Število ljudi na planetu bo do sredine stoletja preseglo devet milijard, s tem pa se bodo potrebe po hrani povečale za 50 odstotkov. Kako bo mogoče te potrebe zagotoviti, ko pa imamo le omejeno površino kmetijskih zemljišč? Problem nastane tudi pri industrijski reji živali, ki je postala vse bolj nevzdržna za okolje, vseeno pa meso v prehrani predstavlja pomemben vir beljakovin. Rešitev za naštete probleme bi lahko predstavljajo uživanje žuželk.
Uživanje žuželk ni novost
Kulture po vsem svetu že tisočletja uvrščajo žuželke v svojo prehrano. Ocenjuje se, da dandanes približno 2000 vrst žuželk v svoji redni prehrani uživa približno 2 milijardi ljudi na svetu.
V nekaterih delih sveta je nabiranje ličink, jajčec, bub ali odraslih žuželk za uživanje povsem običajno. Med najbolj priljubljenimi užitnimi žuželkami na svetu so hrošči in ličinke hroščev, ose in ličinke os, kobilice ter metulji.
Danes se zahodni svet izogiba žuželkam kot viru hrane, globalne prehranske trende in trge pa na splošno oblikujejo zahodni okusi. Obstajajo različne teorije o tem, zakaj ljudje iz zahodnih kultur tako pogosto občutijo odpor do uživanja žuželk. Ena od zgodovinskih teorij ima korenine v ledeni dobi. Zaradi hladnega podnebja v Evropi ni bilo veliko vrst užitnih žuželk, poleg tega je pa je bilo teh nekaj užitnih žuželk zelo majhnih, zato jih ni bilo vredno loviti. Zato niti evropske kulture niti evropski naseljenci v Severni Ameriki niso razvili kulinarične tradicije, ki bi vključevala hrošče kot vir beljakovin.
Zakaj uživati žuželke?
Veliko vrst žuželk predstavlja vir beljakovin, vendar poleg beljakovin vsebujejo tudi vlaknine, zdrave maščobe, vitamine in minerale. Črički na primer vsebujejo železo, kalcij, vitamin B12, omega-3 maščobne kisline, poleg tega pa so polnovreden vir beljakovin. To pomeni, da vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin, ki jih naše telo ne more proizvajati samo in jih mora dobiti iz hrane. S tega vidika so celo boljša izbira kot nepopolni viri beljakovin, na primer nekatere beljakovine rastlinskega izvora.
Testenine iz moke iz čričkov
Če ti ocvrti ali kuhani črički ne vzbujajo apetita, te žuželke že obstajajo v drugih oblikah. Kupiš lahko moko iz čričkov, ki je polna beljakovin in drugih, zgoraj navedenih hranil. Iz te moke izdelujejo tudi beljakovinske ploščice in testenine, katerih okus naj bi bil zelo podoben običajnim testeninam. Moko iz čričkov je mogoče uživati tudi v palačinkah ali smutijih.
Žuželke in okolje
Žuželke živijo v temi in gneča jih ne moti, zato bi jih bilo mogoče gojiti v industrijskem obsegu, posledice za okolje pa bi bile minimalne. Za razliko od velikih prašičjih in govejih farm, bi farme žuželk ustvarjale manj odpadkov oziroma gnoja.
Če si ali boš v študijskem letu 2022/23 vpisan v študijski program 1., 2. ali 3. stopnje Univerze na Primorskem (UP), lahko vse do 15. 9. 2022 zaprosiš za štipendijo, ki jo podeljuje štipendijski sklad Univerze na Primorskem. Štipendije znašajo od 200 evrov mesečno.
Kdo se lahko prijavi?
Pogoji za vključitev v štipendijski sklad so sledeči – prijavijo se lahko:
kandidati, ki so se prijavili za vpis ali so vpisani v letnik kateregakoli študijskega programa 1. stopnje na UP, in so na maturi dosegli zadovoljivo število točk (več na spletni strani);
kandidati, ki so se prijavili za vpis ali so vpisani v 1. letnike študijskih programov 2. in 3. stopnje na UP, kadar je njihova skupna povprečna ocena študija na predhodni stopnji višja od 8,50;
študenti, vpisani v višje letnike študijskih programov 1. ali 2. ali 3. stopnje UP brez absolventov, katerih povprečna ocena je višja od 8,50.
Spodbuda za najboljše študente
Štipendijski sklad je namenjen »nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, navezovanju stikov študentov z delodajalci že v času študija in zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj, ko zaključijo študij. Cilj sklada je obenem spodbuda vseh študentov UP k čim boljšim študijskim uspehom,« so zapisali na spletni strani Univerze na Primorskem.
e-vloga za 2000 evrov
Prijaviš se z oddajo e-vloge preko portala Kariernega centra UP do 15. 9. 2022, vlogi moraš priložiti še življenjepis in motivacijsko pismo ter ostala potrebna dokazila. Višina štipendije znaša 200 evrov na mesec oziroma 2.000 evrov na študijsko leto. V nekaterih primerih se lahko podelijo višje štipendije.
Več si preberi na spletni strani Univerze na Primorskem.
Od uspešnosti razmnoževanja je odvisen obstanek vrste. V živalskem kraljestvu je zato potrebna iznajdljivost, hitrost in učinkovitost. Spodaj si preberi nekaj osupljivih rekordov s tega področja.
Najkrajša brejost
Pri avstralskih vrečarjih iz rodu Sminthopsis preživi zarodek v maternici le 2 do 3 dni. Takrat meri okrog pet milimetrov in je pripravljen, da življenje nadaljuje v materini vreči, kjer se prisesa na njene prsne bradavice. Zarodek v tej fazi še ni dokončno razvit, saj ne vidi, sliši in nima ravnotežja. A že po skupno 9 do 11 dneh lahko celotno leglo, v katerem je do osem mladičev, začne živeti samostojno življenje. Gre za najkrajšo brejost med vsemi sesalci, na drugem mestu so severnoamerški oposumi (11 do 12 dni), na tretjem mestu pa hrčki (16 dni). Kratka brejost je verjetno pomembna, ker samice sesalcev zaradi povečane teže navadno težje pridejo do hrane in bežijo pred plenilci.
