Bolgarski predstavnik za evrovizijo bolj rockerski kot kdorkoli prej

Agencija Gig
-
0

Zdi se, da bo letošnja Evrovizija prava rokerska dirka, saj bodo na največje glasbeno tekmovanje izvajalce podobnega glasbenega sloga poslali Finci, Nemci, Moldavci in nenazadnje tudi Bolgari – ti so odločeni, da prvič v zgodovini svojo državo popeljejo do najvišje stopničke.  

Po lanski evrovizijski zmagi italijanskih rockerjev, bo rock’n’roll očitno tudi velik del evrovizijske zgodbe letošnje spomladi. Medtem ko lanski zmagovalci, skupina Måneskin, osvajajo svet in so pred kratkim delili oder tudi z legendarnimi Rolling Stonesi v Las Vegasu, je Bolgarija poskrbela, da bo tudi letošnja pesem zelo rokersko obarvana.

Na prihajajočem tekmovanju za pesem Evrovizije v Italiji bo Bolgarijo zastopala rock skupina Intelligent Music Project, ki jo vodi pevec Ronnie Romero, opazna osebnost v svetu rocka in heavy metala. Romero je v svoji karieri pel v številnih odličnih zasedbah, kot so Lords of Black, Walter Giardino’s Temple, The Ferrymen, Vandenberg, Sunstorm, prav tako je bil frontman legendarne skupine Rainbow z Richiejem Blackmoreom.

Intelligent Music Project se bo pomeril s hard rock skladbo “Intentio,n” za katero so že posneli tudi atraktiven videospot. Z izborom pesmi imajo Bolgari visoke ambicije in zagotavljajo senzacionalen nastop na prestižnem tekmovanju torinskega odra.

Intelligent Music Project - Intention - Bulgaria 🇧🇬 - Official Music Video - Eurovision 2022

Skupino Intelligent Music Project, ki že več kot desetletje deluje v različnih zasedbah, je ustanovil slavni bolgarski poslovnež, filantrop in mecen, Milen Vrabevski. Vrabevski je ustanovitelj in predsednik Bulgarian Memory Foundation. Je tudi izvršni direktor in lastnik Comac Medical, pogodbene raziskovalne organizacije, ki zagotavlja razvoj, vodenje in nadzor R&R projektov v klinični medicini.

Poleg glavnega vokalista Romera so v postavi zasedbe Bisser Ivanov na kitari, spremljevalni vokal Slavin Slavchev (zmagovalec X-Factor Bolgarija), Ivo Stefanov, na bass kitari Dimiter Sirakov in Stojan Jankulov na klaviaturah. Jankulov je že stal na evrovizijskem odru. Ob Elitsi Todorovi je namreč zastopal Bolgarijo leta 2007 v Helsinkih (s skladbo Voda je osvojil 5. mesto) ter leta 2013 v Malmöju s skladbo Samo Shampioni.

Najboljša uvrstitev Bolgarije na Evroviziji sega v leto 2017, ko je Kristian Kostov osvojil drugo mesto. Slovenci se v povezavi z Bolgarijo bolj spomnimo Evrovizije za otroke iz leta 2015, ko je naša Lina Kuduzovič s pesmijo Prva ljubezen osvojila zavidljivo tretje mesto. Tega leta je otroško različico Evrovizije gostila Bolgarska Sofia. Država s skoraj sedmimi milijoni prebivalcev si neizmerno želi gostiti tudi tradicionalno Evrovizijsko tekmovanje, skupina Intelligent Music Project pa obljublja, da bo naredila vse, da jim letos to tudi uspe.

Letošnje tekmovanje za Evrovizijo poteka v Torinu, polfinale je na sporedu 10. in 12. maja, veliki finale pa 14. maja v Pala Alpitour Areni.

Music and lyrics: Milen Vrabevski
Music co-producers: Milen Vrabevski, Simon Phillips, Ivo Stefanov
Video script, director and editing – Vasil Stefanov & Alexander Petrov
Executive producer – Alexander Petrov Producer – Milen Vrabevski, MD; Intelligent Music Ltd.

Kaj podariti namesto rože za dan žena?

Mija Ivančič
-
0
Kaj podariti namesto rože za dan žena?

8. marec je dan, ko že vse od leta 1917 praznujemo dan žena. Dan žena ali International Women’s Day praznujemo po vsem svetu, da bi do žensk, ki so bile vsa stoletja poprej zatirane, pokazali spoštovanje in se jim poklonili vsaj en dan v letu.

Na ta dan je običajno, da moški ženski pokloni darilo, to pa je največkrat cvet. Najpopularnejši cvet je nagelj, ki dekletu sporoča, da jo tisti, ki ji je rože podaril, globoko ljubi in spoštuje. Prav tako je pogosto darilo šopek cvetočih vrtnic, ki predstavljajo hvaležnost. In čeprav je cvet prelepo darilo in pozornost, te vrste pri cvetličarjih in prenapihnjene cene šopkov za dan žena hitro odvrnejo od nakupa rož. Torej, kako drugače pokazati pozornost?

