navigacijska in kartografska storitev Petal Maps je izkoristila zmožnosti inovativnega zložljivega pametnega telefona Huawei P50 Pocket. Zemljevidi Petal namreč po novem prikazujejo oznake za vodenje na okroglem manjšem zaslonu, tudi ko je telefon zložen.

Sodelovanje med notranjim in zunanjim pomožnim zaslonom zagotavlja brezhibno udobje, ne glede na način uporabe zložljivega pametnega telefona Huawei P50 Pocket. Preprost dostop do informacij vodenja prek pomožnega zaslona namreč zemljevidom Petal dodajajo celovitost in priročnost, ki na telefonih z običajno zasnovo ni na voljo.

»Zemljevidi Petal z zmogljivostjo navigacije brez povezave v internet, svežim uporabniškim vmesnikom in celovitimi funkcijami za Huawei pomenijo velik uspeh, ki se kaže v hitri rasti aktivnih uporabnikov,« je dejal dr. Jaime Gonzalo, podpredsednik Huaweieve Mobile Services. »Tehnologija se mora prilagajati uporabniku in ne obratno. Pomembno je, da zemljevidi Petal v celoti izkoristijo velik zaslon, ko je naprava razprta, a tudi, da nadaljujejo vodenje, ko se uporabnik odloči, da jo zloži. Ne da bi bil pri tem prisiljen sklepati kompromise ali da bi bila storitev kakorkoli okrnjena.«

Od uvedbe leta 2020 so zemljevidi Petal zabeležili 14,5 milijona ur navigacijskih storitev, medtem ko zmogljive funkcije, kot so vodenje po voznih pasovih, pametna priporočila poti, razmere na cestah in drugo, uporablja že več kot 35,2 milijona uporabnikov v 166 državah sveta.

Pomožen zaslon na zadnji strani telefona Huawei P50 Pocket je popoln za prikaz izbranega nabora informacij in ga zlahka uporabite za prikaz vremenske napovedi, upravljanje glasbe, preverjanje koledarja in branje obvestil. Uporaben pa je tudi za portretno selfi fotografiranje z zadnjimi kamerami, ki izkoristi vse njihove zmogljivosti s poudarkom na delovanju v slabših svetlobnih razmerah.

Zemljevidi Petal so nameščeni na vseh napravah Huawei, na voljo pa so tudi v trgovinah AppGallery in Play.

Povezan ekosistem naprav

Pametni telefoni Huawei P50 Pocket se sicer skupaj s Huawei P50 Pro pridružujejo širokemu naboru drugih naprav Huawei, ki so na voljo pri nas. Najprej sta tu telefona srednjega cenovnega razreda Huawei nova 9 in Huawei nova 8i, njima pa sledijo še pametne ure serije Watch GT 3, monitorja MateView in MateView GT in nadvse čudovite in inovativne slušalke FreeBuds Lipstick.

Za več informacij obiščite: consumer.huawei.com/si

Kaj sploh počnemo v vesolju?

Janko Šali
-
0

Vedno več ljudi se ukvarja z raziskovanjem vesolja, a kaj pravzaprav počno? Skozi zgodovino sta raziskovanje vesolja poganjala radovednost in iskanje kozmične harmonije, medtem ko poskuša moderna astronomija najti življenje še kje druge kot na Zemlji. V zadnjem času pa vesoljsko raziskovanje vedno bolj diši korporacijam, ki iščejo zaslužek.

Vesoljske sonde

Prvo telo, ki ga je človek poslal v vesolje, je bila nacistična raketa MW 18014. Prvi umeten satelit je bil ruski Sputnik 1, še bolj znani sta sondi Voyager, izstreljeni leta 1977, ki še vedno delujeta. Vesoljske agencije so izstrelile že našteto sond, ki opazujejo razna vesoljska telesa. Obstaja družina sond, ki so bile izdelane posebej za opazovanje slavnega Halleyevega kometa. Hayabusa nam je prinesla vzorce z asteroida, Vega 1 in 2 sta odvrgli vremenske balone na Venero, preden sta se srečali s Halleyevim kometom, Luna 3 je posnela prvo fotografijo temne strani Lune, ikonične fotografije Jupitra in Saturna sta nam prinesli sondi Voyager. Prav zdaj pa načrtujejo novo sondo, posebej opremljeno za opazovanje medzvezdnega prostora, ki bo nadaljevala delo Voyagerjev in sond Pioneer, ki so že vse zunaj naše heliosfere.