Najhitrejše parjenje
Pri kolibrijih je dvorjenje relativno dolgo in obsega akrobacije na višini 20 do 40 metrov, samo parjenje pa traja zgolj trenutek. Ker med parjenjem ne morejo leteti, so takrat zelo ranljivi. Varna spolnost pri kolibrijih torej pomeni hitro parjenje. Samci kolibrijev sploh nimajo spolnega uda. Najverjetneje so ga tekom evolucije izgubili ravno zaradi čim krajšega časa ranljivosti med parjenjem. Med parjenjem samec kloako prisloni tesno ob samičino in izloči semenčice. Parjenje opravljeno!
Najhitrejše semenčice
Tudi rekord najhitrejših semenčic ostaja med pticami. Pri pticah iz podreda pravih pevk se namreč te premikajo s hitrostjo 7,5 mm/min, torej skoraj dvakrat hitreje kot človeške semenčice. To jim omogoča oblika njihove glave, ki ni okrogla kot pri ljudeh, ampak ima obliko vijaka. Bolj kot so vijačno zavite, hitrejše so, saj se med premikanjem vrtijo in migajo z bičkom. Hitrost semenčic pri teh pticah igra pomembno vlogo, ker se samice parijo z več samci in je pomembno, čigavi geni se bodo prenesli v naslednjo generacijo.
Prejšnji mesec so znanstveniki, ki so se ukvarjali s podatki, pridobljenimi s programom Tropomi, nadzornim instrumentom na satelitu Sentinel-5P Evropske vesoljske agencije, objavili nekaj presenetljivih ugotovitev. V reviji Science so poročali, da so v letih 2019 in 2020 odkrili približno 1800 primerov velikih izpustov metana (več kot 25 ton na uro) v ozračje. Dve tretjini teh je bilo iz naftnih in plinskih objektov, pri čemer so bila uhajanja skoncentrirana nad največjimi naftnimi in plinskimi bazeni po vsem svetu ter glavnimi prenosnimi plinovodi, je navedla ekipa.
Tropomi, ki je bil izstreljen leta 2017, je bil velik korak naprej za znanstvenike, ki raziskujejo metan, saj je prvi instrument v vesolju, ki lahko neposredno vidi pluse emisij metana, pravi Lena Höglund-Isaksson, raziskovalka metana na Mednarodnem inštitutu za uporabno sistemsko analizo. Instrument je na primer omogočil odkritje velikih uhajanj metana v Turkmenistanu, ki jih raziskovalci prej niso poznali, pravi.
Vendar so te emisije le vrh ledene gore metana
»Trenutna konstelacija satelitov, ki so danes v orbiti okoli planeta, lahko vidi približno deset odstotkov emisij metana iz nafte in plina na planetu,« pravi Riley Duren, izvršni direktor podjetja Carbon Mapper in raziskovalec na Univerzi v Arizoni, ki je bil soavtor članka. »Preostalih 90 odstotkov emisij metana iz nafte in plina je pod mejo zaznavnosti tega satelita, vendar ne bodo dolgo ostale neopažene.«
Kmetijstvo je največji vir metana, ki ga povzroča človek, predvsem zaradi krav.
Boljše odkrivanje izvora metana postaja globalna nujnost. Analiza Mednarodne agencije za energijo je prejšnji mesec pokazala, da so emisije metana iz nafte, plina in premoga za približno 70 odstotkov višje od tistih, o katerih uradno poročajo vlade. Če bo svet kdajkoli dosegel znatno zmanjšanje tega plina, mora vedeti, od kod prihaja.
V naslednjih nekaj letih naj bi izstrelili več novih satelitov z veliko višjo ločljivostjo, med njimi MethaneSat, ki naj bi ga ameriška neprofitna organizacija Environmental Defense Fund (EDF) izstrelila v začetku leta 2023, in prva dva satelita organizacije Carbon Mapper konec leta 2023; slednja namerava do leta 2025 v orbito poslati celotno konstelacijo satelitov.
Ti sateliti bodo omogočili sledenje virom tega močnega toplogrednega plina brez primere in upamo, da bodo na koncu pomagali preprečiti nastanek emisij.
Metan je za CO2 drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, vendar je bil do nedavnega pri podnebnih ukrepih deležen veliko manj pozornosti. »V preteklosti se je svet osredotočal predvsem na dolgoročno stabilizacijo podnebja, način za to pa je zmanjševanje emisij CO2,« pravi Ilissa Ocko, klimatologinja pri EDF.
Čeprav se metan v ozračju zadržuje veliko krajši čas kot CO2, je kratkoročno veliko močnejši toplogredni plin. Dvajset let po izpustu je več kot 80-krat močnejši od CO2, po 100 letih pa se ta vrednost zmanjša na približno 30-krat. To pomeni, da ima metan kratkoročno prevelik vpliv na globalno segrevanje.
Emisije metana naraščajo
Emisije metana so se med letoma 2000 in 2017 povečale za približno med osem do deset odstotkov. Medvladni odbor za podnebne spremembe je v svojem šestem ocenjevalnem poročilu, objavljenem lani, opozoril, da je antropogeni (človeški) metan odgovoren za približno četrtino današnjega segrevanja za 1,1 stopinje, medtem ko je v lanskem poročilu ZN navedeno, da bi se z zmanjšanjem emisij metana za 45 odstotkov izognili segrevanju za 0,3 stopinje do leta 2040. Reševanje problema metana bo imelo velik vpliv na to, ali bo svetu uspelo zadržati dvig globalne temperature pod 1,5 stopinje celzija.
»Še do nedavnega nismo popolnoma razumeli, kako velik vpliv ima metan na naše podnebje,« pravi Jonathan Banks, mednarodni direktor za super onesnaževala pri organizaciji Clean Air Task Force. »[Toda] metan, ker je kratkotrajno podnebno onesnaževalo, nam daje priložnost, da dejansko upočasnimo segrevanje. Ni namreč pomembno le, kako se planet segreje, ampak tudi, kako hitro se segrejemo.«
Cop26
Po desetletjih osredotočanja na CO2 se je lani na konferenci o podnebnih spremembah Cop26 več kot 100 držav zavezalo, da bodo do leta 2030 zmanjšale globalne emisije metana za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2020. »Resnično razburljivo je bilo videti, da smo resnično naredili korak naprej pri ozaveščanju o metanu in ukrepanju na področju metana,« pravi Ocko. »To, da imamo ločen cilj za metan, je ogromno.« Meni, da je cilj tako ambiciozen, kot bi lahko bil, če bi ga podpisalo več kot 100 držav, čeprav bi lahko z razpoložljivimi tehnologijami naredili še več.
