Ljudje smo skozi celotno zgodovino živeli skupaj z živalmi. A meja med živalmi, ki smo jih udomačili in tistimi, ki jih nismo, je za večino jasna. Če so za večino ljudi hišni ljubljenčki lahko psi, mačke ali hrčki, za naslednje ljudi to ne drži.
Oposum Butter
Glodavci v veliki večini veljalo za nadležne živali, ki se jih poskušamo znebiti in izogibati. Pri nas težave povzročajo miši ali podgane. V Ameriki za podobno nadležne veljalo oposumi. S tem se ne bi strinjala Američanka Stephanie. Sama je namreč pred leti rešila mladega oposuma in mu pomagala okrevati. Poimenovala ga je Butter. Načrt je bil, da ga spusti nazaj v divjino, a žival se je navezala in tako vedno prihajala nazaj. Butter je tako nehote postal hišni ljubljenček.
Krokodil Kojek
Podobno zgodbo najdeš v Indoneziji, kjer je domačin Irwan pred več kot 20 leti rešil 10 cm dolgega mladiča krokodila. Odkupil ga je od ribičev in nato zanj skrbel 21 let. To ni motilo niti njegove družine, ki se je okoli Kojeka počutila popolnoma varno. Leta 2018 je skupina za ohranjanje živali krokodila vzela in prestavila v Taman Safari park v Bogorju. A Irwan ni pozabil na svojega nekdanjega ljubljenčka, saj ga vsake toliko časa tudi obišče.
Bober JB
Tudi tretja žival na našem seznamu je bila rešena, potem ko so jo v mladosti pustili samo. Justina Beaverja, kot se glasi njegovo celo ime, je samega odkrila Brigette iz Kentuckyja. Na začetku je imela z Justinom veliko težav, saj bober ni primerna žival za življenje v hiši. JB je obglodal večino lesenega pohištva. Brigette je situacijo rešila tako, da je Justinu naredila lastno hišico z ribnikom, kjer bober še zdaj srečno živi.
JB ima sedaj tudi svoj ribnik.
Rdečarjava risa Gypsy in Monaco
Ljudje ob besedi domače živali pomislimo na pse in mačke. Podobnega mnenja je bil par v Teksasu s to razliko, da so njune mačke kar precej večje od navadnih. Melissa in Mick sta namreč v svojo hišo sprejela rdečerjava risa, ki sta jih poimenovala Gypsy in Monaco. A kljub pričakovanju, da bosta mački nevarni, lastnika pravita, da resnih poškodb s strani mačkonov nista dobila. V času, odkar jih imata, sta bila deležna le nekaj prask in ugrizov. Najbolj zabavno je zagotovo dejstvo, da sta risa sposobna uporabljati stranišče.
Prašič Toby
Ko sta Alex in Alesja v iskanju domače živali odšla v pasje zavetišče, si najbrž nista predstavljala, da bosta iz njega pripeljala prašiča Tobyja. Tobyja so pred tem našli ob cesti. Očitno je bilo, da je pobegnil iz kmetije, kjer so ga redili za zakol. Poleg tega je bil v zelo slabem stanju, saj je nosil posledice pasjega napada. Par vodi posebno zavetišče za prašiče, a Toby ne bo odšel nikamor, saj obadva priznavata, da bo z njima ostal do konca svojih prašičjih dni.
Medved Jimmy
V Ameriki je kampiranje na določenih območjih zelo nevarno. Razlog je seveda v medvedih, ki jih ne manjka. Če bi srečali medveda, bi se najbrž ustrašili in začeli bežati. Toda zunaj New Yorka obstaja center za reševanje divjih živali, kjer ob pogledu na medveda odreagirajo drugače. Medvedi so njihovi ljubljenčki. Jim in Susan, ki vodita center, imata v svoji oskrbi 11 medvedov, med njimi pa najbolj izstopa kodijaški medved Jimmy, za katerega skrbita že 21 let. K njima je prišel še kot mladič. Kljub teži 635 kg in višini 2,7 metra par pravi, da pravega strahu pred njim nimata. Medveda vidita celo kot svojega otroka.
Osel Mali Tim
Osli niso nikoli veljali za optimalne domače živali, a po zgodbi malega Tima boš mogoče razmišljal drugače. Tim se je skotil na kmetiji Jody Topping in imel ob skotitvi le 4 kg. Moral bi jih imeti vsaj 20. Dodatno težavo je predstavljalo dejstvo, da ga je zavrnila mama. Zato se je Jody s svojo družino odločila, da za oslička poskrbi sama. Ker so hkrati imeli tudi dva psa, se je Tim navadil nekaterih za oslička neobičajnih stvari, saj med drugim miga z repom. Jody pravi celo, da se osliček za razliko od psov stvari nauči hitreje.
Mali Tim za razliko od svojih sorodnikov živi v hiši.
Klan hijen
Hijene na prvi pogled niso najbolj nevarne živali, a dejstvo, da so lahko kar dvakrat težje od volka, je dovolj, da se zavedaš, da z njimi ni šale. Kevin Richardson, znan tudi kot levji šepetalec, je pred leti vzpostavil živalski rezervat. V rezervat je pripeljal klan hijen in se po več letih truda vanj tudi vključil. Sedaj je v očeh hijen tudi on hijena, a to pomeni, da mora neprestano vzpostavljati svojo dominanco v klanu, saj imajo hijene posebno družbeno strukturo.
Bizon Wild Thing
Predstavljaj si bolj nevarnega in večjega bika in dobil boš bizona. Ko je teksaški kavboj RC Bridges izgubil vid v enem očesu, se je odločil prenehati z rejo bizonov. Svojo čredo je prodal, a obdržal telička, ki ga je kasneje poimenoval Wild Thing. Ker so bizoni zelo hierarhična bitja, ga je teliček neprestano napadal. A RC se ni vdal in se na napade ni odzval. Tako je vzpostavil dominanco nad mladičem. Ta je sedaj odrasel in je še vedno zelo divji in nevaren. To ne velja le takrat, ko vstopi v hišo svojega lastnika, saj tam postane zelo umirjen in na pogled nenevaren. RC predvideva, da je to posledica tega, da se bizon zaveda, da tukaj živi njegov lastnik oziroma v očeh bizona njegov nadrejeni.
Povodni konj Jessica
Shirley in Tony iz Južne Afrike si najbrž nista predstavljala, da bosta nekega dne skrbela za povodnega konja. A usoda je želela drugače, saj je na njuno posest leta 2000 naplavilo malega povodnega konja. Jessica se je nato odtisnila na par in od takrat oba skrbita zanjo. Jessica ni udomačena tako kot ostale živali, saj ima odprt vstop v divjino. Vseeno se vsake toliko časa vrne in prespi na verandi njenih človeških staršev.
Najbolj pričakovani filmi leta 2022 je tokratni seznam, ki ne zajema vsakega prihajajočega filma. Zajema tiste, ki so najbolj pričakovani in katerih izid je poznan do te mere, da bo izšel letos. Po dveh letih rednega premikanja datumov zaradi pandemije lahko upamo, da je s tem konec. Tako se bodo predvajali filmi, ki bi jih morali videti že pred dvemi leti, a jih bomo šele letos. Leto 2022 bo s svojimi najbolj pričakovanimi filmi akcijsko, napeto, grozljivo, smešno in predvsem zabavno. Kateri filmi so torej letos najbolj pričakovani?
Slovenski filmi v letu 2022
V kinih naj bi se predvajali tudi trije najbolj opazni slovenski filmi. Kapabi moral svojo premiero doživeti v prazničnih časih oziroma nekoliko prej na festivalu Liffe, a so premiero premaknili za eno leto. Svojo premiero pa sta doživela Inventurain Prasica, slabšalni izraz za žensko. Oba naj bi se v slovenskih kinih predvajala že v prvi polovici leta. Kateri drugi še prihajajo? Kar nekaj jih bo, a slovenska filmska industrija rada ustvarja v tišini. Prav zato bo kar nekaj filmov izšlo tudi brez da bi za to vedeli že zdaj.
Inventura – nenavadna tragikomedija o človeku, ki spozna, kako napačne predstave je imel o svojem življenju – predvsem o tem, koliko ljudi ga sovraži.
Prasica, slabšalni izraz za žensko – Prasica je film o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej. Alter komedija v jeziku z ulice.
Kapa– Prvi slovenski božični celovečerni film o dečku, ki nima nič, in deklici, ki ima vse, prepleten z močno vero v čudeže, ki jo poveže v topel, humoren in mestoma tudi napet film.
Gajin svet 2
Pr' Hostar 2
Dedek gre na jug
Krik (Scream) – 13. januar
Novi del grozljivke Krik, ki je nekoč poskrbela za veliko mero strahu in inovativnosti v svetu grozljivk. Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestu Woodsboro si je novi morilec nadel masko in pričel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, kjer pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. Vračajo se Neve Campbell, Courteney Cox in David Arquette.
SCREAM - trailer
Ulica nočnih mor – 27. januar
Režiser Guillermo del Toro se vrača v svet temačnosti s predelavo istoimenske knjige Williama Lindsayja Greshama. V veri, da bo sam dosegel svetovni uspeh, se spusti v vezo z dr. Lilith Ritter, psihiatrinjo, ki je še bolj nevarna od njega. Stvari postajajo iz trenutka v trenutek bolj čudne. V glavnih vlogah se bodo pokazali Bradley Cooper, Cate Blanchett, Willem Dafoe, Toni Collette, Richard Jenkins, Ron Perlman in Rooney Mara.