Če dekle, ki ga želiš presenetiti, ni materialistično in ima rada majhne pozornosti, ji doma skuhaj romantično večerjo, za tem pa seveda tudi pomij posodo in pospravi kuhinjo. Verjemi, nič ni lepšega kot pa biti brez hišnih opravil po dolgem dnevu. Prav tako ti bo izbranka hvaležna, če jo boš peljal na oddih in vikend razvajanje – tako profitirata oba, saj je dan mučenikov le nekaj dni kasneje.

Dan žena je pomemben praznik tudi za vse feministke. Če veš, da tvoji punci ta dan veliko pomeni, ji podari knjigo, ki obravnava to tematiko. Najbolj vroča knjiga ta hip je Deklina zgodba Margaret Atwood. Prav tako pa se gotovo ne bo branila majice ali bombažne torbe z motivom Fride Kahlo, ki je prav tako feministična ikona.

Ko gre za razvajanje dekleta, nikar ne odlašaj – dan žena je le en dan v letu. Če se pa ekstra potrudiš, bo tvoj trud zagotovo poplačan, saj je praznik moških le nekaj dni kasneje.

Mesojedi dinozaver »brez rok«, ki se je z glavo zaletaval v svoj plen

Žiga Kastelic
-
0
Mesojedi dinozaver »brez rok«, ki se je z glavo zaletaval v svoj plen

Znanstveniki so v Argentini odkrili ostanke doslej neznane vrste mesojedega dinozavra, ki je živel pred 70 milijoni let. Imel je smešno kratke rokice, svojo trdo glavo pa je uporabil za napadanje plena, na podoben način kot to pripisujemo ovnom. Fosil so odkrili na severu Argentine, pripadnik pa naj bi bil del mesojedih Abelizavrov, ki so hodili po dveh nogah in imeli krajše sprednje ude od T-Rexa.

Mesojedi dinozaver je nova vrsta imenovana Guemesia Ochoai

»Tako unikaten in drugačen je od ostalih karnivornih dinozavrov, kar nam je hitro pojasnilo, da imamo opravka s povsem novo vrsto,« je povedal avtor študije Federico Agnolin. Fosil, med njim tudi ohranjena lobanja, je bila najdena v provinci Salta na severu Argentine. Kar je strokovnjake presenetilo po obdobju raziskovanja, so bile neverjetno kratke roke in še bolj neverjetno trda glava oziroma lobanja.

Primerek so poimenovali Guemesia ochoai. Prvi del imena je posvečen argentinskemu borcu za neodvisnost Miguelu de Guemesi, drugi del imena pa Javierju Ochoi, ki je odkril fosil. Najverjetneje primerek pripada skupini mesojedi dinozavrov imenovani Abelizavri. V študiji omenjajo, da je bila žival najverjetneje še mladič. Živel naj bi le nekaj milijonov let pred padcem meteorja, ki je povzročil smrt dinozavrov. O letnem času padca si lahko prebereš v prispevku Znanstveniki odkrili letni čas padca meteorja.

Mesojedi dinozaver z bizarno majhnimi rokami

Abelizaver naj bi živel na območjih današnje Afrike, Južne Amerike in Indije, saj je bilo več kot ducat primerkov vrste najdenih na jugu Patagonije. Ker gre za novo odkrito vrsto, bo potrebno še nekaj časa čakati na preiskave in odkritja na omenjenih področjih.

»Vemo, da je imel zelo izrazit vonj in da ni videl dobro,« je povedal Agnolin. Dodal je, da je Guemesia hodil na zadnjih dveh nogah, pot pa je vodila trdna lobanja. »Nekateri strokovnjaki mislijo, da nenavadno nizka lega lobanje in njena trdnost pomenita, da se je zaletaval v svoj plen in ga tako lovil,« je še dodal Agnolin.

Odkritje le še doda k slovesu Argentine v svetu paleontologije, saj že tako velja za eno izmed zibelk dinozavrov.

Del rakete bo zadel Luno

Tilen Kemperle
-
0

Znanstveniki so tri tone težki del rakete spremljali že več let, vendar je bil njegov izvor sporen. Najprej so astronomi menili, da bi lahko pripadal podjetju SpaceX Elona Muska, nato pa so trdili, da je kitajski, kar Kitajska zanika.

Učinki trka na Luno naj bi bili manjši. Raketna stopnja naj bi izdolbla majhen krater in ustvarila dimnik prahu. Znanstveniki upajo, da bodo v prihodnjih dneh ali tednih dobili potrditev.