Mednarodna vesoljska postaja

Morda največji dosežek vesoljskega raziskovanja in sodelovanja držav je postavitev stalnega vesoljskega habitata – Mednarodne vesoljske postaje (ISS). V njej sodelujejo astronavti iz vesoljskih agencij Amerike, Kanade, Rusije, Japonske in Evrope. Kljub njeni velikosti je tam naenkrat manj kot 10 ljudi. Med svojim bivanjem astronavti skrbijo za pravilno delovanje in izvajajo znanstvene raziskave. ISS je idealno okolje za eksperimente, ki zahtevajo mikrotežnost, zelo nizke temperature ali veliko sevanja. Preučujejo tudi učinke življenja v vesolju na žive organizme z Zemlje. ISS je tako prva stopnica k širjenju človeštva z Zemlje v vesolje in na druge planete.

Vesoljski teleskopi

Hubble, Einstein, Kepler so le nekateri izmed teh čudežev tehnologije. Vesoljski teleskopi se izkazujejo za daleč najbolj učinkovito orodje raziskovanja vesolja. Hubble je pomagal določiti starost vesolja in hitrost njegovega širjenja, Kepler je odkril množico novih planetov in osončij. Večina opazovanj je v nevidnih spektrih svetlobe, s čimer lahko zaznajo črne luknje, kozmično valovanje ali sončev veter.

Luna

Zadnjič je človek stopil na Luno leta 1972. V prihodnosti misija Artemis, pod pokroviteljstvom agencije NASA obljublja ponoven obisk Lune, celo stalno naselitev ljudi tam in pridobivanje surovin (predvsem vode). Za razliko od prejšnjih polj raziskovanja je tu veliko zasebnega interesa. NASA sodeluje s podjetjema Blue Origin, ki namerava tam postaviti stalno bazo, in SpaceX, katerega cilj je vzpostaviti stalno mrežo prevozov tovora in ljudi od Zemlje do Mednarodne vesoljske postaje, Lune in Marsa.

Mars

Od leta 1993 je bilo na Marsu že sedem pristankov roverjev ali nizkoletečih plovil, ki nabirajo vzorce. Okoli njega krožijo tri sonde. Ker vemo, da je Mars nekoč prekrival ocean, je glavno vprašanje, ali je nekoč na Marsu obstajalo življenje. Tudi če tam nikoli ni bilo življenja, pa želi glavni zagovornik kolonizacije Marsa Elon Musk poskrbeti, da življenje na rdečem planetu bo.

Kombuča – mistični zdravilni napitek

Nina Marčeta
-
0

Veš tista »magična« zdravila, ki naj bi po priporočilih naših babic pozdravila vse bolezni? No, kombuča je starodaven napitek oziroma ljudsko zdravilo z več pozitivnimi učinki, ki so ga uporabljale tudi naše babice. Je posebna goba, ki se namaka na posladkanem čaju in tako proizvede napitek, ki lahko pomaga pri raznoraznih težavah. Spodaj si preberi zdravilne učinke tega mističnega napitka.

1. Pomaga ohranjati zdravo telesno težo

Ko pomislimo na telesno težo, se velikokrat zgodi, da naše misli uidejo k vizualnemu vidiku. Vendar ne smemo pozabiti, da je ta zelo pomembna tudi za naše splošno zdravje. Na žalost pa sodobni način življenja s kilogrami ne pomaga, temveč situacijo slabša, saj ima vedno več ljudi težave z odvečno telesno težo. Ta prispeva k sladkorni bolezni, boleznim srca in ožilja. Kombuča pomaga pri ohranjanju zdrave prebave in posledično prispeva k ohranitvi zdrave telesne teže.