ULICA NOČNIH MOR | napovednik | V KINU OD 27. JANUARJA
Padec lune (Moonfall) – 3. februar
Skrivnostna sila zbije luno iz svoje orbite in jo pošlje v trk z življenjem, kot ga poznamo. Svet je na robu uničenja. Izvršna direktorica Nase in nekdanja astronavtka Jo Fowler je prepričana, da ve, kako rešiti svet, z izjemo enega astronavta iz svoje preteklosti, Briana Harperja. Halle Berry, Patrick Wilson in Josh Gad v filmu, ki bi glede na opis lahko prišel poleti, a je konec sveta letos načrtovan že za februar.
Padec Lune (Moonfall)
Jackass za vedno (Jackass Forever) – 4. februar
Novi del resnične komedije Jackass je četrti film v franšizi Jackass. Johnny Knoxville, Steve O, Jason Acuna in preostali člani, tako novi kot stari, se vračajo v novih vratolomnih dogodivščinah. Za ljubljence Jackassa.
JACKASS FOREVER Trailer (2021) Jackass 4
Smrt na Nilu (Death on the Nile) – 17. februar
Kenneth Branaugh se vrača s filmom o Herculu Poirotu v istoimenski adaptaciji dela Agathe Christie. Ko se Linnet in njen novi izbranec odpravita na medene tedne s popotovanjem po reki Nil, nič ne more zaščititi Jackie pred njenimi demoni. In nihče, niti zloglasni detektiv Hercule Poirot, ne more preprečiti zločina iz strasti. Poleg njega v filmu igrajo še Armie Hammer, Gal Gadot, Emma Mackey, Russell Brand, Jennifer Saunders, Letitia Wright in drugi.
SMRT NA NILU | Napovednik #1 | KMALU V KINU
Uncharted – 17. februar
Lahko, da bo šlo za največje razočaranje leta, saj je posneto po videoigri. Zgodba o Nathanu Draku, ki se na dogodivščino odpravi s Sullyjem. Uncharted občinstvu predstavi, kako Nathan Drake postane lovec na zaklade, medtem ko razkriva eno največjih skrivnosti zgodovine. Bomo videli, a velike mere pričakovanj naj ne bo.
UNCHARTED - Napovednik
Batman – 3. marec
Režiser trilogije Planeta opic Matt Reeves bo prinesel Batmana! Črno obleko bo oblekel Robert Pattinson, ob njemu pa prihajajo še Zoë Kravitz, Paul Dano, Jeffrey Wright, Peter Sarsgaard, Andy Serkis in Colin Farrell. Vsekakor eden najbolj pričakovanih filmov leta 2022.
BATMAN | napovednik #1 | V KINU MARCA 2022
Jaz, rdeča panda (Turning Red) – 10. marec
Novi animirani film studia Pixar, kar je že avtomatska vstopnica na lestvico najbolj pričakovanih filmov leta. Mei je čisto navadna najstnica, saj je razpeta med tem, da bi bila mamina poslušna deklica, na drugi strani pa jo dobro premetavajo pubertetniška čustva. Njena preveč zaščitniška mati Ming se trudi, da nikoli ni predaleč od svoje hčere in za najstnico je to prava nočna mora. In kot da že same spremembe v odraščajočem telesu in njenih odnosih ne bi bile dovolj, se za nameček vsakič, ko se malce preveč navduši, spremeni v velikansko rdečo pando! In najstnici se to dogaja zelo pogosto.
Jaz, rdeča panda je eden izmed dveh Pixarjevih filmov, kar ga avtomatsko uvršča med najbolj pričakovane filme leta 2022
Morbius – 31. marec
Prvi premaknjeni film tega leta bi moral iziti že januarja, a bo Spider Man še nekaj časa edini Marvelov izdelek na obzorju. Morbius pripoveduje o biokemiku Michaelu Morbiusu, dobitniku Nobelove nagrade, ki skuša ozdraviti svojo redko krvno bolezen z eksperimentalnim postopkom, s katerim združuje učinke elektrošokov in netopirjev. Izid je neizbežno katastrofalen in dr. Morbius se spremeni v živega vampirja. Znal bi postati najtemnejši Marvelov film o začetku lika.
Morbius - Napovednik
Ježek Sonic 2 (Sonic the Hedhehog 2) – 7. april
Dve leti, odkar je prvi Sonic najprej razburil in nato navdušil občinstvo, je zdaj čas za nadaljevanje. Potem ko se je ježek Sonic ustalil v Green Hillsu, si nadvse želi dokazati, da ima vse, kar potrebuje, da postane pravi junak. Ko pa se dr. Robotnik vrne, tokrat z novim partnerjem po imenu Knuckles, in iščeta smaragd, ki ima moč uničiti civilizacijo, bo ježek Sonic na preizkusu. Združil bo moči s partnerjem po imenu Tails in skupaj se odpravita na potovanje po svetu, da bi poiskala smaragd, še preden zaide v napačne roke. Sinhronizacija bo vsekakor odvzela čar igralcev originala – Jim Carrey, Ben Schwarz in Idris Elba.
JEŽEK SONIC 2 - TRAILER A
Severnjak (Northman) – 7. april
Režiser Robert Eggers, ki je navdušil s filmoma Čarovnica in Svetilnik, se bo spustil v svet vikingov. Če gre zaupati njegovim preteklim filmom, bo šlo za najbolj natančen film o skandinavski in nordijski zgodovini. Zgodba vikinškega princa, ki si prizadeva maščevati umor svojega očeta. Alexander Skarsgård, Nicole Kidman, Claes Bang, Anya Taylor-Joy, Ethan Hawke, Björk in Willem Dafoe.
Northman - trailer
Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti – 14. april
Tretji del Magičnihživali bo režiral David Yates po scenariju J. K. Rowling in Steva Klovesa. Profesor Albus Dumbledore se zaveda, da želi veliki temni čarovnik Gellert Grindelwald (tokrat Mads Mikkelsen) prevzeti nadzor nad čarovniškim svetom. Ker ga sam ne more zaustaviti, zaupa magizoologu Salamandru Scamandru (Eddie Redmayne), da sestavi in vodi neustrašno ekipo čarovnikov, čarovnic in enega pogumnega »ne-maga« na nevarno misijo, kjer naletijo na stare in nove magične živali in zveri ter se spopadejo z naraščajočo legijo Grindelwaldovih privržencev.
MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOST | napovednik #1 | V KINU OD 14. APRILA
Blondinka s Harvarda 3 – maj 2022
Ni še povsem nujno, da bo tretji del komedije Blondinka s Harvarda izšel letos maja ali letos nasploh, a na seznamu naj vsekakor bo. Studio MGM je napovedalo izid za letošnji maj, vrača pa se Reese Whiterspoon. Scenarij sta napisala Mindy Kalling in Dan Goor.
Doktor Strange v multivesolju norosti – 5. maj
Kaj točno se bo v nadaljevanju Doktorja Stranga dogajalo, ni popolnoma jasno. Vemo le to, da se bomo ukvarjali z multivesoljem, ki nam je prineslo čudovite trenutke v Spider-Manu. Režiser filma je Sam Raimi, ki obljublja tudi veliko bolj grozljive trenutke, ki jih sam obožuje. Vrača se Benedict Cumberbatch. Poleg njega bodo v filmu še Elizabeth Olsen, Rachel McAdams, Benedict Wong in Chiwetel Ejiofor.
Marvel Studios' Doctor Strange in the Multiverse of Madness | Official Teaser
DC liga super-živali (DC League of Super-Pets) – 20. maj
Ko je Liga pravičnih zajeta s strani Lexa Lutherja, se Supermanov pes Krypto odloči sestaviti ekipo super-živali. Zabavna animacija nas bo pričakala v poletnih časih, glasove pa bodo posodili Dwayne Johnson, Kevin Hart, Keanu Reeves, Ben Schwartz, John Krasinki in Kate McKinnon.
DC LEAGUE OF SUPER-PETS – Official Trailer
Top Gun: Maverick – 26. maj
Tretjič zapored je že na našem seznamu najbolj pričakovanih filmov leta in morda bo tokrat veljal slavni pregovor. Nadaljevanje Top Guna izpred 34 let bo na veliko platno vrnil Toma Cruisa. Po več kot tridesetih letih službovanja kot eden najboljših letalcev mornarice je Pete »Maverick« Mitchell (Tom Cruise) tam, kjer je njegovo mesto, kot pogumni testni pilot preizkuša meje in se spretno izmika napredovanju v činu, ki bi ga prizemljil. Med usposabljanjem diplomantov Top Guna za specializirano misijo, kakršne ni videl še noben pilot, Maverick naleti na poročnika Bradleyja Bradshawa (Miles Teller) po imenu Rooster, sina Maverickovega pokojnega prijatelja in poročnika Nicka Bradshawa po imenu Goose. Soočen z negotovo prihodnostjo in duhovi iz preteklosti se mora Maverick soočiti s svojimi najglobljimi strahovi, kar doseže vrhunec v misiji, ki od izbranih oseb zahteva največje žrtvovanje.
Top Gun Maverick - trailer 1
Jurski svet 3 (Jurassic World: Dominion) – 10. junij
Zaključni del sage o Jurskem parku in svetu se bo zgodil letošnje poletje. Poleg Chrisa Pratta in Bryce Dallas Howard, ki smo ju spoznali v obeh »svetovih«, se nazaj v svet dinozavrov vračajo tudi originali iz »parka«. Sam Neill, Laura Dern in Jeff Goldblum bodo odigrali večje vloge v filmu režiserja Colina Trevorrowa. Dinozavri so po celem svetu. To je dejstvo, ki nam je poznano, več pa še ne vemo. Pred kratkim so ponudili tudi manjši prolog filma, ki ne bo vključen v končni izdelek.
Jurassic World - Uvod
Lightyear – 17. junij
Chris Evans bo Buzz Lightyear, ki ga poznamo iz filmov Svet igrač. Gre za izvorno zgodbo lika, ki bi znala presenetiti.