Del rakete so z Zemlje prvič opazili marca 2015. Opazila ga je vesoljska raziskava v Arizoni, ki jo je financirala NASA, vendar je hitro izgubila zanimanje, ko se je izkazalo, da objekt ni asteroid. Del rakete je tako imenovani vesoljski odpadek – strojna oprema, zavržena z misij ali satelitov, ki nima dovolj goriva ali energije, da bi se vrnila na Zemljo. Nekateri kosi so nam bližje, tik nad Zemljo, drugi, kot je ta nosilna raketa, pa so na tisoče kilometrov daleč v visoki orbiti, daleč od zemeljske atmosfere. Evropska vesoljska agencija ocenjuje, da je zdaj na Zemlji 36 500 kosov vesoljskega odpada, večjih od 10 cm.

Noben vesoljski program ali univerza uradno ne spremlja odpadkov iz globokega vesolja. Spremljanje vesolja je drago, tveganje za ljudi zaradi odpadkov v visoki orbiti pa je majhno. Zato je to naloga peščice prostovoljnih astronomov, ki svoj prosti čas porabijo za izračune in ocenjevanje tirnic. Pošiljajo elektronska sporočila in opozorila ter prosijo vse, ki so na najboljši lokaciji na planetu, da opazijo objekt v vesolju.

Peter Birtwhistle je posnel nekaj posnetkov in jih poslal Billu Grayu

Šest tednov po prvi opazitvi nosilca je 63-letni Peter Birtwhistle s svojega vrta v Newburyju na jugu Anglije opazoval asteroide na nebu. Njegov teleskop je zaznal drobno svetlobno piko, ki je sledila po nebu. Izračuni so pokazali, da gre za del rakete, je povedal za BBC News. Vesoljske smeti se pojavljajo in izginjajo iz vidnega polja, pogosto nepredvidljivo. Sedem let je del rakete komaj opazil – dokler se ni januarja ponovno pojavil. »Posnel sem nekaj posnetkov, ko se je približala Zemlji,« je pojasnil. Slike je poslal astronomu in podatkovnemu znanstveniku Billu Grayu na vzhodni obali Združenih držav Amerike. On je strokovnjak, ki je ugotovil, da gre za SpaceX-ovo nosilno raketo, ki se je usmerila proti Luni.

Raketni Nosilec se premika po nebu od desne proti levi
Raketni Nosilec se premika po nebu od desne proti levi.
vir: Peter Birtwhistle/BBC News

Novica, da bo zavrženi del ene od vesoljskih misij milijarderja Muska zadel Luno, je zaokrožila po svetovnih naslovnicah. Vendar je sledenje vesoljskim odpadkom pogosto detektivsko delo, pojasnjuje gospod Gray. Oznake rakete ni mogoče videti, zato morajo astronomi sestaviti njeno identiteto tako, da sledijo njeni poti nazaj skozi vesolje. Nato njegovo orbito primerjajo z datumi in lokacijami izstrelitev in trajektorij raket.

SpaceX raketa
Razbitine so morda od podjetja SpaceX
vir: Flickr

Vendar nekatere vesoljske misije, med njimi tudi kitajska, svojih poti ne objavljajo. »Za kitajsko misijo poznamo datum izstrelitve, ker jo prenašajo po televiziji. Zato ugibam, da bo prišla do Lune – običajno v štirih ali petih dneh. Nato izračunam približno orbito,« pojasnjuje gospod Gray. Včasih se zmoti. Nekaj tednov po identifikaciji SpaceX-a je drug opazovalec gospodu Grayu poslal nove podatke, ki so razkrili, da njegova identifikacija ni mogoča. Ponovno je preveril številke in ugotovil, da gre za tretjo stopnjo rakete kitajske lunarne misije Chang’e 5-T1, ki je bila izstreljena oktobra 2014. Kitajska je to zanikala in trdila, da je zgornja stopnja ponovno vstopila v zemeljsko ozračje in zgorela. Gospod Gray vztraja pri svoji napovedi. Prepričan je, da je Kitajska pomešala sledenje dveh delov rakete. »99,9-odstotno sem prepričan, da gre za Kitajsko 5-T1,« pravi. V resnici ne bomo nikoli prepričani.

Dokazi še niso na voljo

Profesor Hugh Lewis z univerze v Southamptonu pravi, da je znanstvena vrednost sledenja smeti iz globokega vesolja omejena. Vendar dodaja, da je pomembno, da »spremljamo, kaj je tam«, zlasti zato, ker postaja vse bolj verjetno, da se bo v vesolju naselil človek. »To je nered, ki smo ga ustvarili. Predmeti, za katere mislimo, da so varni, se lahko dejansko nepričakovano vrnejo na Zemljo,« pravi.

Ne glede na to, od kod je prišel, nihče ne bo priča zadnjim trenutkom izstreljevalnika. Dokazi o tem, kaj se je zgodilo, bodo na voljo šele, ko bosta dva satelita, ki krožita okoli Lune, preletela predvideno mesto trka in fotografirala nastali krater. Ker je nosilna raketa razpadla na tisoče kosov, se bo izgubil tudi velik del fizičnih dokazov o njenem resničnem izvoru. Najboljše, kar imamo, so ocene gospoda Graya in prostovoljnih astronomov, ki opazujejo nebo.