2. Varuje pred rakom

Rak je ena najnevarnejših bolezni v zahodnem svetu, pri kateri prihaja do nenormalne rasti celic, te pa se širijo iz enega dela telesa na drugega. Obstaja več kot 100 različnih vrst raka. Kombuča ne zdravi nobene oblike, lahko pa služi kot preventiva in naše telo varuje. Nekatere raziskave kažejo, da bi kombuča lahko povečala odpornost pred rakom, vendar je potrebnih še nekaj raziskav več. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da pitje kombuče ne bo škodilo.

3. Pomaga zdraviti razjede želodca

Dandanes so naša hitra življenja zelo stresna, zato ni presenetljivo, da so tovrstne boleče, neprijetne razjede kar pogoste. Sodeč po nekaterih študijah, pa naj bi kombuča te pomagala pozdraviti, saj je polna antioksidantov, ki varujejo želodčno sluznico.

Kombuča

4. Krepi imunski sistem

Imunski sistem je izredno pomemben del našega telesa, saj nas brani pred raznoraznimi boleznimi. Če že zbolimo pa poskrbi, da se telo samo pozdravi. Ko je naš imunski sistem oslabljen, zelo hitro zbolimo, dobimo alergijske reakcije in podobno. Tega lahko krepimo na več načinov, na primer z zdravo prehrano in telovadbo, pomagamo pa si lahko tudi s kombučo.

5. Vsebuje zdrave probiotike

Kombuča je bogata z laktobacili – probiotiki, ki pozitivno delujejo na naš prebavni trakt – blažijo prebavne težave, pomagajo do lažjega premikanja črevesja in varujejo steno prebavil.

Kot lahko vidiš, je kombuča polna pozitivnih lastnosti, ki ohranjajo naše telo močno in zdravo. Prav tako je zelo osvežilen in okusen napitek, zato ga lahko zamenjaš s kakšno slabo razvado, kot je kokakola in tako začneš svojo pot do bolj zdravega življenskega sloga.

How-To Make Kombucha

Kako odpreti svoj s. p.?

Žiga Kastelic
-
0

Marsikateri študent se po zaključku študija odloči za ustanovitev s. p. Tako postane samostojni podjetnik in sam svoj šef. Bodoči samostojni podjetniki, ki so prepričani, da je to prava odločitev, lahko to storijo na tako imenovanih točkah SPOT (Slovenska poslovna točka) ali portalu SPOT. Postopek ustanovitve je brezplačen, v nadaljevanju ti ga podrobneje predstavimo.

V treh korakih do »espeja«

Do ustanovitve s. p. vodijo trije koraki:

  • prijava v poslovni register – AJPES,
  • prijava v davčni register – FURS in
  • prijava v sistem socialnega zavarovanja – ZZZS.

Zgoraj opisani koraki do ustanovitve s. p. so sila preprosti in ne vzamejo preveč časa. Vsakega izmed korakov je možno opraviti na spletu, a mi bomo opisali klasičen potek v fizični obliki. Prednost tega je, da ti lahko na mestu pomagajo zaposleni vsake izmed služb.

Na prvem mestu je prijava v poslovni register, za katero se zglasiš na eni izmed točk agencije AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Tu boš potreboval svoje podatke: naziv podjetja, skrajšani naziv podjetja, poslovni naslov in overjena izjava lastnika, če nisi lastnik objekta, kjer boš deloval. Poleg tega je glavna reč tudi dejavnost tvojega podjetja (slikopleskarstvo, umetniško ustvarjanje, novinarska dejavnost …).

Istočasno z oddajo predloga za vpis v Poslovni register lahko na točki VEM, kamor spada tudi AJPES, oddaš prijavo v davčni register. Če tega ne storiš, moraš preostale podatke sam sporočiti Finančnemu uradu Republike Slovenije (FURS). Ti podatki so: ime in priimek, davčna številka, naziv podjetja, oseba, ki ti vodi poslovne knjige, podatki o poslovnih enotah doma in v tujini, številke poslovnih računov v tujini in kapitalske naložbe, način ugotavljanja davčne osnove in višina prihodkov in odhodkov.

Zadnji korak je prijava v socialna zavarovanja, kar je prav tako možno storiti na točki VEM. Če tega ne storiš takrat, pa moraš to opraviti najkasneje v osmih dneh od vpisa v poslovni register. Oddajal boš ustrezen obrazec M (M1 za navadni s. p. ali M12 za popoldanski s. p.).