Lightyear | Teaser Trailer
Thor: Ljubezen in grmenje – 8. julij
Četrti del Thora bo vrnil Chrisa Hemswortha, ki se mu bo ponovno pridružila tudi Jane Foster (Natalie Portman). Poleg bo tudi Taika Waititi, ki bo ponovno zasedel tudi režiserski stolček. Šlo naj bi za nekakšno mešanico med Varuhi galaksije in Thorom.
Nope – 22. julij
Grozljivka, ki jo je napisal, režiral in produciral Jordan Peele. Po dveh uspešnih in kakovostnih filmih Zbeži! (Get out!) in Mi (Us) nadaljuje svojo pot po grozljivkah. Daniel Kaluuya, Keke Palmer in Steve Yeun bodo zasedli glavne vloge, naša pričakovanja pa so seveda visoka.
Black Adam – 29. julij
Spin-off film Shazama, v katerem bo naslovni lik odigral Dwayne Johnson. Gre za enajsti film v univerzumu DC, ki mora najti pravo pot po nelogičnih odločitvah glede Snyderversa. Black Adam (ne vemo, ali se bo Slovenija odločila za prevod imena) naj bi prišel julija.
Minioni: Grujev vzpon – 4. avgust
V osrčju sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so kraljevali resasti lasje in kavbojke na zvonec, v predmestju odrašča 12-letni Gru (Steve Carell). Kot velik ljubitelj superzlobne superskupine, znane pod imenom Zlobnih 6, Gru kuje načrt, kako bi postal dovolj zloben, da bi se skupini lahko pridružil. Na srečo dobi podporo svojih zvestih privržencev, Minionov. Skupaj Kevin, Stuart, Bob in Otto – novi Minion, ki ima zobni aparat in obupno potrebo, da ugaja – uporabijo vse svoje spretnosti, da z Grujem zgradijo svoj prvi brlog, eksperimentirajo s prvim orožjem in izpeljejo prve naloge.
Misija nemogoče 7 – 30. september
Akcijski film bo sedmi del franšize, ki stoji na samem tronu kakovostne akcije. Tom Cruise se vrača pod režijsko taktirko Christopherja McQuarrija. Rebecca Ferguson in Vanessa Kirby bosta prav tako v filmu, za katerega nimamo niti napovednika.
Spider-Man: Across the Spider Verse – 7. oktober
Nadaljevanje uspešnice iz leta 2018, ki je postala eden izmed najboljših animiranih filmov vseh časov. Zgodba o Milesu Moralesu in preostalih »pajkih« v multiverzumu se bo nadaljevala oktobra. Vrnili se bodo stari obrazi, pridružili pa se jim bodo tudi novi. Sony nam je že postregel z napovednikom enega najbolj pričakovanih filmov leta 2022.
SPIDER-MAN: ACROSS THE SPIDER-VERSE (PART ONE) – First Look
Flash – 4. november
Film, ki so ga imeli oboževalci DC univerzuma za možnost, da popravi vse napake. Po novicah, ki so izšle pred nekaj dnevi, so se pričakovanja precej zmanjšala. Ezra Miller bo zaigral Flasha, ki smo ga videli že v Ligi pravičnih Zacka Snyderja. Igralska zasedba je obširna, saj bo to film, ki bo odprl več časovnic.
Črni panter 2 – 11. november
Po smrti Chadwicka Bosemana je nadaljevanje izjemno uspešnega Črnega panterja zastalo. Kam bo šla zgodba, še ni povsem jasno, zato je drugi del z imenom Wakandaza vedno eden najbolj pričakovanih filmov leta. Režiser bo ponovno Ryan Coogler.
Aquaman in izgubljeno kraljestvo – 16. december
Jason Momoa bo ponovno Aquaman iz superjunaškega sveta DC. Režiser James Wan se prav tako vrača in obljublja večje in boljše. Yahya Abdul-Mateen II, Willem Dafoe, Amber Heard, Patrick Wilson in Nicole Kidman so prav tako med vračajočimi igralci.
Avatar 2 – 16. december
Za konec leta največja pustolovščina in eden najbolj pričakovanih filmov leta ter desetletja. James Cameron je končno uspel dokončati nadaljevanje najbolj zaslužkarskega filma vseh časov. Četrt milijona proračuna za film, ki bi ga lahko opisali kot »končno!«. Sam Worthington, Zoe Saldana, Kate Winslet, Sigourney Weaver, Stephen Lang, Michelle Yeoh in Cliff Curtis nas bodo vrnili na Pandoro.
piše vama Ekonomska fakulteta. Vem, da sta o meni že nekaj slišala, ravno toliko, da sem pritegnila vajino pozornost. Sem kar precej znana, veliko o meni lahko prebereta na spletni strani. In vzdušje, ki ga ustvarjajo moji študentje, lahko razbereta na IG, FB ali TikToku. Ja 😊, zadnje pol leta sem tudi na TikToku.
Pa povejta vidva: kdo sta vidva, kaj vama je bližje? Vedoželjnost, ustvarjalnost, podjetnost, raziskovanje ali kaj čisto drugega? Morda prebereta zgodbe o Maši, Galu, Tjaši, Niku, Maji in Jaku. Bosta videla, tako zelo so si različni, vsak ima neko svojo vizijo, a nekaj jim je skupnega. Vsi so aktivni, vsi si želijo novo znanje, nove izkušnje. Take imam najraje, saj sem se več let razvijala v fakulteto, ki dobrim študentom omogoča res veliko. Izbirata lahko med številnimi usmeritvami, odpotujeta na študij v tujino in pri tem izbirata med 200 tujimi institucijami, se odločita za dvojno diplomo in izkoristita številne obštudijske dejavnosti.
Pa ne pričakujem, da bosta vidva ravno taka. Nekateri moji študentje potrebujejo več časa, da se najdejo. Ravno zato jim je všeč moja raznolikost.
Slišim, da med vami krožita dva zanimiva trača. Eden je, da se na Ekonomsko lahko vpiše vsak. To ne drži, imam vpisne pogoje. Res pa je, da se mi oktobra pridruži precej brucev, lani 941. Ampak jih žal kar nekaj tudi pade prvi letnik in nadaljujejo pač boljši. Drugi trač pa je, da me obiskuje preveč študentov, da se sploh ne moreš spoznati. Kar vprašajta tiste, ki študirajo – najprej so spoznali vse v svoji skupini in potem še številne ostale. A ni to dobro, da na koncu študija poznata več sto kolegov, z njimi delata, ustvarjata, se zabavata?
Jaz sem na dobri poti, imam tri mednarodne akreditacije (to je tako, kot da bi imela tri zlate medalje za svoje uspehe) in sem med najboljšimi poslovno-ekonomskimi šolami v Evropi. Na kakšni poti sta vidva? Če se mi pridružita, vama lahko rečem: »Samo nebo je meja.«
CES je pojem vsega tehnološko naprednega. Je konvencija, kjer vsa tehnološka podjetja, ki v svetu kaj pomenijo, predstavijo, kako bo izgledala prihodnost. Če te to zanima, to tako ali tako že veš! Kateri so tisti najboljši? To boš izvedel v tem članku.
Prvič je bil CES organiziran 55 let nazaj in od takrat je tehnologija vsako leto strmo napredovala. Podjetja neusmiljeno tekmujejo za primat najboljšega v svojem razredu. Ne le to, države kot so ZDA, Kitajska, Japonska in Južna Koreja konstantno tekmujejo za srce svojih potrošnikov. Kdor je oziroma bo najbolj navdušil potrošnike, bo veliko vplivalo tudi na države kot take.
Katera elektronika je najbolj navdušila nas?
5. Samsung Freestyle projektor
Cena: 899 € Datum izida: Prednaročila so odprta do 23.01.2022
Si si kdaj želel vzeti TV kar s sabo, ko si šel na dopust ali pa v študentski dom? No, lahko bi ga, a kaj, ko je Samsung oznanil izjemno majhen, lahek in presneto zmogljiv projektor, ki lahko naredi sliko veliko kar do 100 palcev (254 cm). Cena je postavljeno relativno nizko, kar za mnoge zbuja pomisleke, da to ni ravno »dober« projektor, ampak le draga igračka. Za kaj se bo izkazalo, bomo videli kmalu.
4. Chipolo Card Spot – čip za iskanje denarnice
Cena: 35 €/kos (komplet dveh kosov trenutno 60 €) Datum izida: Prednaročila odprta, izdelek na voljo Februara 2022
Če si neroden in rad pozabljaš stvari, moraš nujno poznati Chipolo. Sam ga uporabljam za avtomobilske ključe in mi je že večkrat rešil življenje. Zdaj pa je prišla izjemno zaželena verzija za denarnico. Čip vstaviš v predalček za kartice in ko denarnice ne najdeš, jo z mobilnim telefonom preprosto poiščeš. Čip oddaja glasen zvok, če je v bližini. Lahko jo tudi poiščeš na zemljevidu, če nisi prepričan, ali si jo pozabil doma, ali v avtu. Poleg tega ti tudi javi z obvestilom na telefonu, da si jo pustil v avtu, ko si hitel v trgovino. Čeprav kartica izgleda malo debela, je vseeno veliko boljša kot modeli, ki so bolj namenjeni za ključe.