Miti (in resnice) o delu vplivneža

Nina Marčeta
-
0

Vsi vemo, kaj so vplivneži. Postali so del pop kulture, družbenih omrežij in našega vsakdanjega življenja. S svetom delijo svoj vsakdan in se na tak način povezujejo z ljudmi. Velikokrat je delo razumljeno kot objavljanje slik in zanimivih opisov, pravzaprav pa je veliko več kot samo to. Sami vplivneži so razumljeni kot lenuhi, ki zaslužijo z lahkoto, brez da bi za denar resno »garali«. Zato navajamo nekaj mitov (pa tudi resnic) o delu vplivnežev in pojasnjujemo, zakaj so veliko več kot samo stereotip.

Mit: vplivneži so lenuhi

Pogosta zmota o delu vplivnežev je, da to ni prava kariera. Površinsko lahko izgleda kot da samo uživajo, dobivajo brezplačne izdelke in objavljajo slike. Resnica pa je veliko bolj kompleksna. Tovrstno promoviranje, ustvarjanje in urejanje različnih objav vzame veliko časa in energije ter zahteva spretnost in vajo. Ustvarjalci morajo vsebino ustvarjati neprestano, ta mora privlačiti njihove sledilce in jih vključevati v njihov svet. Izpolnjevati morajo pogodbene pogoje in te pred podpisom tudi dobro preveriti.

Poleg tega ima večina vplivnežev dodatno službo. Sodeč po Forbes raziskavi, naj bi 39 % 18–24 letnih, 44 % 24–34 letnih in 22 % 45–52 letnih vplivnežev imelo sekundarno službo.

Prenosni računalnik, fotoaparat in druga tehnologija.

Mit: samo »mega« vplivneži so koristni

Še ena napačna predpostavka je, da imajo podjetja korist samo od največjih vplivnežev, vendar temu ni tako. V resnici obstaja veliko različnih tipov vplivnežev, ki so koristni na različne načine. Vsi ti raznoliki vplivneži se posvečajo različnim nišam in služijo različnim ciljem znotraj njihove skupnosti.

Vplivnež z 5000 sledilci lahko določenemu podjetju služi bolj kot tisti s 50 000 sledilci, saj ima lahko primernejše sledilce za določeno podjetje ali pa zna boljše prepričati večje število ljudi v nakup. Pomembnih je več dejavnikov in ne samo število sledilcev.

Mit: vplivneži se samo slikajo in obiskujejo dogodke

Na prvi pogled lahko tako izgleda. V zakulisju pa je strateško iskanje pravih znamk, ustvarjanje in urejanje slik za več različnih podjetij ter njihovo strateško objavljanje ob pravem času. Prav tako je pomembno, da stalno komunicirajo in se povezujejo s svojim občinstvom v sklopu lastne »znamke« ter da so istočasno čim pristnejši.

Tako morajo obvladovati več stvari hkrati in preživeti večino svojega časa na družbenih omrežjih, ki so pravzaprav njihova služba.

Dekle sedi na tleh s prenosnim računalnikom.

Mit/resnica: vplivneži prejemajo brezplačne izdelke na dnevni ravni

To je resnica za nekatere in medtem ko so brezplačni izdelki super, na žalost ne plačujejo položnic. Nekateri vplivneži strateško ciljajo na določene znamke, da lahko ustvarijo dovolj materiala in tako pritegnejo pozornost večjih znamk, s katerimi zares želijo sodelovati. Tako brezplačni izdelki niso nujno tako »luksuzni«, kot lahko izgledajo na prvi pogled.

Mit/resnica: znamke so tiste, ki kontaktirajo vplivneže za promocije

To je spet lahko resnica za nekatere, saj obstaja kar nekaj vplivnežev, ki neradi sami kontaktirajo znamke iz različnih razlogov – tega še niso počeli in ne vedo kako, imajo že tako veliko sodelovanj in ne potrebujejo novih, ali pa se enostavno preveč cenijo in menijo, da morajo znamke kontaktirati njih in ne obratno. Velika večina pa znamke kontaktira sama, saj če se določeno podjetje dobro poda k njihovemu profilu in interesom ter če želijo z njimi sodelovati že nekaj časa, ni razloga, da ne bi poskusili vzpostaviti povezavo.

Mit: vplivneži so plačani za vsako objavo

Verjetno so sanje vsakega posameznika, da bi bil plačan za vsako, še tako malo objavo na družbenih omrežjih, vendar je to daleč od resnice. Sicer obstaja nekaj srečnežev, ki zaslužijo tudi več tisoč evrov na objavo, vendar večina promovira znamko brezplačno v upanju, da s to razvije dober odnos, ki bo v prihodnosti morda vodil v sponzorirane objave.