Ena od težav pri metanu je, da ni vedno lahko ugotoviti, od kod prihaja. »Če želijo države izpolniti cilje 30-odstotnega zmanjšanja, moramo imeti na voljo način, kako to preveriti,« pravi Höglund-Isaksson.
Velika večina izpustov metana na planetu, ki jih povzroča človekova dejavnost, je danes nevidna, ker se jih ne spremlja – vsaj ne celovito in ne redno, pravi Duren.
Seveda so mokrišča velik vir metana, vendar so te emisije zdaj daleč nad emisijami, ki jih povzroča človek s proizvodnjo fosilnih goriv, kmetijstvom in odpadki.
Vir metana je tudi gojenje riža.
Največji viri metana
Kmetijstvo je največji vir metana, ki ga povzroča človek, predvsem zaradi krav (ki oddajajo metan s svojimi izmečki in gnojem) in riža (ki oddaja metan, ko so polja poplavljena). Te težave se že rešujejo, od uporabe različnih sistemov pridelave riža do različnih predlaganih načinov, kako preprečiti kravam, da bi izpuščale toliko metana (ali preprosto zmanjšati porabo mesa). Pri tem ne gre toliko za odkrivanje kot za ukrepanje, vendar bo zaradi razpršene narave kmetijstva ta proces počasi potekal.
Tudi odlagališča odpadkov lahko sproščajo precej metana, vendar tudi tu obstajajo rešitve: odlagališčni plin je mogoče zajeti in uporabiti, kar zmanjšuje tudi lokalno onesnaževanje zraka. Banks pravi, da bo koristno, če bomo iz vesolja opazili velika mesta, kjer se sprošča metan, saj bo to pomagalo usmeriti mednarodno pozornost in nenazadnje tudi denar v mesta z največjimi izpusti.
Vendar je študija, ki jo je lani objavilo francosko multinacionalno električno podjetje (EDF), pokazala, da je industrija fosilnih goriv tista, ki ima največ možnosti za kratkoročno enostavno zmanjšanje emisij metana. Študija je pokazala, da bi lahko do leta 2030 zmanjšali 50 odstotkov emisij metana v naftnem in plinskem sektorju, ne da bi pri tem imeli kakršne koli neto stroške. Na splošno je bilo v študiji ugotovljeno, da bi lahko s stroškovno učinkovitimi ukrepi zmanjšali približno četrtino svetovnih emisij metana, s čimer bi se svet že približal cilju 30 odstotkom, pravi Ocko.
Trije glavni viri
Metan je glavna sestavina zemeljskega plina in se v naftni in plinski industriji sprošča vedno, ko se zemeljski plin sprošča v ozračje, namesto da bi zgorel v CO2. Obstajajo trije glavni viri: namerno izpuščanje metana, nepopolno sežiganje, pri katerem se plin namerno sežge, namesto da bi se prodal, vendar se v celoti ne pretvori v CO2, in nenamerne ubežne emisije zaradi naključnega uhajanja, na primer zaradi okvarjenega tesnila. Precej metana se sprosti tudi pri pridobivanju premoga, saj se metan, ki se nahaja v bližini premoga, pogosto odvaja stran, da bi se izognili eksplozijam.
Tehnologija odkrivanja je ključnega pomena pri odpravljanju uhajanj v naftni in plinski industriji, pravi Ocko. »Včasih lahko z zategovanjem ventila, zamenjavo tesnila ali nastavitvijo motorja – to so zelo preproste vodovodne napeljave, s katerimi lahko preprečite nastanek teh puščanj. Izziv je le vedeti, kje so.«
Zaveza o metanu na konferenci Cop26 je spodbudila prizadevanja za zmanjšanje emisij. Toda nekateri znanstveniki in neprofitne skupine so že daleč pred politiki glede tega, kako to storiti. Že več let se ukvarjajo z naslednjim korakom pri odkrivanju metana: novo generacijo satelitov, ki bodo omogočili veliko globlji vpogled v to, kje natančno na planetu prihaja do emisij metana.
»V naslednjih dveh do treh letih se bo razširila konstelacija satelitov za spremljanje metana, ki nam bodo omogočili obsežnejši pogled na metansko ledeno goro,« pravi Duren. Ti sateliti bodo omogočili pregled nad tem, kje se metan sprošča, in pomagali upravljavcem in nosilcem odločanja pri njihovih prizadevanjih za njegovo zmanjšanje.
Sateliti
Prvi med njimi je EDF-jev MethaneSat, ki bo podatke začel pošiljati leta 2023. Satelit MethaneSat bo imel v primerjavi s satelitom Tropomi izjemno natančnost, pravi Ocko. Zajemal bo lahko le 5 kilogramov uhajanja na uro na kvadratni kilometer, kar je precej manj od 25 ton na uro, kolikor jih lahko zazna Tropomi, in bo zagotavljal skoraj globalno pokritost.
»Zagotavljal bo informacije o tem, koliko emisij prihaja z določenega območja, ki jih je nato mogoče združiti za posamezne države, tako da boste bolje obveščeni o tem, kakšne so vaše izhodiščne emisije,« pravi Ocko. »Prav tako boste obveščeni o velikih uhajanjih [ali] nenadnih nenavadnih dogodkih. Tako boste lahko šli, določili vir in ga čim prej odpravili, namesto da bi pustili, da nenehno uhaja.«
MethaneSat bo še posebej koristen za boljše razumevanje metana, ki prihaja iz tistih delov sveta, kjer je težje poleteti z letalom, ki nosi senzor, na primer iz Rusije, dodaja Ocko. »[Ta] bo imel natančnost brez primere pri prepoznavanju teh virov metana na svetovni ravni, zato bo to zelo koristno pri nadaljnjem dopolnjevanju sestavljanke v smislu, kakšne so emisije nafte in plina na svetovni ravni.«
Sateliti naprave Carbon Mapper pa se bodo lahko osredotočili na posamezne vire metana s prostorsko ločljivostjo le 30 metrov. Njegov končni cilj je zagotoviti »dnevno do tedensko spremljanje vseh območij z visokimi emisijami po vsem planetu ter dati podatke o metanu in CO2 na voljo javnosti,« pravi Duren. Ko bo sredi leta 2020 v orbiti vseh 20 satelitov, upa, da se bo s satelitskim zaznavanjem povečalo odkrivanje približno 90 odstotkov uhajanj v naftnem in plinskem sektorju.