3. Sony PlayStation VR2
Cena: trenutno uradne cene ni (govori se o ceni 500 €) Datum izida: konec leta 2022 (morda se bo zamaknilo v leto 2023)
Prihaja nova generacija Playstation VR konzole in ta bo neprimerljivo boljša od prve, pionirske edicije. Majhno razočaranje iz strani igračarjev je, da ne bo popolnoma brezžična, a bo vseeno veliko bolj priročna, saj bo za priklop potreben samo en kabel. Povečali so tudi vidni kot na 110 ° in VR tehnologijo nadgradili z zmožnostjo sledenja očem, tako da bo konzola in s tem igra vedela, kam v katerem trenutku gledaš. Nadgradil se bo tudi zaslon, ki bo OLED s frekvenco osveževanja od 90 do 120 hz. Resolucija bo 2000 x 2040 na oko, kar je veliko več kot pri originalnem PS VR setu. Poleg tega bosta priložena še posebna VR kontrolerja, ki bosta imela haptične tresljaje in zaznavo rok in prstov, tudi če jih ne uporabljate v tem trenutku.
2. BMW iX in tehnologija spreminjanja barve vozila
Cena: trenutno ni znanaDatum izdaje: trenutno ni znano
Prihodnost je tu. Ja, zdi se najbolj neuporabna funkcija vseh časov, a je neverjetno zanimiva. Avto, ki spreminja barvo! Kaj takega. Pri avtu so uporabili podobno tehnologijo kot pri e-bralnikih in tako ustvarili tehnologijo, ki je pritegnila tudi ljudi, ki niso navdušenci nad avti. Če kje, bo izredno popularen med roparji in tihotapci. Policija bo iskala bel BMW, a ta ne bo več bel, ampak črn! Pri BMW-ju pravijo, da boste zaradi poletne vročine avto spremenili v belega, v zimskem mrazu pa v črnega in tako privarčevali z energijo in se hitreje ohladili oziroma segreli.
1. Prvi TV s tehnologijo QD-OLED
Cena:uradna cena ni znana, verjetno okoli 5000 € Datum izida: 2022 (točnega datuma še ni)
Sony, kot kaže, vrača udarec LG v letu 2022. Korejski proizvajalec LG je bil definitivno zmagovalec leta 2021, kar se tiče OLED TV-jev. A Sony je naredil skorajda kvantni preskok, kar se tiče televizije. OLED tehnologija je izjemno popularna, popolna črna barva, fantastičen kontrast in izjemna odzivnost so velike prednosti. Največja slabost pa je bila osvetlitev. OLED ni zmožen konkurirati v svetlih prostorih – do sedaj! Sony je uspel narediti OLED TV, ki je zmožen osvetljenost povečati za kar dvakrat proti ostalim OLED televizijam in to imenoval QD-OLED. Torej ne boš več potreboval izbirati med popolnimi črnimi barvami in boljšo osvetlitvijo zaslona, če boš le imel dosti denarja. Tehnologija je na začetku, a to je velik preskok med zasloni in čez nekaj let lahko pričakujemo, da si boš to lahko privoščil tudi, če si navaden smrtnik. Na voljo bo v velikosti 55″ in 65″.
CES 2022 je ponudil ogromno
Dogodek se je zaključil dan prej kot načrtovano in tehnološki velikani zadnji v vrsti so bili primorani svoje konvencije preseliti na splet. Vseeno pa smo videli fantastične produkte prihodnosti. Tehnologija je postala še toliko bolj popularna v času COVID-19, saj ljudje več časa preživijo s »stroji«, ljudi se je dandanes boljše izogibati. Veliko produktov pa je bilo tudi izjemno uporabnih v »pravem svetu« in ne samo kot način distrakcije. Komaj čakamo novih dogodkov, ki se jih omenja vse pogosteje. A več o tem naslednjič.
Pandemija novih koronavirusov, ki še kar traja, je spodbudila razvoj cepiv na podlagi mRNA. Ta tehnologija omogoča cenejšo izdelavo, lažji transport in, najbolj pomembno, večjo učinkovitost. Njihov razvoj poteka že od osemdesetih let, v zadnjem času pa se znanstveniki trudijo tehnologijo razširiti tudi na cepiva proti drugi boleznim. Kot smo pisali v članku o prihodnosti mRNA cepiv, ta obljubljajo tudi nove načine borbe proti virusu HIV.
HIV in Aids
Aids je bolezen, ki jo povzroča virus HIV. Medijsko pozornost privablja nekje od 80-ih dalje, podleglo pa mu je že več sto tisoč ljudi, med njimi tudi slavni pevec Freddie Mercury. Prenaša se preko krvi (umazanih igel) in s spolnim odnosom. Kot zanimivost: na wikipedijinem seznamu HIV pozitivnih osebnosti je eden izmed podnaslovov posvečen delavcem v pornografski industriji.
Moderni medicini je uspelo olajšati simptome aidsa, cepiva, ki bi bolezen zatrlo v kali, pa še ni našla. Vse do zdaj. Ameriški znanstveniki so v reviji Nature Medicineobjavili spodbudne rezultate svojega eksperimentalnega cepiva.
Žrtev Aidsa je bil tudi rapper Eazy-E.
Novo cepivo
Ekipa ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni pod vodstvom Paola Lussa je razvila novo cepivo proti virusu HIV na podlagi mRNA tehnologije. Za razliko od drugih cepiv, kjer v telo vbrizgamo oslabljene ali mrtve viruse, da sprožimo imunski odziv, mRNA cepiva naše celice naučijo, kako izdelati molekulo, ki jo bo telo prepoznalo kot tujek. To sproži imunski odziv, ki v naslednjem koraku prinese imunost na virus. Novo cepivo so znanstveniki testirali na laboratorijskih miših in makakih.
Makaki v naravnem okolju (ali morda v živalskem vrtu). (vir:wiki)
Velik uspeh
Cepivo spodbudi celice, da proizvajajo proteina Env in Gag, ki ju najdemo v HIV. Ker celega virusa ni v telesu, do okužbe ne more priti, zgodi pa se imunski odziv. Znanstveniki poročajo, da je bil ta zelo blag – nekaj makakov je začasno izgubilo apetit. Živali so 60 tednov prejemale odmerke cepiva, že v 58. tednu pa je bila večina makakov bolj odporna na 12 vrst HIV-a. Dva tedna pozneje se je izkazalo, da sta dva od sedmih osebkov popolnoma imuna, pri ostalih pa je do okužbe prišlo pozneje kot sicer.
Dr. Lusso je povedal, da trenutno izboljšujejo svoj recept, da bi telo ustvarjalo Env in Gag proteina hitreje in bolj natančno. Pričakuje, da bi kmalu lahko začeli prve teste na odraslih prostovoljcih.
Urška Bračko je slovenska knjižna blogerka, ki jo mnogi poznajo pod imenom Booknjiga. Z nami je v obširnem intervjuju spregovorila o knjižnem blogerstvu, njenih začetkih v njem in založništvu v Sloveniji. Za svež začetek leta nam je postregla z informacijami o delu knjižne blogerke in svojim mnenjem o tem delu v naši državi. Pri koncu tudi ni šlo brez lestvic in priporočil knjig našim bralcem.
Tvoje blogersko ime je Booknjiga. Nam lahko razložiš, zakaj tako ime, saj v sebi skriva kar nekaj pomena?
V bistvu je ime nastalo nekega dne na predavanjih iz založništva na Filozofski fakulteti. Takrat sem že imela svoj privaten profil na Instagramu, kjer sem zasledila veliko naročnin na knjižne škatle (book subscription boxes). Med tujimi knjižnimi blogerkami so res popularne, podjetja velikokrat iščejo tudi ambasadorke (določeno obdobje dobivajo njihove knjižne škatle v zameno za promocijo). Že takrat se mi je po mislih pričela poditi ideja, da bi bilo treba to nekako pripeljati v Slovenijo, začela je nastajati ideja o magistrski nalogi, ki bi bila hkrati lahko tudi poslovni načrt. Moje misli velikokrat švigajo v vse smeri in pričela sem pisati na papir, kakšno bi lahko bilo ime te (moje) škatle. Boo + knjiga. Boo nekako zato, ker te vsebina preseneti, knjiga pa kot knjiga. Hkrati je tudi skovanka angleške in slovenske besede knjiga, kar se mi je zdelo res domiselno. Tako je nastal tudi profil in kasneje blog.
Malce kasneje sem na predavanju o blagovnih znamkah sicer slišala, da takšna generična imena niso najboljša, vendar mislim, da se je danes že kar prijelo in včasih moram ljudem celo povedati najprej blogersko ime in potem svojega lastnega, da vedo, s kom se pogovarjajo.
Knjižnih blogerjev v Sloveniji ni veliko, a ker gre za specifično tematiko, je skupina med seboj povezana. Za vse, ki si ne bi znali predstavljati – kako poteka delo knjižne blogerke v Sloveniji?
Naj najprej poudarim, da bom opisovala samo, kako poteka moje blogersko delo. Ne morem trditi, da je pri ostalih drugače ali pa enako, vendar se verjetno kakšne izmed podobnosti vsekakor najdejo. Moje delo blogerke ni nikoli enako. Nimam nekega ustaljenega urnika, po katerem bi lahko rekla, da vsak dan preberem neko določeno kvoto, da vsak dan naredim vsaj eno blog objavo ali da objavljam vsebine na svoj Instagram kanal. Še vedno veliko delam po navdihu, za kar sem en dan pri volji, morda dobim neko idejo in jo hočem takoj realizirati. Pridejo seveda dnevi, ko imam oziroma si sama določim več dela in pridejo dnevi, ko z blogom ne delam absolutno nič. Čeprav morda ravno takrat, ko ne delam absolutno nič v zvezi s tem, še vedno moji možgani nekako razmišljajo, kaj vse bi se dalo narediti.