Zato naslednjič, ko greš na Instagram, pomisli, koliko dela in energije gre v slike in videoposnetke vplivnežev. Njihov svet ni popoln, tako kot meni večina in kot lahko mogoče na videz izgleda. Konec koncev, Instagram ni realnost. Tako lahko cenimo prečudovito vsebino, ki jo ustvarjajo za nas in ne obsojamo dela ter življenja ljudi, ki jih ne poznamo.

Prenosni računalnik

Kaj Amazon ve o tebi in kako to ustaviti

Žan T. Urbanija
-
0

Ljudje se vse bolj zavedamo, kako pomembna je zasebnost. Vsak se tušira nag, a če bi vedel, da te medtem nekdo gleda, ti verjetno ne bi bilo vseeno. Pri podatkovni zasebnosti je zelo podobno. Domnevam, da ti ni vseeno, če si podjetja med sabo izmenjujejo nakup tvojega novega, bleščeče rožnatega, vibratorja. No, če ti je to všeč, ta članek verjetno ni zate.

Amazon se je v zadnjih dvajsetih letih preoblikoval iz prodajalca knjig do multinacionalnega trgovca, ki prodaja skoraj vse, kar obstaja. Poleg tega je konkurenčen, če ne celo največji, v praktično vseh tehnoloških panogah. Od videa in glasbe na zahtevo, do celo podjetja za razvažanje pošte in aplikacije za plačevanje AmazonPay, če jih naštejemo le nekaj.

Zaradi vsega naštetega to podjetju daje dostop do več sto milijonov, ali celo več milijard, uporabnikov. So vsi ti podatki na varnem?

Kako Amazon deli podatke med storitvami, ki jih ponuja

Logotip podjetij, ki jih ima v lasti Amazon

Ni jasno, kaj točno se deli znotraj lastnih podjetij. Oddelek politike zasebnosti o izmenjavi podatkov znotraj skupine podjetij Amazon je »precej omejen«, pravi Will Richmond-Coggan, strokovnjak za pravo informacij in zasebnosti pri podjetju Freeths LLP.

Ob upoštevanju tega bi morali ljudje »domnevati, da bodo vsi podatki, ki se delijo z enim oddelkom Amazona, znani tudi vsem drugim«.

Zato ima Amazon, poleg prepolnih zlatih jam denarja, tako veliko prednost, ko se loti pripluti v nove branže. Nazadnje je vstopil z lastno trgovino aplikacij, vse bolj pa je popularen tudi v igračarskih vodah.

Kako Amazon deli tvoje podatke s »tretjimi osebami«

Podatki, prikazani za prenosniku

Tako kot Google in Facebook tudi Amazon upravlja oglaševalsko omrežje, ki oglaševalcem omogoča uporabo podatkov o svojih strankah za ciljno usmerjanje.

»Čeprav Amazon ne deli podatkov, ki bi lahko neposredno identificirali osebo, kot sta ime ali e-poštni naslov, oglaševalcem omogoča ciljno usmerjanje glede na demografijo, lokacijo, interese in predhodne nakupe,« pravi Paul Bischoff, zagovornik zasebnosti pri podjetju Comparitech.

Amazon drugim podjetjem omogoča, da sledijo uporabnikom, ki obiščejo njegovo spletno stran, pravi Wolfie Christl, raziskovalec, ki raziskuje podatkovno industrijo. »Podjetjem, kot sta Google in Facebook, omogoča, da »označujejo« ljudi in sinhronizirajo identifikatorje, ki se nanašajo nanje. Ta podjetja lahko tako potencialno bolje sledijo ljudem na spletu in izmenjujejo podatke o njih.«

Amazon trdi, da tvojih podatkov ne prodaja tretjim osebam in da osebnih podatkov, kot sta tvoje ime ali e-pošta, ne uporablja v oglaševalske namene. Oglaševalska občinstva so na voljo samo v njegovih oglaševalskih sistemih in jih ni mogoče izvoziti, oglaševalsko ciljanje pa lahko odjaviš na strani z nastavitvami oglaševanja.

Kaj lahko storiš, da preprečiš Amazonovo zbiranje podatkov

Človek za steklom, na katerem se vidi programska koda

Amazonovo zbiranje podatkov je tako obsežno, da ga lahko popolnoma ustaviš le tako, da storitve sploh ne uporabljaš. Če lahko, raje uporabi alternativo. Seveda pa ni nujno, da je alternativa kaj boljša.

Če te skrbi, kaj Amazon ve o tebi, lahko podjetje zaprosiš za kopijo svojih podatkov. To storiš tako, da vložiš »zahtevo za dostop do podatkov«. Asistentka Alexa in zvonec Ring imata svoja »vozlišča« za zasebnost, ki omogočajo brisanje posnetkov in prilagajanje nastavitev zasebnosti.