Kakšna je razlika med navadnim in popoldanskim s. p.?

Popoldanski s. p. je namenjen tistim, ki so v delovnem razmerju za polni delovni čas (40 ur na teden). Je najboljša izbira za tiste, ki ustvarjajo poleg službe ali pa jim redno delo ne zadostuje. Pri popoldanskem s. p. so tudi relativno nizki stroški za prispevke, mnogi se zanj odločijo kot za vstopni korak v samostojno podjetništvo. Po drugi strani je navadni s. p. v celoti ista zadeva, izjemi sta le višina stroškov in dodatna zaposlitev.

Študent in s. p. – pomembni dejavniki

Če si v času študija želiš odpreti s. p., se pred tem pozanimaj o nekaterih posledicah. Študent podjetnik se ne more posluževati subvencioniranega načina prehrane, prav tako nima več pravice do bivanja v študentskem domu. Če študent odpre s. p., mu propade pravica do državnih štipendij. Izgubi tudi pravico do vzdrževanega družinskega člana.

Kam z vprašanji glede ustanovitve s. p.?

Slovenija ima veliko število točk, kamor se lahko študenti obrnejo z vprašanji glede ustvarjanja lastnega podjetja. Prebiraj veliko člankov na to temo in se spoznavaj z besediščem, ki ga uporabljajo samostojni podjetniki. Vedno se lahko obrneš na osebe, ki že imajo svoje podjetje, ali pa uporabiš enega izmed kanalov za pomoč. Na točkah SPOT ti bodo pomagali pri vseh vprašanjih, ki jih imaš, in te vodili skozi postopek.

Amazonski pragozd blizu prelomne točke

Tjaša Sušnik
-
0

Znanstveniki opozarjajo, da se Amazonski deževni gozd približuje prelomni točki, kjer bodo drevesa masovno začela umirati. Raziskava je namreč pokazala, da največji deževni gozd na svetu izgublja sposobnost obnove po sušah, požarih in izsekavanju. V prihodnosti se bo tako morda spremenil v savano, ki je precej manj uspešna pri črpanju ogljikovega dioksida iz atmosfere. To bi še dodatno pospešilo globalno segrevanje.

Več kot 75 odstotkov pragozda kaže znake izgube odpornosti. Drevesa potrebujejo dlje časa, da si opomorejo po požarih, izsekavanju in sušah, ki so večinoma posledica globalnega segrevanja. Gre torej za začaran krog, katerega posledice bi lahko bile usodne.Dva otroka hodita po reki, v ozadju gorijo visoka drevesaNekateri menijo, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo dosežena prelomna točka. Potem bi se v nekaj desetletjih velika območja pragozda spremenila v savano – popolnoma drugačen ekosistem. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem smo že izgubili petino pragozda.Visoka rumenkasta trava, v ozadju nekaj dreves in vzpetina

Tudi zadnje ugotovitve potrjujejo, da človeško izkoriščanje tropskega deževnega gozda skupaj s podnebnimi spremembami najbolj ogroža ta dragocen ekosistem, ki je dom desetini vseh vrst organizmov, ki jih najdemo na planetu.Tukan (tropska ptica z velikim pisanim kljunom) sedi na veji

Potrebuješ idejo za branje? 6 latinskoameriških proznih klasik

Vesna Petrič
-
0

V času, ko je naš knjižni trg nasičen z angleškimi in ameriškimi deli, pogosto pozabimo ali spregledamo dela ostalih tujih in domačih avtorjev, ki čakajo, da bodo odkrita. Vstopanje v svet tujejezične literature je nadvse neprecenljivo, saj skozi morfosintaktično stran jezika, kot tudi skozi vsebino, ki nam jo odkriva, izkusimo novo kulturo skozi oči posameznika, ki jo dobro pozna. Dobimo notranji uvid v nepoznani narod, v filozofijo pripovedovalca ali morda le v ljubezensko zgodbo dveh nesrečnikov. Odpravimo se v Latinsko Ameriko in spoznajmo nekaj temeljnih del različnih obdobij in literarnih smeri.