Morda bo najlažje, če vzamem par tipičnih dni v svojem tednu pa lahko razložim na primerih. Med tednom zjutraj vstanem in se odpravim v službo (na založbo KUD Sodobnost International), na poti do tja (na avtobusu) morda berem knjigo, ki bo primerna za blog ali pa morda le za mojo dušo. Kar ne pomeni, da je ne bom mogoče kasneje kje objavila. Potem sem 8 ur v službi in nato spet berem na poti domov. Ker se vozim skozi mesto, se včasih odpravim še do kakšne knjigarne, kjer se malo razgledam, kdaj kaj kupim, morda grem v knjižnico po točno določeno knjigo. Včasih knjige odnesem na pošto, ker sem jih podarila ali prodala naprej.
Ko pridem domov, je seveda najprej čas za kosilo, potem se pa odločim, kaj bom tisti dan počela, morda gledala serijo, še več brala (če je kakšna izmed knjig, ki me res potegnejo), naredila foto material za svoje objave, pisala blog objavo ali sestavljala kakšnega izmed vlogov. Za fotografije se kdaj odpravim tudi na kakšno zunanjo lokacijo in jih tam naredim. Ravno nazadnje je bilo za zbirko Čebelja družina, da sem šla in poiskala repliko Plečnikovega čebelnjaka, ki so ga postavili na grajskem griču (v Ljubljani). Včasih se ob večerih odpravim na kakšen literarni dogodek, se dobim s prijateljicami ali pa se udeležim zoom bralnega kluba. V zadnjem času se izjemno rada sproščam tudi z jogo.
So tudi dnevi, ko imam »snemanja«, takrat se posvetim snemanju videoposnetkov za svoje vloge, na katerih razlagam o knjigah ali pa snemam samo knjigo. V takih primerih je potrebno vse to še zmontirati, vendar po navadi ne uspem vse v istem dnevu, saj je s tem kar veliko dela. Tu so zraven še tiste nujne vsebine, objavljanje na družbenih omrežjih, komentiranje, dodajanje na storyje, deljenje povezav, dopisovanje z založbami in avtorji, dogovarjanje o objavah in pogovorih.
Urška je s svojim blogom Booknjiga začela leta 2018, ko zanimanja za to v Sloveniji ni bilo veliko
Na eni strani knjižni blogerji, na drugi recenzenti. Kakšna je razlika med njima in kje se zariše tista precej nevidna meja med omenjenima?
Že večkrat smo imeli dogodke, na katerih smo se pogovarjali o teh razlikah in/ali tudi podobnostih in priznam, da je to eno najbolj pogostih vprašanj, ki jih blogerji dobivamo. Sama bi rekla, da je kar nekaj razlik, vendar pa so tudi podobnosti. Prvo je, da so recenzenti knjig oziroma bolj kritiki plačani s strani delodajalca za svoje delo (vrsta zaposlitve je v tem primeru seveda tudi vprašanje). Večina jih ima za tako delo neko določeno izobrazbeno podlago in so zato lahko kritiki. Svoja besedila objavljajo v literarnih revijah, časopisih in na portalih. Največkrat v svojih kritikah uporabljajo neko osnovno formo in določene strokovne izraze, primerne besedilu. Verjetno morajo kdaj recenzirati tudi kakšno knjigo, ki jim ni ravno všeč oziroma je sami ne bi izbrali (to sicer ni nujno, da je res, ker nimam informacije, kako se za knjige odločajo, ali se sami, ali njihov delodajalec, možno pa je). Bolj pogosto poskušajo o knjigah pisati objektivno, medtem ko je pri blogerjih več subjektivnosti. Seveda so njihove objave tudi lektorirane.
Na drugi strani smo knjižni blogerji, ki smo se pisanja lotili bolj poljudno. S svojimi ocenami (jaz na primer svojim objavam nikoli ne rečem kritika, ker se mi to ne zdi primerno, tudi ne iz spoštovanja do literarnih kritik) podajamo svoje lastno mnenje o knjigi, njeno občutenje, vanje lahko vključimo tudi osebne zgodbe in jo predstavimo na bolj atraktiven način, npr. tudi z dodajanjem fotografij, videoposnetkov ali vlogov. Knjižni bloger ni nujno strokovno podkovan v literarnih vedah, vendar smo to večinoma ljudje, ki veliko beremo in zato že imamo določen občutek za dobre knjige. Knjige za objave izbiramo sami, največkrat delimo tiste, ki so nam bile všeč, saj se nam za slabe zdi škoda zapravljati čas za objavo. Seveda med ljudi podelimo tudi te, vendar bolj redko. Za objave največkrat nismo plačani, gre za našo voljo do deljenja, se pa v zadnjem času tudi že zgodi, da so nekatere objave finančno podprte, vendar tukaj številke ne dosegajo običajnih številk objav influcencerjev, ki delijo na svojih profilih lifestyle izdelke (kozmetika, oblačila itd). Svoja mnenja delimo na svojih lastnih spletnih straneh (v večji meri izdelana v lastni režiji) in svojih družbenih kanalih.
Poudarila bi še to, da si oboji delimo naš majhen slovenski knjižni trg in imamo radi knjige. Z ljubeznijo do branja širimo svoje poglede in mnenja, ki na nek način pridejo med ljudi. Jaz kritike spoštujem, tudi večkrat preberem njihova besedila, saj mi velikokrat dajo drugačen pogled na knjigo.
Kot pri influencerjih v svetu, se verjetno tudi knjižno blogerstvo razlikuje v Sloveniji napram večjim svetovnim državam, ki imajo ta trg bolj razvit. Kako opazne se ti zdijo te razlike?
Kolikor gledam in spremljam, zadnje čase sicer ne kaj dosti. Seveda so v tujini nekateri knjižni blogerji plačani za svoje objave, vendar jim je to hkrati prineslo že nove težave, ker ljudje potem ne verjamejo več v njihovo kredibilnost. To se je začelo pojavljati tudi pri nas, čeprav sami dostikrat poudarimo, da tudi, če gre za recenzijski izvod in/ali plačano objavo, to še ne pomeni, da si knjige nismo sami izbrali oziroma je nekako potrdili. Jaz stojim za tem, da ne bom pisala o knjigi, ki mi ni všeč ali pa me nekako ne pritegne.
Nekaj razlik še vseeno ostaja, npr. knjižni blogerji, ki se odločijo pisati v angleščini (ali pa je to njihov primarni jezik) imajo širše področje, kar lahko prinese tudi več sledilcev ali pa recimo prepoznavnost. Če se odločiš objavljati v slovenščini, tako kot sem se jaz, je to zato, ker imam rada slovensko založništvo, si želim, da knjige pridejo do bralcev in posledično tudi kupcev (saj vemo, več rednih bralcev je po navadi tudi kupcev knjig). Se pa na tujem področju tudi pozna, da zaradi večjega števila knjižnih blogerjev obstajajo tudi razne nagrade, ki jih zato podeljujejo (npr. Londonski knjižni sejem).
Še ena zadeva je, ki sem jo začela opažati v zadnjem času, npr. blogerji v Veliki Britaniji veliko bolj dosledno označujejo svoje objave z oznakami oglas (#ad), »darilo« (#gifted), sponzorski link, itd. Predvsem zaradi tega, ker je zakonodaja na njihovem področju (na splošno blogerskem) že veliko bolj razširjena in imajo zaradi tega tudi primerne zakone. Mislim, da v enem primeru celo zakonsko odgovarjajo, če ne označujejo dosledno.
Pozitivna razlika, ki je mogoče kar zelo specifična za naše področje je, da se nas večina knjižnih blogerjev pozna med sabo in zaradi manjšega števila založb imamo z večino dobre, nekateri celo osebne odnose. Mislim, da je to v tujini skoraj nemogoče, saj so številke neprimerno večje in je težko poznati vse (seveda se tudi tam kdo osebno pozna, vendar na drugačen način).
Zase pravi, da je dolgoletna strastna bralka vseh mogočih knjig, ljubiteljica knjigarn doma in po svetu
To si načeloma že nekako začela prav v prejšnjem odgovoru, a želel bi nekoliko bolj podrobno mnenje. Zakaj objavljanje povsem v slovenščini in ne odločitev v angleščini ali drugem jeziku, ki bi prinesel veliko več prepoznavnosti?
V bistvu sem že od samega začetka vedela, da bom objavljala v slovenščini. Gre za materni jezik, ki je zelo lep, malo ljudi ga govori in potrebno ga je ohranjati. Če se le da, knjige tudi berem v slovenščini (razen kadar se mi s kakšno res mudi ali pa vem, da angleščina da knjigi poseben poudarek npr. Sally Rooney in Madeline Miller). Zato sem se odločila, da bo ta blog predvsem slovenski, saj sem hotela nekaj spremeniti na našem knjižno blogerskem področju in mislim, da v tem napredujem. Sem ter tja se pojavi kakšna izmed objav v angleščini, predvsem kadar pišem o knjigi, ki sem jo brala v angleščini, vendar so te v manjšini.
Vsekakor tudi ni nujno, da bi se recimo odločila za pisanje v angleščini že od začetka, da bi bila enako uspešna v tujini, tam je konkurenca res huda, saj mnogi knjižni blogerji ravno zato pišejo v angleščini (ne samo angleško govoreči). Pa tudi bi potem umanjkal ta slovenski del, težko bi potem rekla, da promoviram slovensko literaturo in naše založbe.
Morda gre bolj za neuko mnenje ali neko predsodko, da knjižni blogerji preprosto nimajo podlage ali izobrazbe za tako pisanje. Se ti zdi, da bi morala imeti knjižna blogerka strokovno podlago književništva ali vsaj podobno smer?
Po eni strani ja, po drugi ne. Imamo kar nekaj knjižnih blogerk, ki so s popolnoma drugega področja, pa jim gre pisanje zelo uspešno od rok. Tako imajo vsaj morda nek ločen hobi od tega, kar imajo trenutno za redno službo ali so študirale. Seveda ti študij književnosti da nek širši vpogled, lažje razumeš povezave, primerjave. Vendar se je v primeru blogerskih objav lažje poenostaviti, kot uporabljati učene izraze, saj s tem ne bi prišli blizu sledilcem.