Ringovo nadzorno središče ti omogoča, da z osrednje nadzorne plošče prilagodiš nastavitve. Spremeniš lahko, kdo lahko vidi in dostopa do tvojih posnetkov in osebnih podatkov.

V pogovoru z Alexo lahko rečeš: »Alexa, izbriši, kar sem pravkar rekel« ali: »Alexa, izbriši vse, kar sem danes povedal«. A seveda v angleščini, saj Alexa ne razume slovensko.

Dober brskalnik je ključen

Logotip brskalnikov DuckDuckGo in Brave na ilustraciji prenosnika za katerem sedi moški

Amazon sicer pravi, da strankam omogoča pregled nakupov ter zgodovino brskanja. A v svojo zasebnost boš najbolj prepričan, če boš uporabljal brskalnike, ki spoštujejo tvojo zasebnost. Odlična za ta namen sta brskalnika DuckDuckGo ali Brave. Tako boš z zagotovostjo preprečil Amazonu, da ti bo sledil.

Oglase pa boš vseeno videl, le da ti ne bodo tako precizni za tvoje interese, kot bi bili sicer. Odlično je, če si še eden izmed redkih uporabnikov spleta, ki ne uporablja razširitev brskalnika za blokiranje oglasov, da to končno storiš in si prihraniš slabo voljo.

Zapomni si: Včasih je bilo deljenje piškotov prijazna gesta, zdaj pa je postala potencialno nevarna.

INSPIRO – Univerza v Novi Gorici objavila nov razpis za študentske raziskovalne projekte

Vesna Petrič
-
0

Logotip Univerze v Novi Gorici.Univerza v Novi Gorici je 2.3.2022 objavila edinstveno priložnost za nadobudne študente – uradni razpis za predloge študentskih raziskovalnih projektov INSPIRO – Inovativni študentski projekti v raziskovalnem okolju. Razpis, ki je financiran s strani Ministrstva za izobraževanje in šport RS, ponuja študentom možnost opravljanja lastne raziskave v enem izmed laboratorijev oziroma centrov Univerze v Novi Gorici, kar jim omogoča samostojen vstop v raziskovalne vode in razvijanje lastnih idej s pomočjo sodobne raziskovalne infrastrukture in opreme. Poleg tega izbrani kandidati prejmejo trimesečno mentorstvo, po uspešno zaključenem projektu pa tudi denarno nagrado v vrednosti 750 evrov.

Postopek prijave

Za prijavo moraš podrobno prebrati uradni razpis ter izbrati laboratorij oziroma center, v katerem želiš raziskovati. Na voljo so: Laboratorij za fiziko organskih snovi, Laboratorij za raziskave materialov, Laboratorij za vede o okolju in življenju, Laboratorij za kvantno optiko, Center za astrofiziko in kozmologijo, Center za raziskave atmosfere, Center za raziskave vina, Raziskovalni center za humanistiko in Center za kognitivne znanosti jezika. Poleg tega si lahko ogledaš tudi opis raziskovalnih področij in opreme na UNG. Seveda moraš razviti raziskovalno vprašanje, ki se ga nameravaš lotiti oziroma neko idejo ter jo predstaviti v prijavnem obrazcu preden ga pošlješ na Univerzo.Raziskovalka v laboratorijuPomemben pogoj je, da moraš raziskavo izvesti do konca tekočega študijskega leta!

Prijavni obrazci se zbirajo do 27. marca 2022 na e-naslovu: inspiro@ung.si. Rezultati izbora bodo znani do 15. aprila 2022. Nekoliko »nagrajeni« pa bodo tudi tisti kandidati, ki niso bili izbrani za projekt, saj bodo vsi, ki so oddali popolno prijavo, prejeli spominsko majico INSPIRO. Ne zamudi edinstvene priložnosti, da začneš s svojo raziskovalno kariero, razviješ študijske interese in izpiliš praktične sposobnosti pod budnim očesom izkušenih raziskovalcev!

Poročilo ZN razkrilo razsežnosti globalnega segrevanja

Tjaša Sušnik
-
0

Glede na zadnjo oceno Združenih narodov je mnogo posledic globalnega segrevanja sedaj že nepopravljivih. Kljub temu avtorji poročila navajajo, da še obstaja kratek časovni okvir, ki nam omogoča, da se izognemo najhujšemu. Če obdržimo dvig temperature pod stopinjo in pol, bi to lahko zmanjšalo napovedane posledice.

V poročilu je poudarjeno, da je situacija sicer slaba, a je prihodnost odvisna od nas, ne podnebja. Čeprav je prizadeta celotna populacija, nekateri za posledicami globalnega segrevanja trpijo precej huje od drugih. To je odvisno od kraja prebivališča. Med letoma 2010 in 2020 je zaradi poplav, suš in neviht v ogroženih regijah Afrike, Južne Azije ter Centralne in Južne Amerike umrlo kar 15-krat več ljudi kot v preostalih delih sveta.Poplavljena ulica z blatno vodo, na kateri so avtomobili, skozi vodo se prebijajo ljudje

V prihodnjih desetletjih se bodo bolezni širile hitreje, olajšano bo predvsem širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji. Poleg fizičnega zdravja je v poročilu prvič omenjen tudi vpliv globalnega segrevanja na psihično stanje ljudi. Ekstremni vremenski pojavi so namreč lahko tudi vzrok stresa, travm in opuščanja kulture.