Kronika napovedane smrti – Gabriel García Marquez (Kolumbija)

Seznam začnimo s kratkim romanom, ki bo pred tabo razgrnil uganko o skrivnostnem umoru karibskega mladeniča Santiaga Nasarja. Čeprav avtorja poznamo predvsem po bolj znanih delih, kot so Sto let samote, Patriarhova jesen, Ljubezen v času kolere ali General v svojem blodnjaku, je to kratko prozno delo iz leta 1981 povsem upravičeno vredno omembe. Resda je v njem odsoten Marquezov magični realizem, a zato blesti njegov novinarski stil pisanja. Avtor je sam priznal, da je navdih za delo dobil v resničnem primeru, o katerem je nekoč pisal. Človek je bil umorjen in zdelo se je, da je celoten kraj vedel, da se bo to zgodilo. Nihče pa ni storil ničesar, da bi tragično smrt preprečil. Le zakaj?

Hiša duhov – Isabel Allende (Čile)

NaslovnicaTo je delo, ki pripoveduje zgodbo družine Trueba oziroma štirih generacij mističnih ljudi od začetka 20. stoletja pa do sedemdesetih let. Allende nas spozna s posamezniki, ki so se rokovali z magijo, gledali v prihodnost in se bojevali s sedanjostjo. Hiša duhov je s svojimi multipli pripovedovalci popolno branje magičnega realizma, saj prepleta socialne in zgodovinske okoliščine postkolonialnega Čila, temo revolucije, politike, idealov in socialnih razredov skupaj s fantastičnimi pojavi smrti, duhov in ljubezni.

Poljub ženske pajka – Manuel Puig (Argentina)

Branje te knjige te bo navdušilo, če se imaš za aktivnega bralca, ki rad napeto spremlja pripoved in zna brati med vrsticami. Avtor nam namreč v njej razkriva zgodbo dveh zapornikov, ki si v želji preganjanja dolgčasa pripovedujeta filmske zgodbe. Zaprta zaradi neprimernega političnega nazora oziroma homoseksualnosti, moška Valentín Arregui in Molina preko te dejavnosti spleteta tesno vez in se zaljubita. Delo je bilo v sedemdesetih letih v času argentinske diktature zaradi spolne usmerjenosti protagonistov prepovedano, pozneje pa prepoznano s strani španskega časopisa El Mundo kot eno izmed stotih najboljših romanov 20. stoletja v španskem jeziku.

Pedro Páramo – Juan Rulfo (Mehika)

Obe deli; Poljub ženske pajka in Pedro Páramo sta fragmentarna romana. To pomeni, da sta sestavljena iz več fragmentov oziroma delov, krajših enot zgodb, ki nam kot delčki sestavljanke sami po sebi lahko delujejo zmedeno, a na koncu se povežejo v večjo sliko. Branje takih romanov od nas zahteva, da vseskozi razmišljamo o osebah in njihovih preteklih zgodbah. Še poseben bralni izziv je Rulfov roman, saj pogosto preskakuje v času v preteklost(i) in nazaj v sedanjost. Poleg tega združuje svet živih in mrtvih ter nam predstavlja duhove pokojnih, ki tavajo po svetu in preganjajo svoje potomce ali znance. Če torej želiš spoznati zgodbo Pedra Párama, se moraš z njegovim nezakonskim sinom Juanom Preciadom odpraviti v vasico po imenu Comala in korak za korakom spoznavati žalostne dogodke, ki so sledili krvavi mehiški revoluciji.

Ristanc – Julio Cortázar (Argentina)