Mislim pa, da vsekakor ne bi škodilo več izobraževanja na področju pravopisja, saj se pri marsikateri vidi, da je to šibka točka. Tudi sama priznam, da bi moje objave lahko bile lektorirane in vem, da je to moja pomanjkljivost, ki si jo v prihodnosti želim izboljšati. Nekatere sicer potem pravijo, da gre vendarle za njihov hobi, pa saj je vseeno. Vendar ni, saj od sebe daš pismen izdelek v javnost, v javnosti že predstavljaš neko osebnost, ki stoji za svojimi mnenji o knjigah, kar pomeni, da bi morale biti te objave tudi kar se da pravilno napisane.
Nekoliko bolj pozitivno vprašanje. Slovenske založbe so čudovita zadeva. Kako je sodelovati z njimi?
Krasno! Se mi zdi, da so založbe, kar se tiče odnosa do nas knjižnih blogerk, zelo prijazne in nam z veseljem pomagajo in pošljejo recenzijske izvode, kadar se le da. Izjemno mi je všeč, da smo kot skupnost povezani tudi z založbami, da z nekaterimi lahko gojimo tudi prijateljske odnose, zdi se mi, da je to na tako majhnem založniškem trgu kar nekakšna obveznost.
Mala država in precej veliko število založb. Kakšno stanje vlada v slovenskem založništvu po tvojem mnenju?
Trenutno imam občutek, da smo v nekakšnem mehurčku stagniranja. Pred epidemijo se je na veliko govorilo o tem, v kako slabem stanju je založništvo, kar danes še vedno vsi vemo, vendar pa tega kar naenkrat nihče več ne poudarja, saj imamo sedaj drugačne probleme. Veliko založb se je moralo prilagoditi na nove poslovne modele (ki bi jih seveda morali imeti že prej) in to karseda hitro. Nekaterim je to boljše, drugim slabše uspelo. Veliko se jih zaveda, da je spletna prisotnost v današnjem svetu nujna, vprašanje pa je, koliko so pripravljeni na tem delati in v to vložiti (ne samo denarno).
Ponoven velik udarec je bila odpoved letošnjega Slovenskega knjižnega sejma v živo, ki je odpadel in se preselil na splet že drugo leto zapored. Le redke založbe so si sicer lahko privoščile izpostavitev na sejemskih straneh (kar pa tudi ni nujno pozitivno) in tako jih je dosti moralo poskrbeti samih zase. Po eni strani je ljudem lagodno kupovati na spletu, saj ti zato ni treba domov nositi ogromnih kupov knjig, po drugi strani pa je tukaj veliko manj priložnostnega nakupovanja. Založniški skupnosti je sejem seveda manjkal tudi iz vidika druženja, živih dogodkov in srečanj, ki vsakokrat veliko prinesejo. Bralci in kupci se izjemno radi srečamo z avtorji, dobimo podpise v knjige, sploh v zadnjem času, ko imamo res razcvet slovenske literature.
Mislim, da bodo šele pokoronske analize pokazale, kaj se je na področju slovenskega založništva dejansko dogajalo. Seveda vsi upamo na pozitivna poročila (če jih bo kdo izvajal), vsekakor pa je iz tega izšlo vsaj eno, veliko se nas je naučilo preseliti na splet.
Kakšno pa se ti zdi po drugi strani stanje v slovenskem knjižnem blogerstvu? Kako stvari stojijo in kaj bi se lahko še izboljšalo?
Zaenkrat se mi zdi, da se je malo umirilo. Bilo je obdobje, ko smo imeli recimo na Instagramu pravo poplavo novih knjižnih profilov. Seveda je le redkost, da si vesten in vztrajaš, ampak vendarle. Mislim, da je bilo to ravno v prvem valu epidemije, saj so bili vsi v karantenah, kar naenkrat so vsi brali itd. Zdaj imamo neko redno številko, vsi se lepo trudimo in nagrajujemo to svojo skupnost z različnimi projekti, skupaj rastemo in vidimo, kako rastemo tudi kot posameznik. Res je krasno.
Lahko bi bilo mogoče več sodelovanja s knjižnicami, drugih projektih, drugimi podjetji (vsaj s tistimi vsaj nekako povezanimi z branjem). Ampak jaz vedno pravim, da če sam ne začneš, ni nič. Ne moreš kar pričakovati, da ti bo padlo z neba ali se pritoževati, da te nihče ne opazi. Postani opazen.
Kot pravim, veliko je še prostora za izboljšanje, zdaj se nam je pridružil še tiktok, tam nas ni veliko, in vse skupaj gre še vedno počasi. Ampak bo, enkrat zagotovo, če ne pa z mlajšimi bralci.
Prostora za izboljšanje knjižnega blogerstva in založništva v Sloveniji je še mnogo, pravi Urška
Nekaj je prostor za izboljšanje in dejanski korak na bolje, drugo pa so želje. Kaj so tvoje želje za knjižno blogerstvo naše dežele?
Marsikaj! Vsega trenutno niti ne smem povedati, ampak moji načrti so še kar veliki in se ne končajo, porajajo se mi novi in novi projekti. Na splošno bi si morda želela to, da se uvedejo priznanja oziroma nagrade za knjižne blogerje na Slovenskem knjižnem sejmu. Ne gre za neko finančno nagrado, zgolj za priznanje, ki bi blogerjem sporočilo, vidimo vas, tukaj ste, odlično delate. Pomenilo bi nam, da smo opaženi in da naše delo ni zaman. Velikokrat nam to založbe same povedo (vsaj tiste, s katerimi sodelujemo), vendar bi neko javno priznanje temu dalo drugačno verodostojnost.
Želim si, da se razširijo tudi dogodki, povezani z blogerji, morda tudi v smislu blogerskih konferenc. Odlično bi bilo, da smo knjižne blogerke tudi uradno povezane v neko skupnost, že dolgo časa nazaj je padla ideja o neki skupni spletni strani, kjer bi se nas našlo vse, na kratko, o čem pišemo in podobno, da imajo tudi založniki lažjo izbiro. In seveda še marsikaj drugega, ampak kot sem že rekla, vsega ne smem povedati.
Verjetno se je od tvojega začetka kar veliko spremenilo. Kako je bilo blogati o knjigah v tvojih prvih dneh in kako je danes?
Uh, imam občutek, da smo knjižne blogerke izjemno napredovale. Skupnost se širi tako številčno kot v kvaliteti objav, podanih vsebin, projektov, pogovorov. Neverjetno je, koliko vsega naredimo kot skupnost in kot vsak posameznik. Danes je tukaj že zimski bingo pri Sandri (@dozadnjestrani), božične nagrade pri Barbari (@izposojevalka_besed), Ajdi (@ajdanaklada) in Maticu (@matic_piše), Julia (@noranaknjige) vodi IGTV pogovore z znanimi avtorji in avtoricami (tako slovenskimi kot tujimi), Barbara ima projekte z mladimi ustvarjalci in #abecedapoezije, Monika (@vonjpoknjigah) ima #bralnapotovanja in še mnogo je tega. Pojavljajo se še razne izmenjevalnice knjig, voščilnic, darilc, nagradnih iger. Vse punce (in fantje) se izjemno trudijo v vizualnem, oblikovnem in besedilnem smislu. Se mi zdi, da je zadnje čase že toliko vsebin, da je težko slediti vsem ostalim. Kar je dobro, če vsaka od nas pripomore k temu, da eno osebo spodbudimo k branju/nakupu/izposoji, je to že res lep dosežek (in seveda niso samo po ena oseba).
Mnogi med nami imamo že svoje spletne strani, svoje domene, profesionalne in prijateljske odnose, nastopamo na različnih prireditvah, pogovorih, v žiriji, strokovnih srečanjih … Mislim, da je razvoj res čudovit!
Omenila si veliko fantastičnih knjižnih blogerk. Ali med vami vlada kakršna koli raven rivalstva?
Morda temu ne bi rekla dobesedno rivalstvo, se pa včasih že zna zgoditi, da se projekti, ideje in zamisli včasih že podvojijo, ker nas je več, kot nas je bilo včasih. Sicer noben od teh nikoli ni kopija druge, vendar so stvari podobne. Ampak mislim, da temu ne bi rekla rivalstvo. Še vedno imamo dokaj različna bralna zanimanja, usmeritve, v kaj želimo, da naši profili zahajajo. Morda je problem v tem, ker je večina naših sledilcev dokaj istih profilov in se kdaj naveličajo naših podobnih vsebin, no, jaz upam, da seveda ne.
Sicer si že sama načela, a zanima me, kako je čutiti to povezanost med vami?
Knjižne blogerke smo kot skupnost res kot ene prijateljice. Vedno smo tukaj druga za drugo, če se da kdaj pomagati, pomagamo. Delimo vsebine med sabo, komentiramo, pridemo na dogodke založb (sploh, če tam dela kakšna od nas, hvala vsem, ki se odzovete mojim pobudam, hehe), naredimo kakšne skupne verižne objave in podobno. Če nekdo potrebuje knjigo, jo pošljemo/posodimo, veliko se nas dobiva tudi osebno … Samo še en velik knjižno blogerski dogodek nam manjka, ampak mislim, da naslednje leto bo pa končno čas za to.
Je preveč sklepati, da se s knjižnim blogerstvom v precej manjšem številu ukvarja moška populacija?