Metan se sprošča med črpanjem nafte in plina z nepopolnim sežiganjem.
Sateliti delujejo skupaj
Odlično je, da se oba satelita vzpenjata skupaj, saj se medsebojno dopolnjujeta, pravi Banks. Po njegovih besedah je EDF-jev MethaneSat bolj podoben širokokotnemu objektivu in bo videl veliko večji del planeta. Sateliti podjetja Carbon Mapper pa so bolj podobni teleobjektivu, ki omogoča povečan pogled na določene vire. »Tako delujejo skupaj. Mislim, da bodo bistveno spremenili naše dojemanje tega problema.«
Höglund-Isaksson pravi, da bo s tem, ko bomo dosegli raven, na kateri lahko zaznavamo emisije neposredno z lokacij, vladam omogočeno, da od posameznih podjetij zahtevajo odgovornost za emisije, in da preverijo, ali se emisije nadaljujejo. Doslej ni bilo načina za neprekinjeno spremljanje lokacij, opozarja. »Nekoliko smo se spotikali v temi, ker nismo imeli nobenega načina za preverjanje emisij na ravni vira,« pravi o svojem delu, pri katerem je preučevala izvor emisij metana.
Druge uporabne metode
Obstajajo tudi druge uporabne metode za odkrivanje virov emisij metana, kot so ročne optične kamere za slikanje plinov in meritve z daljinskim zaznavanjem z letal. Te mreže bodo še vedno bolj občutljive na manjše, lokalne emisije, pravi Ann Stavert, znanstvenica pri projektu Global Carbon Project na oddelku za oceane in ozračje organizacije Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation v Avstraliji. »Sateliti imajo pomembno vlogo, vendar bo prav tako pomembno razširiti opazovanje na tleh,« pravi. »Na področju infrastrukture za opazovanje metana ni čarobne palice – potrebna je vrsta pristopov.«
Ker se svetovni voditelji zaradi podnebnih razlogov osredotočajo na zmanjšanje količine metana, bo razumevanje, od kod metan prihaja, vse pomembnejše. »Velikokrat je bilo že rečeno: ne moreš upravljati tistega, česar ne meriš,« pravi Duren. »Resnica je, da je velika večina emisij metana na planetu, ki so posledica človekove dejavnosti, še vedno nevidna.«
Izpusti metana v naših kuhinjah
Morda ga ni mogoče zaznati s sateliti, vendar so raziskovalci odkrili še en zaskrbljujoč vir metana. Študija iz januarja letos je pokazala, da plinski štedilniki v približno 40 milijonih ameriških hiš sproščajo metan zaradi nepopolnega izgorevanja med kuhanjem in uhajanja, ko je štedilnik ugasnjen.
Čeprav je vsako zmanjšanje emisij dobro, je verjetno, da so plinski štedilniki odgovorni le za manj kot 0,1 odstotek vseh emisij metana v ZDA, pravi Stavert. Vendar pa se pri izgorevanju plina sprošča tudi CO2, zato je izbira električnega kuhanja še vedno dober korak k zmanjšanju emisij ogljika, dodaja.
Druga težava plinskih štedilnikov je njihov vpliv na zdravje: deset milijonov Američanov, ki kuhajo na plinskih štedilnikih, verjetno v zaprtih prostorih povzroča onesnaženje z dušikovim dioksidom, ki bi bilo nezakonito, če bi bilo zunaj, je bilo ugotovljeno v poročilu za leto 2020.
Objavljen je bil nov štipendijski razpis. Tokrat se lahko podiplomski študenti Univerze v Ljubljani prijavijo na razpis za štipendijo Knafljeve ustanove. Gre za štipendijo, ki je namenjena diplomantom univerze, ki se bodo vpisali na magistrski ali doktorski študij na visokošolskih ustanovah na Dunaju.
Štipendija velja le eno študijsko leto. Deluje kot plačilo stanarine za bivanje v Knafljevem domu ali domu Korotan na Dunaju.
Kaj je štipendija Knafljeve ustanove?
Luka Knafelj je bil slovenski duhovnik, ki je sredi 17. stoletja služboval na Dunaju. Nato je leta 1658 postal župnik bogate cesarske župnije v Gross Russbachu na Spodnjem avstrijskem. S svojimi dohodki je lahko kupil hišo na Dunaju, kjer je tudi stanoval.
Pred smrtjo je v oporoki skoraj celotno premoženje zapustil ustanovi za štipendiranje študentov iz Kranjske. Sprva je Knafljevo ustanovo (hišo, v kateri je bival Luka Knafelj) upravljala dunajska univerza, leta 1961 pa je prešla v upravo Univerze v Ljubljani, ki zanjo skrbi še danes.
Kdo se lahko prijavi?
Za štipendijo Knafljeve ustanove lahko zaprosijo vsi diplomanti fakultet Univerze v Ljubljani, ki imajo povprečno oceno 8 ali več in ob poteku roka za vložitev prošnje za štipendijo še niso dopolnili 30 let. Izjemoma se lahko podelijo tudi študentu na dodiplomskem programu, ki ni v prvem letniku. Vendar le v primeru, kadar je mogoče pričakovati, da bo študij na Dunaju prinesel bistveno boljše rezultate.
Izjemoma lahko štipendijo dobi tudi študent z nižjo povprečno oceno, če obstajajo za to utemeljeni razlogi npr. odličen uspeh na študijskem področju, ki je predmet podiplomskega študija, struktura ocen, ki kaže na primer na kandidatove začetne ali začasne težave.
Štipendija ti omogoča enoletno bivanje na Dunaju.