Poleg ljudi trpi tudi narava. Beljenje koral in umiranje koralnih grebenov je zgolj ena izmed posledic naraščajočih temperatur. Približno polovica živih organizmov, ki so jih obravnavali v poročilu, se že seli v višje ležeče predele oziroma proti Severnemu in Južnemu polu. Do 14 odstotkov preučevanih organizmov bo pahnjenih na rob izumrtja, če se planet segreje za stopinjo in pol. Če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, bo na robu izumrtja kar 29 odstotkov vrst.Korale in veliko pisanih tropskih rib v vodi

8 ne tako sladkih dejstev o sladkorni industriji

Nika Vrabec
-
0

Čokolada, bonboni, sladice. Verjetno so le redki posamezniki, ki se zlahka uprejo sladkim dobrotam. Škodljivi učinki prekomernega uživanja sladkorja so znani že kar nekaj časa: vpliv na porast debelosti, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter še veliko drugih povezanih zdravstvenih težav. Zakaj nam še ni uspelo najti drugih alternativ in rešitev, če vemo, kako škodljiv je lahko sladkor?

Odgovor se skriva v primatu sladkorne industrije, ki se podobno kot tobačna trudi ohranjati monopol na trgu in že dolga desetletja spretno zavaja potrošnike. Spoznaj dejstva, zakaj je temu tako in rešitev, kako bi lahko zmanjšali moč sladkornega monopola!

1.     Zgodovina suženjstva

Z zgodbo o sladkorni industriji so povezani tudi izvori suženjskega dela. Sladkorni trs, ki izvira iz Zahodne Indije in Brazilije, je bil v preteklosti luksuzna dobrina, ki so si jo lahko privoščili le bogati Evropejci. V času kolonizacije in osvojitev novih delov sveta je postal znan kot belo zlato, na račun katerega so bogatele ameriške kolonije in izkoriščale poceni delovno silo prvotnih prebivalcev teh ozemelj. Da je sladkor ostal donosna dobrina, so skrbeli tudi otroci, ki so morali delati v nemogočih razmerah podnevi in ponoči, krut sistem pa so spodbujali tudi s kaznimi in zapori. Trgovina s sladkorjem ni bila le dovoljena, ampak je spodbujala uničenje avtohtonih kultur in zasužnjevanje.

Suženjstvo.
Evropa je držala nadzor nad novo pridobljenimi kolonijami.

2.     Kongres

Priljubljenost in moč sladkorja se je še povečala na kongresu Združenih držav leta 1816, ko je bila uvedena carina na uvoženi sladkor. S tem so še dodatno spodbudili in hkrati podprli suženjsko delo, ki je začelo privabljati tuje naložbe v industrijo. Realizirali so bančno shemo, kjer je pridelovalec svoje imetje in sužnje zastavil banki kot premoženje in si nato del ocenjene vrednosti izposodil nazaj.

3.     Morda v lokalni trgovini kupuješ izdelke prisilnega dela?

Če si morda mislil, da je suženjstvo v sladkorni industriji stvar zgodovinskih učbenikov, se zelo motiš. Zelo prisotno je še danes. V Dominikanski republiki na tisoče nedolžnih Haitijcev dela v delovnih taboriščih po 12-14 ur na dan. Nabirajo sladkorni trs za manj kot 1 dolar na uro. Prihajajo, pogosto sestradani in brez osebnih dokumentov, privabljeni z obljubo dobrega plačila jih prestrežejo preprodajalci, ki jih prodajo kmetijam in služijo na tuj račun.

Prakse se spreminjajo. Leta 2017 je VB uvedla zakon o sodobnem suženjstvu, da bi zagotovila, da ostaja politika ničelne tolerance do izdelkov, razvitih s suženjskim delom. Zavzemati se moramo, da to stori čim več držav.

Čokolada.
Čokolade Tony’ s Chocolonely, ki jih lahko kupiš tudi v Sloveniji, se zavzemajo za odpravo suženjstva v čokoladni industriji.

4.     Laži

Ljudje radi nasedamo praznim besedam, še posebej, če zvenijo prijetno in vabljivo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so izvedli kar nekaj lažnih raziskav, ki so poudarjale nevarnost maščob za razvoj srčno-žilnih bolezni in zanemarjale nevarno vlogo sladkorja. Skupina z imenom Sugar Research Foundation (SRF) je zaposlila znanstvenike z univerze v Harvardu in objavila njihove ugotovitve v ugledni reviji New England Journal of Medicine (1967), ne da bi razkrila, da raziskavo financira sladkorna industrija.