V bistvu je, kar se tega tiče, kar hecno. Preden sem jaz začela z blogom, sem malo raziskala, koliko in kdo sploh je. Odkrila sem Gospodično knjigo, Literarno lekarno, Peripetije, Kontekste in Neusmiljeno berem, od teh so zadnji trije moški avtorji. Vsi so kar redno pisali o knjigah in to izjemno dobro (nekateri še vedno). V zadnjem času, ko se je vse skupaj preselilo na družabna omrežja – oziroma vsaj deljenje o novem blogu na vse te aplikacije, se je struktura zelo spremenila na mlajše odrasle ženske. Premike za to je najti v mnogih razlogih seveda, od estetske, oblikovne funkcije, tega prijateljstva in povezanosti, do morda vsega dela, ki ga današnje blogerstvo zahteva. Skoraj noben nima več samo bloga, nujno so zraven še družabna omrežja in to pobere kar veliko »prostega« časa.
Branje knjig ni edino delo, ki ga mora opraviti knjižna blogerka pri objavi knjige, če želi svojemu delu dodati novo raven čarobnosti
Za konec še nekaj lestvic, saj je najlepše govoriti prav o knjigah.
Deset knjig, ki bi jih svetovala prav vsakemu sogovorniku.
Dobro, da me nisi vprašal, katera je moja najljubša knjiga, ker je to eno od vprašanj, ki se jih blogerji zelo radi izogibamo in seveda nikoli ne povemo samo ene (ker to pač ne obstaja). Pogledala sem na svoj Goodreads profil in bom naštela 10 knjig iz mojih zadnjih petih letih branja. Vrstni red je naključen:
Madeline Miller: Kirka
Esad Babačić: Včasih
Selja Ahava: Preden moj mož izgine
Marco Missiroli: Opolzkosti v zasebnosti
Mileva Einstein: Teorija žalosti
Gašper Kranjc: Mestne ptice
Kobi Yamada: Poskušaj
Kozma Ahačič: Kozmologija
Markus Zusak: Fant, ki je postal most
Maja Lunde: Snežena sestra
Katere knjige, ki si jih prebrala v letu 2021, bi predlagala vsakemu bralcu?
Štipendije za doktorski študij na European University Institute (EUI) za leto 2022 (321. JR)
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije razpisuje štipendijo za enega vlagatelja, ki bo v študijskem letu 2022/2023 vpisan v 1. letnik štiriletnega doktorskega študija na European University Institute (EUI), pri čemer zadnje leto študija financira EUI.
Razpis je bil objavljen 20. 12. 2021 na spletni strani sklada, rok za oddajo prijav se izteče v torek, 31. 5. 2022.
Štipendija za študijsko leto 2022/2023 vključuje:
mesečno štipendijo vključno z mesečnim dodatkom za zdravstveno zavarovanje v višini 1.415,00 evrov;
enkratni letni dodatek v višini 300,00 EUR za potne stroške.
Šolnina se ne plačuje.
Način oddaje prijave: prijava mora biti predložena Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije, Dunajska 20, 1000 Ljubljana (s pripisom: vloga za 321. javni razpis).
Razpisna dokumentacija in podrobnejše informacije so dostopne na tej povezavi.
Sofinanciranje podoktorskega raziskovalnega izobraževanja na European University Institute (EUI) za leto 2022 (322. JR)
Poleg doktorskega izobraževanja sklad financira tudi podoktorsko raziskovalno izobraževanje.
Gre za sofinanciranje enoletnega podoktorskega raziskovalnega izobraževanja na EUI enemu vlagatelju, ki bo v študijskem letu 2022/2023 sprejet na podoktorsko raziskovalno izobraževanje in bo z njim tudi pričel v študijskem letu 2022/2023.
Razpis je bil objavljen20. 12. 2021 na spletni strani sklada, rok za oddajo prijave se izteče v četrtek, 31. 3. 2022.
Izbran vlagatelj bo prejel sofinanciranje v višini:
2.500,00 evrov (bruto) mesečno za življenjske stroške za 12 mesecev;
do največ 1.500,00 evrov (bruto) enkratno za povratne potne stroške.
Način oddaje prijave: Prijava mora biti predložena Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije, Dunajska 20, 1000 Ljubljana (s pripisom: vloga za 322. javni razpis).
Razpisna dokumentacija in podrobnejše informacije so dostopne na tej povezavi.
Kaj je EUI?
Vir: EUI
Evropski univerzitetni inštitut (EUI) je mednarodni podiplomski in podoktorski izobraževalni in raziskovalni inštitut, ki so ga leta 1972 ustanovile države članice takratne Evropske skupnosti. Inštitut se ukvarja z družboslovjem in humanistiko in se trudi prispevati h kulturnemu in znanstvenemu razvoju na teh področjih. EUI, s trenutnim sedežem v Firencah, ima 29 članic, med katerimi je tudi Slovenija.
Novak Đoković je prvi igralec sveta, tudi v prenesenem pomenu, kar je v zadnjih dnevih postalo še kako očitno. »Želeli so ga podcenjevati, ponižati njega in Srbijo,« je dejal njegov oče Srđan in prilil metaforičnega olja na ogenj razplamtelega Melbourna. Avstralske oblasti so namreč priljubljenemu Noletu zavrnile vstop v Avstralijo le nekaj dni po tem, ko so mu ga odobrile. Vizum je bil preklican in nato dovoljen, a ni šlo brez drobnega tiska. Kdo je kriv? Cepilci, anticepilci, fašistična Avstralija, Nole, NWO, Srbija, ali je grešni kozel ponovno administrativni postopek, ki ga okrivimo, ko ne najdemo pravega razloga?
Petega januarja je Novak Đoković, prvi tenisač sveta, odpotoval proti Avstraliji na turnir Australia Open. Po večurnem pridržanju na letališču so mu oblasti prepovedale vstop v državo in tu se je zgodba še bolj zapletla. Na eni strani srbsko poročanje o zadevi, da so ga zaprli kot kriminalca in z njim ravnajo kot z zapornikom. Na drugi strani izjava avstralskih oblasti, da ni upravičen do izjeme za vstop in lahko prosto zapusti državo. Če je na teniškem obračunu, ko navijaš za enega ali drugega, zadeva zelo preprosta, tokratni primer ni tak.
Novak Đoković ni cepljen proti koronavirusu, ga pa je prebolel v decembru (tudi tu naj bi se že pojavljale luknje) in bil s pogojem prebolevnosti upravičen do izjeme za vstop v Avstralijo. Zvezna dežela Victoria naj bi mu vstop na teniški turnir dovolila, saj je imel zdravniško opravičilo. Kje smo zdaj? Nole je v karantenskem hotelu sredi fašistične Avstralije, kot so jo oklicali nekateri mediji, svoje mnenje pa ima tudi avstralska notranja ministrica Karen Andrews. Dejala je, da je vsak posameznik, ki ne upošteva njihovih strogih pravil, zavrnjen, ne glede na to, kdo je. Pridružil se ji je avstralski premier Scott Morrison, ki je povedal, da so pravila pravila in ni nihče večji od njih. Spomnimo, da je Avstralija država z izjemno strogimi ukrepi, kar ji sicer pri preprečevanju epidemije ni ravno pomagalo.
Pri običajnem tujcu na avstralskem letališču bi se zadeva končala z njegovim odhodom. Verjetno bi bil del dokumentarne oddaje o nadzoru na letališčih, a zadeva ne bi bila tako javno pokrivana. Ker pa gre za enega največjih športnikov vseh časov, je celotna zadeva preprosto postala politična. Ne le, da situacija razburja Melbourne, ampak je njegov »boj« postal svetovna afera. Njegov oče Srđan je povedal: »To je bitka za svobodni svet, ne samo bitka za Novaka, temveč bitka za ves svet. Če ga ne izpustijo čez pol ure, gremo na ulice«. Dodal je še nekaj reči o srbskemu narodu, srbskemu ponosu oziroma diki ter nekaj o historičnih branilcih Srbije skozi zgodovino. In ljudje so odšli na ulice, a najprej nekaj o dejstvu, da Novak še ni zapustil Avstralije. Zakaj je tako? Odgovor je za športnika, ki velja za enega največjih, sila preprost. Če Avstralijo zapusti, se tri leta ne bo smel vrniti vanjo in mu to odvzame priložnost novega pokala in najverjetneje tudi druge težave. Vrnimo se na ulice, Melbourna ali ulice družbenih omrežij.
Novak je postal v le nekaj urah simbol številnih bitk. Svet proti enemu odstotku. Srbija proti Avstraliji. Svobodni proti zatiralcem. Ljudje proti koroni. In prav slednja je tista, ki je pripeljala do vsega opisanega. Novak ni edini, ki so ga zadržali, a je edini, ki ga še vedno zadržujejo. Zakaj? Morda imata prste vmes Rafael Nadal in Roger Federer, od katerih bi se z zmago na turnirju kar malce oddaljil. Teorije zarote so zabavne, a te lahko kaj hitro obsedejo, zato bomo to raje pustili zakopano v zemlji. Verjetno lahko predvidevamo tudi to, da so to že predvideli Simpsonovi pred dvanajstimi leti.
Avstralija je bila v precepu. Spustiti Novaka naprej tudi po tem, ko so ga zavrnili in bi s tem popustili ter spoznali svojo zmoto. Z vse daljšim zapiranjem Đokovića pa so tvegali, da izjemno hitro občinstvo družbenih omrežij spozna, kaj so počeli v svoji preteklosti in to prenese na danes. Nacistična, fašistična in zatiralska Avstralija, ki ji je zmanjkalo Aboriginov in se zdaj znaša nad necepljenimi. In če se sprašuješ, kaj imajo s tem cepljeni in necepljeni, se v zadnjih dveh letih zdi, da se svet ločuje le še na to. Ločevanje naroda je bistvo in uspeva. Vsak naj pogleda v svojo preteklost in se spomni, kdaj je bil svet tako razcepljen – dobesedno. Verjetno nikoli.