Kaj še moraš vedeti?
Razpisani sta dve štipendiji za študijsko leto 2022/2023. Podeljeni bosta v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu (12 mesecev) ali domu Korotan na Dunaju (devet mesecev). Mesečna vrednost posamezne štipendije znaša 380 € na mesec. V primeru, da bo Upravni odbor (Kuratorij) podelil le eno štipendijo, se bo le ta podelila v obliki plačila stanarine za bivanje v Knafljevem domu.
Ob prošnji kandidati predložijo tudi preverjeno fotokopijo diplome, potrdila o opravljenih izpitih in povprečni oceni, kratek življenjepis, pismo o nameri, priporočili dveh profesorjev (priporočili se oddata vsako v svoji zapečateni ovojnici, ki jih profesorja podpišeta in svoj podpis prelepita s prozornim lepilnim trakom), potrdilo o oddani prošnji za sprejem na študij na Dunaju, dokaz o državljanstvu RS in izjavo o rednih dohodkih in morebitnih preostalih štipendijah, ki jih prejema.
Rok oddaje in izbire kandidatov
Prošnjo za dodelitev štipendije morajo kandidati oddati do 24. junija 2022. Poslati jih morajo na naslov: Upravni odbor Knafljeve ustanove, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana. Izbiro med kandidati bo Kuratorij opravil do 22. julija 2022. O dokončni odločitvi bodo obvestili vsakega kandidata, ki je vložil popolno prijavo.
Si vedel, da je letošnje leto razglašeno za evropsko leto mladih? Evropski parlament in Svet evropskega leta mladih sta 20. decembra 2021 sprejela sklep, ki je prepoznal stisko mladih in nam ponudil glas v prihajajočem letu. Zaradi pandemije, ki je hudo prizadela mlajše generacije, smo se znašli v krizi, ki jo moramo reševati skupnostno. Evropska komisija se je odločila v ta proces vključiti mlade, katerih glas je velikokrat preslišan in zanemarjen.
»Pandemija je bila težavno obdobje še posebej za mlajše generacije. Medtem ko družba na splošno okreva po njenih posledicah, je za izhod iz krize bistveno sodelovanje z mladimi in razumevanje njihovih skrbi,« pravijo v Evropskem svetu. » Mladi so pomembni nosilci sprememb in bistveni za izgradnjo miroljubnih in demokratičnih družb. Evropa pri gradnji tvoje prihodnosti želi in potrebuje tvojo pomoč.«
Kaj to pomeni?
Mladim se leto namenja z idejo vključevanja mladinske perspektive v politiko Unije. S tem, ko nam ponudijo priložnost, da izražamo svoja mnenja, stremijo k temu, da postanemo aktivni državljani in državljanke. S spoznavanjem evropskih institucij in sodelovanjem z njimi se hkrati tudi mladi lahko osveščamo o priložnostih, ki nam jih prinaša zeleni in digitalni prehod, kot to še posebej poudarja sklep sveta.
V 2022 se bo organiziralo več konferenc, projektov, aktivnosti in dogodkov, ki bodo odpirali vprašanja o relevantnih temah s področja zdravja in dobrega počutja mladih, izobraževanja, zaposlovanja, kulture, trajnostnega razvoja, okolja, izobraževanja, aktivne participacije in kulturnega udejstvovanja. Diskutiralo se bo o naši vlogi ter njeni aktivnosti v določenih razmerah. Govorili bomo o izzivih, s katerimi se srečujemo in kakšno infrastrukturo potrebujemo za to.
Kje in kdaj?
Glavni dogodek, ki ga ne smeš zamuditi, je Festival mladih, ki bo potekal v Ljubljani, 27.5.2022 (petek). V Sloveniji bo poleg tega za dogodke skrbelo več mladinskih organizacij iz različnih regij, ki mlade pozivajo k aktivni udeležbi, kot tudi k so-organizaciji projektov. S svojo udeležbo lahko začneš že v marcu in se pridružiš posvetovanjem za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za mladino. Dvanajst regijskih posvetovanj bo izvedenih v partnerskem sodelovanju med Uradom RS za mladino, NA MOVIT, Mladinskim svetom Slovenije in Mrežo MaMa.Ne zamudi priložnosti, da danes sooblikuješ prihodnost mladih za naslednjih devet let!
Tukaj si lahko ogledaš okvirne datume srečanj in si rezerviraš pomembne dneve:
Fizična zasvojenost kot simptom posameznikove psihe?
Psihična odvisnost
Če na fiziološkem nivoju premagaš odvisnost od PAS, torej se prebiješ čez abstinenčno krizo, si na konju. Vendar, kako tega konja uspešno jahati naprej, če razvojno nimaš dobro razvitih samo pomiritvenih mehanizmov, volje do življenja, zdrave agresije, ki privede do motivacije in akcije … Ob vseh teh morebitnih deficitih vidim veliko težavo že v samem boju z abstinenčno krizo, saj se posameznik, ki se bori z odvisnostjo dvojno bori. Bori se na telesnem nivoju od fiziološke zasvojenosti, hkrati pa je že v osnovi psihično slabše opremljen za samo pomiritev in občutke ugodja. Tako se bo nekdo, ki ni zgolj fizično zasvojen od PAS, zaradi slabše psihične opremljenosti težje spopadal s stresom, ki ga povzroči abstinenčna kriza. Ko oziroma če bo premagal telesno zasvojenost, abstinenčno krizo, pa ga znova čaka njegova pomanjkljivo opremljena psihična popotnica. Ta ga bo lahko znova vodila nazaj k občutkom ugodja, ki si jih sam težko zagotovi in k pomiritvi, ko mu bo življenje ponudilo izzive.
Kje se bi torej lahko začeli zametki za odvisnost v odrasli dobi?