Naslovnica knjige Ristanc v španščini (Rayuela).Ristanc je naravnost izjemno delo, ki se ga je morda zaradi njegove kompleksnosti težko lotiti. Ima pisano zgradbo, saj ga sestavljajo poglavja, kjer se avtor pri pisanju poslužuje različnih besedilnih postopkov. Eksperimentalnost se kaže v interkteksualnosti (vključevanju odlomkov drugih del), toku zavesti in spominih, ki jih opisuje. Zaradi teh značilnosti morda spominja na evropsko sestrsko delo Jamesa Joycea Ulikses. Cortázar na začetku romana preprosto predlaga možen način branja, a bralcu ponudi, da se romana loti, kot se mu zazdi. Zgodbi ni potrebno slediti od prve do zadnje strani, temveč lahko plujemo med poglavji in sami izbiramo, kako se bo zgodba nadaljevala. Kot po ristancu – lahko skačemo iz kvadratka na kvadratek. Zato obstaja več možnih koncev in nihče ne določa, kateri je pravi. V romanu sledimo glavnemu liku Horaciu Oliveiri, ki opisuje svoje razmerje z Mago. Njuno ljubezen slika mnogo čudovitih citatov, ki so si jih sposodili tudi pisci popularne Netflix serije Oscuro deseo ali Dark desire.

Sto let samote – Gabriel García Marquez (Kolumbija)

Naslovnica knjige Sto let samoteSto let samote je najbrž najbolj znano latinskoameriško prozno delo. Avtor nas popelje v svojo izmišljeno kolumbijsko vasico Macondo, ki se pojavlja že v njegovih prejšnjih delih La hojarasca, Los funerales de la Mamá Grande, Huda ura (La mala hora) in Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal (El coronel no tiene quien le escriba). Tam se pobližje spoznamo z zgodovino družine Buendia skozi sto let oziroma sedem generacij. Preko elementov magičnega realizma so nam predstavljene lepote in čudaštva posameznikov v družini, ki se spoprijemajo s težkim življenjem kot najbolje znajo. Marquez je knjigo pisal 18 mesecev in se ob tem počutil kot njen ujetnik. Ko jo je naposled dokončal in se odpravil na pošto, da bi jo poslal založbi, je lahko poslal le prvo polovico romana, saj ni imel denarja, da bi pokril poštnino skoraj 500-tih strani rokopisa. Z ženo sta nato prodala edine 3 vredne naprave iz hiše, da sta odposlala še drugi del, nato pa mu je rekla: »Samo še to nam manjka, da bi bil roman slab«. Iz popolnega uboštva, v katerega ga je poneslo pisanje, sta ga rešila fenomenalen uspeh in nagrade, ki jih je prejela nova latinskoameriška klasika.

Vsi avtorji in njihova dela so bili nagrajeni in veljajo za temeljna branja Srednje in Južne Amerike. Magični realizem je literarna smer, ki se je rodila v teh državah in nosi v sebi posebne karakteristike, ki se evropskemu bralcu morda sprva zdijo nenavadne ali celo bizarne, a s časom branju doprinesejo poseben čar, ki ga je nadvse prijetno izkušati. Za tiste posameznike manj literarne vrste, so dostopne tudi filmske adaptacije, z izjemo zadnjega romana na našem seznamu. Marquezova družina do sedaj ni dovolila prenosa zgodbe na zaslone, leta 2019 pa je končno pristala v produkcijo serije z Netflixom oziroma z Nobelovim režiserjem Rodrigo Garcío, pod pogojem, da bo snemana v španskem jeziku z nekaterimi scenami v Kolumbiji. Izid serije še vedno ni znan, a jo lahko nestrpno pričakujemo vsak čas.

Slovensko valentinovo – kako ga praznujemo?

Nika Vrabec
-
0

Gregorjevo se praznuje 12. marca, ko goduje sv. Gregor. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi. Po starih običajih so ga praznovali na prvi spomladanski dan, ko se je dan začel daljšati. Ljudsko izročilo pravi, da se na ta dan ptički ženijo, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

Naše ljudsko izročilo pozna več dni za ptičjo ženitev, med drugim vincencijevo, 22. januarja, vsem najbolj znano valentinovo, 14. februarja, in pa urbanovo, ki ga praznujemo 25. maja. A med Slovenci je poleg valentinovega priljubljeno predvsem gregorjevo.

Izvor

Do 16. stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca. Novo razdelitev leta je vpeljal papež Gregor XIII. in v Avstrijskem cesarstvu je koledar začel veljati leta 1584. Po papežu Gregorju XIII. se zato imenuje tudi gregorijanski koledar, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki.

Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev

  • Nekoč je veljajo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila.Dekle.
  • Otroci so mislili, da se na ta dan ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Odrasli so jim tako ponekod začeli sčasoma tudi skrivati priboljške v grme, da so jih razveselili.Pogača.
  • Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke (plovila s svečkami), ki so vsako leto bolj barvita in izvirna, ljudje spuščajo med drugim v Tržiču in Ljubljani.Spuščanje gregorčkov.
  • Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.Koledovanje.
  • Približno do 2. svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.Svatovski sprevod.

Boš tudi ti letos spustil kakšnega gregorčka?

Nam najbližja črna luknja več ne obstaja

Janko Šali
-
1

Astronomi z Evropskega južnega observatorija (ESO) so leta 2021 objavili rezultate svojih opazovanj in obstoj nam najbližje črne luknje le 1000 svetlobnih let stran. Sledilo je veliko objav, špekulacij in splošnega medijskega pompa, a rezultati niso prepričali vseh. Drugi strokovnjaki so dvomili v obstoj črne luknje in predlagali drugačne hipoteze, zadnja raziskava pa je do konca zavrnila hipotezo črne luknje v sistemu HR 6819.

zvezdni sistem
Tako smo si predstavljali HR 6819 pred dvema letoma.

Kaj je videl ESO leta 2021

V sistemu HR 6819 so opazili dve zvezdi, ki krožita druga okoli druge na sumljivi razdalji. Sistemi z več kot eno zvezdo so kar pogosti, a glede na podatke so znanstveniki vedeli, da gre za nekaj več kot le binarni sončni sistem. Postavili so hipotezo, da vidimo trojni sistem z eno zvezdo in črno luknjo v sredini, ki krožita druga okoli druge, druga zvezda pa kroži okoli obeh.

Nova hipoteza

Podatki iz leta 2021 so bili dostopni astronomom po vsem svetu in skupina pod vodstvom Julie Bodensteiner je na podlagi enakih opazovanj postavila drugačen zaključek. Njihova hipoteza je bila, da imamo opravka z binarnim sistemom brez črne luknje, v katerem se dogaja zvezdni vampirizem. Ta je pogost pojav v binarnih sistemih, kjer so zvezde dovolj blizu. Zaradi različno hitre rasti zvezd se zunanja plast hitreje rastoče preveč približa drugi, ki jo s svojo gravitacijo »sleče«. Zdaj je tista, ki je rastla hitreje, manjša in navidez bolj oddaljena.

zvezdni vampirizem
Ilustracija zvezdnega vampirizma (vir: wiki)

Raziskava

Tudi avtorji prve raziskave so se zavedali, da je njihova hipoteza le hipoteza in skupaj z drugo skupino so izvedli nadaljnja opazovanja na drugih instrumentih. Uporabili so MUSE (Multi Unit Spectroscopic Explorer) in GRAVITY. Prvi je pokazal, da na predvideni zunanji orbiti ni zvezde (tiste, ki naj bi krožila okoli črne luknje in notranje zvezde), GRAVITY pa je razkril, da je razdalja med zvezdama trikrat manjša kot med Zemljo in Soncem.

Ti dve dejstvi sta ovrgli obstoj črne luknje, a astronomi se že veselijo nadaljnjega opazovanje zvezdnega vampirizma, ki so ga ujeli v objektiv. Vodja raziskave Abigail Frost je povedala, da so imeli veliko srečo, saj se takšni dogodki med zvezdami odvijajo hitro in bi lahko zamudili pravi trenutek. Poleg tega bo HR 6819 popoln kandidat za raziskovanje binarnih sistemov in njim lastnih fenomenov.

5 najbolj bizarnih superjunakov

Žan T. Urbanija
-
0

Vsi poznamo Batmana, Spidermana, Supermana in Wonder Woman. Ti superjunaki imajo izjemne moči in so priljubljeni po vsem svetu, saj so zanimivi, dobri po srcu in se vedno borijo proti zlobnežem. A v prejšnjem stoletju se je zaradi primanjkovanja junakov za stripe pojavilo kar nekaj novih, čudnih (anti) junakov. Veliko teh je bilo uspešnih, a nekaj je bilo res bizarnih in preprosto rečeno, slabih.