Na nekaj urnem sojenju, ki naj bi avstralsko vlado stalo pol milijona tamkajšnjih dolarjev, je bil njegov vstop v državo dovoljen. Bere se kot drobni tisk, saj lahko minister za deportacijo vseeno deložira Đokovića in ga pošlje iz države. To naj bi se skoraj zgodilo, a kaj, ko ni šlo preko ponovne aretacije Noleta. Kot bi rekli Srbi: »Nije kraj.« Bo te zgodbe kdaj konec, ali bo to le še en primer prioritetne obravnave, na katero eden izmed azilantov čaka že sedemnajst let?
Zgodba Novaka Đokovića ni končana in še nekaj časa ne bo. Bo le ena izmed mnogih, ki so zapolnile čas med začetkom in koncem epidemije (predvidevanje, da je bo konec). Bil je Jonathaan Isaac, ki ni pokleknil pri ameriški himni in se ni cepil, ker je mlad in ga je brez težav prebolel že dvakrat. Bil je Kyrie Irving, ki se ni cepil, bil takoj pozitiven in nato zaigral svojo prvo tekmo. Bil je Sergio Aguero, ki je tedne po cepljenju končal svojo profesionalno kariero. Bil je Christian Eriksen, ki se mu je ustavilo srce in je prebolel novi koronavirus in ni bil cepljen. Bil je Stevan Jelovac, ki je umrl le nekaj dni po tem, ko se je zgrudil na treningu. Bili so Adama Traore, John Fleck, Charlie Wyke in mnogi drugi, ki so po letih uspešnih karier te skoraj končali zaradi stiskanja v prsih. In tu je zdaj Novak.
Njegova zgodba bo v tem ali onem primeru uporabljena v namen deljenja ljudi. Krize prikazujejo neverjetne zgodbe združevanja ljudi, ki niso vedno na isti strani, a se vseeno borijo za isti cilj. Takoj, ko kriza ni več videti tako hudo, se začnejo delitve. Delimo pa se, o tem ni dvoma. Že predolgo in iz dneva v dan je takih stvari več. Bo to le še en Je Suis Novak, kot so bili umori v Charlieju in avstralski požari, ki jim je prav on podaril na tisoče dolarjev, ali bo ta zgodba bližje združenju za malega Krisa, ko smo stopili skupaj? Verjetno nič od tega. »Oseba je pametna, ljudje so neumni,« se je nekoč izpisalo na dnu nekega filma in se naslednjih xxx let dokazovalo. Morda bo pomagalo spreminjanje profilke na Facebooku ali nov status na Twitterju? Poskusimo … Je suis Novak. Je kaj bolje? Verjetno ne. Kaj se pa dogaja v RTV? Ali kdo sploh ve?
V južnokitajski provinci Ganzhou je bil pri koncu leta 2021 odkrit popolno ohranjen zarodek dinozavra. S starostjo 66 milijonov let in ohranjenostjo se uvršča med največje znanstvene najdbe v zgodovini. Navdušeni so prav vsi strokovnjaki, ki so že pričeli z dodatnimi raziskavami najbolje ohranjenega embrija dinozavra, odkar je bil odkrit prvi dinozaver. Kaj ta najdba pomeni v povezovanju dinozavrov in današnjih ptic?
Zarodek oviraptorja je ena največjih najdb vseh časov
Zarodek je bil poimenovan Baby Yingliang in velja za teropodnega dinozavra ali celo oviraptorja. »Je najboljši dinozavrski embrio, ki je bil kadar koli najden,« je bila navdušena raziskovalka Fion Waisum Ma. Odkritje je raziskovalcem podalo novo razumevanje povezave med dinozavri in pticami. Zarodek ima veliko podobnosti z zarodki ptic, predvsem pri njegovem položaju v jajcu.
»To nakazuje na obnašanje, ki si ga delijo z današnjimi pticami in se je nedvomno začelo že pri dinozavrih,« je povedala Ma. Jajce naj bi pripadalo oziroma pripada vrsti, imenovani oviraptor. Slednji nosi ime kradljivec jajc, čeprav je ta teza že nekaj časa ovržena. Bili so pernati dinozavri, ki so naseljevali območje današnje Azije in Severne Amerike v pozni Kreti med 100 in 66 milijoni let pred našim štetjem.
Paleontolog Steve Brusatte, ki je bil prav tako del raziskovalne ekipe, je najdbo opisal kot najbolj dih jemajoč dinozavrski fosil, ki ga je videl v svoji karieri. Tako kot marsikdaj je bil tudi ta zarodek že dolgo v muzeju. Kar enaindvajset let, saj je bil najden leta 2000 in postavljen v skladišče. Ne bi ga našli in preiskali, če se ne bi odločili za prenovo dela muzeja. Z naprednimi tehnikami skeniranja so lahko ugotovili, da se v jajcu skriva okostje zarodka.
Zarodek oviraptorja je najbolje ohranjen zarodek dinozavra v zgodovini
Embrij dinozavra in povezava z današnjimi pticami
Zarodek meri 27 centimetrov od repa do glave ter počiva v 17 centimetrov dolgem in 8 centimetrov širokem jajcu. Zarodek naj bi bil glede na te informacije in njegovo lego že zelo blizu izvalitvi. In kaj pomeni to odkritje v svetu paleontologije?
Že dejstvo, da je bilo najdeno tako ohranjeno jajce s povsem ohranjenim zarodkom, je izjemno. S pomočjo skeniranja samega jajca so lahko ugotovili njegov položaj v jajcu, ki je enak položaju ptičjega zarodka, ki je tik pred izvalitvijo. Prav slednja povezava je temelj nadaljnjih raziskav, ki slika eno izmed osnovnih teorij, da so dinozavri dejanski predniki ptic. Ugotoviti bo treba še razvoj zarodka, njegovo starost in vse elemente.
Vožnja s kolesom po snegu je živa nočna mora. Nekaj povsem drugega pa je, če kolesi zamenjajo smuči. Tako se lahko spustiš po hribu navzdol, nežno vijugaš in uživaš v svoji jutranji kolesarski turi. Seveda pa ima to zabavno početje svojo slabo plat. Že sanke je težko spraviti navzgor po hribu, kaj šele kolo. Smučarsko kolesarjenje je značilno za Kolorado, kjer prirejajo tudi turnirje v tem športu.
Snežna vojna
Kepanje je del vsakega otroštva in je prisotno na skorajda vsakem zimskem zmenku. A snežna vojna je aktivnost, ki jo verjetno v prostem času pozimi počnejo specialne sile. Gre namreč za kepanje, ki gre v brutalen ekstrem. Igralci se razdelijo na najmanj dve ekipi, v vsaki ekipi naj bodo vsaj tri osebe ali več. Lahko igra tudi več ekip, ki se med sabo povezujejo ali izdajajo in tako popestrijo igro.
Ekipe se tudi označijo (po navadi po barvah) in poskrbi se, da so vsi pripadniki ekipe podobno označeni. Večinoma se zato porabi barvne rutke. Vsaka ekipa nato postavi svojo trdnjavo iz snega in drugega materiala, ki je na voljo. Priporočljivo je, da se vojna odvija na večjem travniku ali v gozdu.
Igra se lahko igra na dva načina: osvajanje ali totalno uničenje. Pri osvajanju mora ekipa zasesti trdnjavo druge ekipe in vanjo zapičiti svojo zastavo, brez da bi trdnjavo podrla. Ekipa, ki je izgubila trdnjavo, lahko ponovno poizkusi zavzeti svojo staro trdnjavo (osvajanje je najbolj zabavno, če igra več ekip). Zmaga tista ekipa, ki osvoji vse trdnjave. Pri totalnem uničenju mora ekipa trdnjavo nasprotne ekipe zrušiti in takrat je ekipa brez trdnjave izločena (taka igra je najboljša, ko igrata samo dve ekipi). Zmaga tista ekipa, ki ima stoječo trdnjavo.
Edino dovoljeno orožje je sneg. Ledenke niso dovoljene. Dovoljeni pa so ščiti ter prevažanje s sankami, smučmi in bordi.
Zimski nogomet
Brcati žogo v snegu ni lahko. Žoga se ne odbija pravilno, včasih samo obmiruje na mestu. In ta nepredvidljivost in drseč teren sta bistvo, ki naredita zimski nogomet tako zabaven. Pravila so ista kakor pri nogometu, razen da je tu dovoljeno tudi kepanje. Vratar ima tu olajšano delo, saj so tla mehka in tako nikakor ne bo deležen toliko odrgnin kakor na goli travi ali betonu.
Pohod po gozdu
Sprehodi po zasneženem gozdu niso nič novega. A ta ideja leti večinoma na mestne prebivalce, ki radi opravijo svoje sprehode po zasneženem gozdu kar v parku ali pa v lokalnem mestnem gozdičku, po urejeni pešpoti.
Sedaj te vabimo, da v nahrbtnik potisneš termovko s čajem, sendvič, baterijo, rezervne nogavice, okoli vratu oviješ šal in natakneš rokavice, kapo ter pohodne čevlje ter se odpraviš v gozd. Zaidi s pešpoti in odkrivaj spečo naravo. Seveda naj bo to manjši gozd ali gozd, ki ga poznaš od kdaj prej. Ne pozabi pa, da je gozd pozimi drugačen in zato spremljaj, po kateri poti hodiš. Svetujemo tudi, da se vrneš pred temo.
Na pohod se lahko odpraviš s prijatelji ali z boljšo polovico. Svež zrak bo super za vaš odnos in aktivnost vas bo vse spremenila v majhne otroke, ki veselo odkrivajo svet okoli sebe.