Po Freudovem psihoseksualnem razvoju bi se razvojni deficiti začeli v oralni fazi, fazi, ki traja od rojstva do 18-24 mesecev. V tej fazi so otroku največji užitek in interakcija z zunanjim svetom usta in proces sesanja. V tej fazi je »libido zadel usta« (Rešetnikov, Pritz, 2019). Oralna faza je otrokovo prvo doživljanje ugodja s pomočjo ust. Ker dojenka hrani njegova skrbnica (mati ali druga oseba), je sesanje njegova prva izkušnja socialne interakcije. Med procesom hranjena otrokova psiha razporeja vtise med prijetne in neprijetne. Materino vedenje določa razvoj otroka in njegovo sposobnost, da razvoje temeljno zaupanje, razume čustvene potrebe in zahteve drugih in je od njih razumljen. Mati je ob procesu hranjenja namreč lahko uglašena z otrokovim potrebami, se čustveno odziva na njegove potrebe, lahko pa tudi ni (Rešetnikov, Pritz, 2019) (ga na primer sili s hrano, čeprav dojenček pljuva hrano ven). Psihične travme lahko povzročijo fiksacijo na oralni fazi, kar pomeni, da otrok razvojno ne preraste te faze, saj njegove čustvene potrebe niso bile zadovoljene. Iz teh fiksacij bi se lahko razvile odvisnosti od PAS, ki so oralno motivirane, zraven pa nudijo občutek ugodja in pomirjanja ter kratkoročno zadovoljujejo razvojni deficit oralne faze.
Seveda ni vse tako enostavno. To je zgolj en vidik in morebitni vzrok odvisnosti v odrasli dobi. Zloraba PAS je tudi samo destruktivna, zato se psihološki vzroki lahko razvijajo skozi vse Freudove faze psihosocialnega razvoja (poleg oralne so še analna, falična in genitalna).
Ustavila bi se še pri falični fazi, ki traja od približno tretjega do šestega leta. V tej fazi naj bi otrok razrešil ojdipov kompleks in po Freudovi teoriji razvil še zadnjo psihično strukturo superego (id/ego/superego). To je tisti del psihičnega aparata, ki so ga izoblikovale starševske podobe in njihove prepovedi (Rešetnikov in Pritz, 2019). Ta struktura vsebuje privzete moralne zahteve, norme in ideale, posameznikovo vest. Še preden se oblikuje superego, otrok že oblikuje pravila o pravilnem obnašanju, kot mu ga narekuje okolje, postopoma z razvojem superega pa otrok ta pravila ponotranji za svoje, postanejo del njega v obliki psihične strukture superego. Freud ga je razdelilna dva dela: vest in ego-ideal. Vest se odzove na neprimerno vedenje, ego-ideal pa na moralno vedenje. Zaradi vesti čudimo krivdo, sram, težnjo po samokritiki in kaznovanju, zaradi ego-ideala pa odobravanje, ponos, in moralno zadoščanje. Tako ima superego tri naloge, in sicer zaviranje gonov (Id), nadomeščanje realističnih ciljev z moralističnimi in težnja k popolnosti. Superego od posameznika terja popolnost (Brezovar, 2019).
Če pride do fiksacije v falični fazi in posledično do patologije superega, posameznik lahko premočno doživlja občutke krivde, je samo kaznovalen in teži k pretirani popolnosti in perfekcionizmu. Zmožnost doživljanja ugodja ter zmožnost dovoliti si ugodje so okrnjeni in potisnjeni na stranski tir. Tako bi se iz fiksacije v falični fazi, slabše razrešenemu ojdipovem kompleksu in ob razvoju patologije superega lahko razvili pogoji za razvoj odvisnosti v odrasli dobi. Samo kaznovanje bi se lahko prelevilo v simptom samodestrukcije, pomanjkanje zmožnosti doživljanja ugodja pa v potrebo po PAS, ki sproščajo dopamin in serotonin.
Vse nadaljnje analitično razvojne teorije poudarjajo pomen uglaševanja matere z otrokom za razvoj njegove psihične strukture. V prvih letih otrokovega življenja se z dovolj dobro materino nego v otrokovi psihi razvijejo mehanizmi pomiritve, zmožnost občutkov ugodja ter soočanje s frustracijami.
Razvoj mehanizma samo pomiritve v posameznikovi psihi bi na primer razložila s psihoanalitičnim konceptom Wilfreda Biona, konceptom vzdržanja. Dojenček nima zmožnosti predelave svojih občutkov. Zato z obrambnim mehanizmom projektivne identifikacije nepredelane občutke izvrže materi. Ključnega pomena za otrokov razvoj je zmožnost matere, da ustrezno sprejema otroke občutke in njihove fiziološke ekvivalente. Bion je slednje poimenoval »surovi nepredelani podatki beta elementov«. Mati mora biti zmožna sprejeti te »beta elemente«, jih razumeti, osmisliti in vrniti otroku v predelani obliki, ki jih Bion imenuje »alfa elementi«. Ustrezna izmenjava beta in alfa elementov otroka pomiri in spodbudi formiranje njegove psihe (Rešetnikov in Pritz, 2019).
Če predelava teh podatkov ni ustrezna, da se mati ni zmožna uglasiti na otrokove občutke, jih ne zmore predelati in mu jih vrniti v zanj sprejemljivi obliki, potem bo otrok slabo razvil mehanizem samo pomiritve. Večja je zanemarjenost, večji bo razvojni deficit. Ta razvojni deficit bi v odrasli dobi lahko vodil k razvoju odvisnosti PAS, ki sproščajo serotonin in dopamin.
Razvojne deficite lahko kratkoročno nadomešča zloraba nikotina in alkohola. Če nadomeščata razvojni manko, se zdi veliko težje prekiniti odvisnost in nato vzdrževati abstinenco. Bolj smiselno bi bilo ob vzdrževanju abstinence iskati tudi poti, kako zapolniti razvojne vrzeli, kar se vsekakor ne zgodi čez noč in je dolgotrajen psihološki proces.
Celostno zdravljenje odvisnosti
Na tem mestu je zato dobro ozaveščati o kompleksnosti odvisnosti, ki vključuje tudi psihološke vzroke. Človek je celostno bitje, njegovo psihično in fizično se prepletata, sta vzročno posledična entiteta. Zato je dobro pogledati odvisnost posameznika s celostnega vidika. Preveč optimistično bi bilo predlagati, naj se odvisnik zgolj odloči in tako uspešno prekine odvisnost. Mogoče bi bilo bolje stremeti k temu, da se odpravi na pot, ko bo s pomočjo psihološke pomoči in obravnave psihično razvojno napredoval in odvisnost prerastel.