Meso.
Lažno so prikazali, da so bile vse prejšnje raziskave pomanjkljive in da so maščobe in holesterol glavni dejavniki, ki prispevajo k razvoju bolezni.

5.     Sladkor je lahko strup

Sladkor je razvada, z njimi pa je navadno tako, da se sprva zadovoljimo z majhnimi količinami, potem pa hočemo vedno več. Na to računa tudi sladkorna industrija, ki nas spodbuja z najrazličnejšimi marketinškimi pristopi, ne opozarja pa, da je sladkor v prevelikih količinah strup. Med drugim spodbuja shranjevanje maščob v jetrih, ustvarja odpornost proti inzulinu in spodbuja rast tumorjev ter raka.

6.     Je »lahko« zares zdravo?

Številna živila, ki se tržijo kot nizko maščobna ali lahka, dejansko vsebujejo višje ravni sladkorja kot običajna živila. Jogurt z nizko vsebnostjo maščob ima na primer pogosto dodan sladkor, da izboljša okus, izgubljen, ko se maščoba odstrani.

7.     Vpliv na podnebje

Pridelovalci sladkornega trsa običajno uporabljajo gnojilo iz dušikovega oksida, ki je izjemno močan toplogredni plin. Ima kar 300-krat večji potencial za povečanje globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid.

Taljenje ledenikov.

8.     Zasvojenost

Tako kot mnoge prepovedane droge tudi sladkor spodbuja proizvodnjo dopamina pri ljudeh. Dopamin je središče užitka v možganih, ki ustvarja hrepenenje in te spodbuja, da se vedno znova vračaš k razvadi. V študijah na živalih je bilo ugotovljeno, da sladkor povzroča večjo odvisnost kot kokain.

Zasvojenost.
Sladkor je zdaj videti veliko bolj grenak.

Rešitev?!

Dejansko obstaja alternativa sladkorju. Gre za čudežno sadje, posebno vrsto jagodičevja, ki vsebuje glikoprotein miraculin. Ta povzroči, da je vse, kar poješ nekaj ur po tem, sladko. V svetovni javnosti zelo malo znano dejstvo, ravno zaradi vpliva sladkorne industrije, ki bi ob povečani uporabi sadja veliko manj cvetela.

Sadje.
Če stvar zares deluje, boš od sedaj naprej lahko užival v kavi brez sladkorja, njen okus pa bo sladek!

Življenje v (tehno)prihodnosti!

Nika Vrabec
-
0
Življenje v (tehno)prihodnosti!

Kako bomo živeli čez 100, 500 ali 1000 let? Kaj bo drugače? Kako bo tehnologija vplivala na naša življenja? Kaj bodo v tehnološki prihodnosti pomenili prijateljstvo, osebna bližina in ljubezen? Ali bodo življenje na Zemlji obvladovali novi virusi?

Univerza v Novi Gorici v okviru projekta promocije poklicev s področja STE(A)M razpisuje dijaški natečaj za najboljše prozne sestavke in vizualna dela na temo Življenja v (tehno)prihodnosti.

Kdo lahko sodeluje?

Natečaj je namenjen vsem dijakom, ki se lahko odzovete s svojim avtorskim literarnim prispevkom ali vizualnim delom.

Kako?

Literarno besedilo

Se mora začeti na eno izmed sledečih povedi:

  • V plastiki se utapljamo, pa vendar: ali lahko živimo brez nje?
  • Če bi pred leti v novicah prebral/-a, da se pod permafrostom skrivajo hujše stvari od starodavnih virusov …
  • Vas res zanima, kaj si mislim o digitalni ljubezni?
  • Letos beležimo deseto obletnico našega društva nesmrtnih ljudi.
  • Osladni poskusi približevanja, nerodna družabnost in zoprn sram – vsi ljudje so »cringy«.
  • Tehnologija bo rešila svet.

Prispevki naj bodo dolgi do 1000 besed (približno 6000 znakov s presledki) ali dve tipkani strani z razmikom 1,5 v pisavi Times New Roman.

Vizualno delo

Ustvarjate lahko v fotografiji (1–3 fotografije), kolažu, risbi ipd.

Rok za oddajo!?

Svoja dela pošljite do 15. maja 2022 na spletni naslov: misliticezmisliti@ung.si.

Nagrade

Najboljša tri dela tako na literarnem kot tudi na likovnem natečaju bodo nagrajena z darilnimi boni Mladinske knjige v vrednosti 150, 100 in 50 evrov ter objavljena v reviji Mentor. Rezultati bodo 25. maja 2022 znani na Facebook in Instagram kanalih Fakultete za humanistiko ter Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in na spletnih straneh partnerjev projekta.

Več informacij lahko izveš tudi v razpisu.

1...922923924...2.189Stran 923 od 2.189