»Leather Boy«

Mnogi oboževalci menijo, da je Gene Lorrene eden najslabših junakov v zgodovini. »Leather boy« oziroma »usnjeni fant« nima nobenih supermoči – razen uživanja v bolečini, se zdi.

Ne pozabi, to je (bil) strip za otroke. Zakaj je v stripu potreben moški, ki je obseden z BDSM? Najbolj žalostno je, da se je to zdela nekomu dobra ideja. Heteroseksualen moški oblečen v preozko usnje in z »gag-om« v ustih je zelo zanimiv otrokom. Said no one ever. Na žalost pa v tridesetih letih prejšnjega stoletja to ni bila največja težava, sploh ne v Nemčiji oziroma državah poleg te. Oh, ta črna štirideseta.

Varilec

Tu je še en superjunak, ki si zasluži biti v druščini najslabših superjunakov. Je varilec v srebrni obleki, ki zvarja mrtve pse na obraze zlobnežev.

Seveda ne govori, temveč raje pusti, da govorita njegov varilec in zaloga mrtvih psov. Je skrivnosten in moten posameznik. V stripih njegov obraz ni nikoli razkrit. Skriva se za masko varilca.

Živi na ulici, nastavlja pasti za potepuške živali in ima neskončno zalogo mrtvih psov. »Junak« je na žalost, verjetno pa bolj na srečo, kasneje umrl in se v stripih ne pojavlja več. Škoda? Otroci v preteklosti so, očitno, načrtno trpeli. Ne verjamem, da ga kdo pogreša.

»Big Bertha«

Vsaj meni, na prvi pogled, »Velika Bertha« izgleda zelo zanimivo. Spominja me na Brienne iz Tartha iz serije Igra prestolov. Čeprav Breinne definitivno ni debela, ta oddaja podobno možačo podobo. A ko se v Bertho poglobimo, vidimo, da je pravzaprav namenjena sramotenju debelosti in debelih žensk.

Marvel nenehno poskuša vključiti nove junake. V svoji kampanji so pozitivno naravnani in vključujoči. Vsaj v teh časih je tako. Toda kaj se je zgodilo v njihovih glavah, ko so poskušali predstaviti lik, kot je »Big Bertha«? Nihče ne ve. Velika Bertha je hodeče utelešenje sramotenja zaradi debelosti. Težko je prezreti sporočilo, ki ga pošilja otrokom, ki berejo stripe.

Začela je kot supermodel, kasneje pa je pridobila moč rasti do poljubne velikosti in nadnaravne moči. Vsak strip, v katerem se pojavi, vsebuje šalo o debeluhih. V nekem stripu je na primer ujela Leather Boya tako, da se je na njega usedla.

»The Red Bee«

Če bi obstajal »Captain Slovenia« bi bil ta sigurno čebelar. A verjetno ne bi bil tako dolgočasen kot Rdeči Trot. V bistvu mu nadimek trot zelo pristoji. A zakaj je postal superjunak, se sprašuješ? Ima izurjenega čmrlja po imenu Michael.

Njegova supermoč je priklic celega roja čebel. V bistvu, če ne bi bil tako dolgočasen, bi bil lahko kar uporaben.

Doorman

Bil je član Great Lakes Avengers, njegova moč pa je bila, da je lahko ustvaril portal, skozi katerega se lahko teleportira. Hudo, mar ne? A kaj, ko morata biti sobi ena ob drugi, in še to ni zagotovilo, da je teleportacija mogoča. V bistvu lahko »Vratar« le ustvari vrata iz ene sobe v drugo, če ima srečo. Čez portal gre lahko le on sam. Torej je vse, kar lahko stori, da sam zbeži.

Je pa lepe, črno bele barve.

Don't do drugs, kids.

Stripi so bili in so še izjemno popularni. Če se kdaj počutiš neuporabnega, šibkega ali neljubljenega, se spomni na te »superjunake«, ki so bolj v napoto, kot v korist. Potolaži se, da se te vsaj otroci ne bojijo. No, če se te, imaš vsaj mir. Zdi pa se, da si vsak otrok z malo domišljije lahko izmisli veliko zanimivejše junake, kot so se pisci teh stripov.

1...887888889...2.156Stran 888 od 2.156