Ko se poda na pot abstinence, dopamin in serotonin začasno lahko nadomešča s hrano, ki vsebuje veliko dopamina, s telovadbo, glasbo … seveda jim vse to ne bo povzročilo omenjenega prekomernega učinka nagrajevanja v možganih, bo pa s fiziološkega vidika vsaj malo nadomestilo pomanjkanje dopamina.
V procesu odvajanja od fizične zasvojenosti od nikotina so pri nas na voljo nikotinski obliži in razpršilci. Narodni inštitut za javno zdravje za pomoč pri odvajanju od kajenja nudi tudi brezplačno strokovno pomoč po telefonu.
Pri procesu odvajanja odvisnosti od alkohola je najbrž dobro pogledati stopnjo zasvojenosti in dinamiko psihične odvisnosti. Nedvomno je ob odvajanju od alkohola dobro predlagati kakršnokoli obliko psihološke pomoči, kot so psihoterapija, skupine za alkoholike, psihiatrično zdravljenje, ki nudi tudi psihofarmakološko zdravljenje odvisnosti od alkohola (antidepresivi, pomirjevala). Pomembno vlogo pri odvajanju od alkohola ima seveda tudi družina in njena podpora. Velikokrat so partnerji alkoholikov nezavedno ujeti v takšno partnersko dinamiko, zato je pogosto zaželena psihoterapevtska obravnava obeh partnerjev ali celo celotne družine.
Če se fizična zasvojenost od psihoaktivnih substanc začne z uporabo le-teh, pa se zametki za odvisnosti lahko začenjajo že na samem začetku našega življenja. Zato je, če se tega ne zavedamo, odvisnost od PAS mnogokrat zelo težko opustiti, saj posameznikova psihična dinamika vedno znova zvabi v recidiv. Šele ko sami razvijemo mehanizme, ki jih učinki PAS nadomeščajo, lahko odvisnost psihično premagamo oziroma bolje rečeno, jo prerastemo.
Več o tem kaj je odvisnost in več o fizični zasvojenosti si lahko preberete v prvem delu članka.
Avtorica: Polona Zoja Jambrek, študentka specialističnega študija Psihoanalitične psihoterapije na SFU Ljubljana
Viri
5. Pregelj P. (2013). Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana.
6. Praper P. (1999). Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana: Inštitut za klinično psihologijo.
7. Brezovar S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Ljubljana: UMco.
8. Rešetnikov M., Pritz A. (2019). Osnove klasične psihoanalize. Dunaj: Sigmund Freud University Press.
Oboževalci Applovih naprav so nestrpno čakali na 8. marec, a ne (samo) zaradi praznika vseh žena, saj je bil ta dan na sporedu tudi Applov prvi letošnji dogodek. Tehnološki gigant Apple je predstavil nove naprave v jabolčni družini (pre)cenjenih premium izdelkov.
Osredotočil se je na nov cenovno dostopen iPhone, posodobitev iPada Air in svoj najnovejši, najzmogljivejši čip za računalnike Mac, ki bo debitiral v novem računalniku Mac Studio.
iPhone 13, iPhone 13 Pro in iPhone 13 Pro Max z novo barvo olupka
iPhone sedaj tudi v zelenkastih odtenkih. Vir: Apple
Najšibkejši izmed vseh jabolčnih mobilnikov bo dobil lupino zelene barve, iPhone 13 Pro in Pro Max pa barvo, ki so jo pri Applu imenovali »alpsko zelena«. Po domače ji lahko rečemo kar kovinsko zelena. Verjetno, če želiš izstopati, je ta barva idealna za tvoj mobilnik. Predvsem, če si iz prestolnice.
iPad Air 5
Novi iPad Air 5 bo podpiral tudi tipkovnico “Magic Keyboard” Vir: Apple
iPad Air 5 je opremljen z Applovim čipom M1, ki je enak kot v novejših računalnikih Mac in tablicah iPad Pro.
Ima sprednjo kamero z ločljivostjo 12 MP, ki podpira funkcijo, ki ti med video klicem s kamero sledi, ko se premikaš po prostoru med video klicem in tako ostaneš vedno na zaslonu sogovornikov.
Začetna cena v ZDA bo 599 dolarjev, v Sloveniji pa pričakuj, da bo cena nekoliko višja.
Na voljo bosta verziji s 64 GB in 256 GB notranjega spomina. Razlika bo tudi med modeli, WiFi 6 bo vgrajen v vse modele, medtem ko bo povezljivost s 5G omrežjem na voljo v (naj)dražjih modelih.
Na voljo bo od 18. marca, prednaročila pa bodo mogoča teden prej.
Mac Studio
Podoba bo elegantna in minimalistična Vir: Apple
Apple je z namiznim računalnikom Mac Studio brez zaslona predstavil prvi novi model Maca po več letih. Gre za aluminijasto škatlo v obliki kocke s priključki USB-C in režo za kartico SD na sprednji strani.
Je višji od obstoječega namiznega razunalnika Mac Mini. Dodatna višina je predvsem posledica dodatnega prostora za velike ventilatorje, ki vzdržujejo nizko temperaturo računalnika.
Cena računalnika Mac Studio s starejšim čipom M1 Max se začne pri 1999 dolarjih.
Cena modela s čipom M1 Ultra se začne pri 3999 dolarjih.
Apple je napovedal tudi ločen 27-palčni zaslon z imenom Studio Display z ločljivostjo 5K, opremljen z Applovim čipom, zvočniki in vgrajeno kamero. Cena zaslona Studio Display se začne pri 1599 dolarjih. Vir: Apple
Predstavili so tudi nov, izjemno zmogljiv čip M1 Ultra
Primerjava velikosti čipov. Vir: Apple
Računalnik uporablja zmogljiv procesor M1 Ultra, za katerega podjetje pravi, da je izjemna nadgradnja čipa M1. Nov čip je kar še enkrat zmogljivejši od predhodnika, predvsem zaradi tehnologije, ki jo Apple imenuje UltraFusion. Apple pravi, da ima več tranzistorjev kot kateri koli drug računalniški čip in vključuje 64-jedrni grafični procesor.
Apple je še dodal, da je Mac Studio z M1 Ultra za 80 % hitrejši od vrhunskega modela Mac Pro. Ta se prodaja za več kot 50 000 ameriških zelencev.
Nov iPhone SE
Na voljo bo v treh barvah Vir: Apple
Zvezda večera je bil napovednik nove verzije »nizkocenovnega« mobilnika iPhone SE. Mobilnik je na zunaj identičen verziji iz leta 2020. A drugače je od znotraj.
Model 2022 še naprej ponuja eno zadnjo kamero, vendar prinaša nekatere funkcije, ki so identične modelom iPhone 13, kot sta »Photographic Styles« in »Deep Fusion«.
iPhone SE (2022) je morda videti zelo podoben svojemu predhodniku, vendar je na papirju precej izboljšan v smislu funkcij kamere in strojne opreme.
Pod pokrovom iPhone SE (2022) uporablja najnovejši čip A15 Bionic, ki je enako zmogljiv kot čip v iPhonu 13 mini in ponuja zmogljivosti 5G za nižjo ceno. Izboljšano je tudi trajanje baterije.
Cena iPhone CE bo 429 dolarjev v ZDA in nekje med 450 in 500 evri pri nas v Sloveniji.
Izberi pametno
iPhone je statusni simbol in navdušuje s svojim izgledom in inovativnostjo. Z razlogom je izjemno popularen, sploh, če ga uporabljaš že dlje časa in imaš več Apple produktov, saj je uporaba Applovih produktov med seboj izjemna.
Če se še odločaš in ti ni tako važno, kateri operacijski sistem uporabljaš, vseeno preveri Andoidove telefone v tem cenovnem razredu. Predvsem Xiaomi, Oppo, Oneplus in Google Pixel prednjačijo v svetu srednjecenovnih in nizkocenovnih telefonov. Zagotovo so veliko zmogljivejši, imajo več funkcij in so nesporno lepši kot novi iPhone CE. Še toliko uporabnejši pa so za naprednejše uporabnike. Na Androidovih telefonih lahko, če si vsaj malo iznajdljiv, nikoli več ne potrebuješ plačevati za mobilne aplikacije, kot je na primer Spotify, saj gre pri Androidu za odprtokoden operacijski sistem.
Morda poznaš nekoga, ki se kljub veliki izpostavljenosti do danes ni uspel okužiti s koronavirusom. Iz zabave, na kateri vsi zbolijo, se je vrnil negativen, obiskoval je vsa predavanja na faksu, a se ga virus čudežno ni dotaknil. Dejansko je mogoče, da se oseba ne more okužiti z novim koronavirusom.
Marca 2021 je bil izveden poskus, kjer so sodelujoče namerno poskušali okužiti z virusom tako, da so jim v nosnice spustili živ virus, nosnice pa nato zatesnili za nekaj ur. Kljub številnim testiranjem in krvnim preiskavam so redki posamezniki ostali negativni in brez simptomov.
Raziskave kažejo, da se je koronavirusa mogoče uspešno otresti v najzgodnejši fazi pred razvojem simptomov. Ena izmed mogočih razlag je, da nam pri tem lahko pomagajo spominske T celice s prejšnjih okužb s koronavirusom (običajen prehlad). Te morda lahko reagirajo tudi na nov koronavirus in preprečijo razvoj simptomov.
Poleg tega naj bi bil manjši delež ljudi lahko celo genetsko odporen na covid-19. Tovrstno odpornost namreč že poznamo pri boleznih HIV in malariji. Zaradi genetske napake ti posamezniki nimajo receptorjev, ki jih prepozna patogen, ko vstopa v celico.
S prepoznavanjem teh genov bi znanstveniki lahko razvili nova orožja v boju proti koronavirusu. S prepoznavanjem napake receptorja CCR5 pri ljudeh, odpornih na virus HIV, so namreč že razvili nove načine za zdravljenje te okužbe.
Objavljen je bil razpis za najboljšo diplomsko in magistrsko nalogo na področju mladih. Pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so namreč objavili razpis za najboljše študentsko delo leta 2021. Zmagovalce razpisa bodo finančno nagradili.
Kaj so cilji razpisa?
Z razpisom pri MSS želijo spodbuditi mlade, da raziskujejo mladinsko področje ter tako sami pridejo do relevantnih spoznanj, zaključkov in mnenj na področjih, pomembnih za mlade. Prav tako so željni spodbujati pedagoške in mladinske delavce, da sodelujejo pri raziskovanju problematike mladih in mlade motivirajo za pripravo nalog s teh področij.
Med cilji je tudi, da na enem mestu (v spletni knjižnici) zberejo relevantno nastajajočo literaturo/raziskave o mladini. Tako želijo okrepiti svojo lastno teoretično bazo. Poleg tega bodo v dogovoru z avtorji na spletu objavili tudi njihova dela. S tem želijo spodbuditi mladinske delavce, raziskovalce in druge zainteresirane k uporabi nastalih del pri njihovem udejstvovanju.
Kdo se lahko prijavi in kako?
Na natečaj se lahko prijaviš, če si v lanskem letu na katerikoli visokošolski instituciji v Sloveniji zagovarjal diplomsko ali magistrsko delo, si v delu obravnaval katerokoli tematiko s področja mladih ali mladinskega sektorja in si bil ob zagovoru dela star manj kot 30 let. Merila, s katerimi bodo ocenjevali dela, so aktualnost, uporabnost in pronicljivost.
Zmagovalec bo prejel finančno nagrado.
Na natečaj se lahko prijaviš preko spletne prijavnice, in sicer do 23. marca 2022. V elektronski obliki moraš oddati tudi diplomsko/magistrsko delo. Shraniti ga moraš pod imepriimek_naslovdela.pdf in naložiti v spletno prijavnico ali poslati na naslov diplomske@mss.si.
Poleg moraš priložiti še izpolnjeno izjavo, ki jo lahko skenirano oddaš v spletno prijavnico ali pošlješ po e-pošti na diplomske@mss.si ali po navadni pošti na naslov Mladinski svet Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana.
Kaj dobi zmagovalec?
Zmagovalca natečaja bosta dobila denarni nagradi. Najboljše diplomsko delo bo prejelo 300 evrov, medtem ko bo najboljše magistrsko delo prejelo 400 evrov.
