ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Od leta 2002 je izšlo devet Spider-Man filmov, pri tem pa se občinstvo sprašuje, kateri je najboljši. Na družbenih omrežjih potekajo vojne glede filmov in igralcev oziroma vsega, povezanega s to znano franšizo. Zato ti spodaj prilagamo seznam vseh devetih fiilmov, ocenjenih od »najslabšega« do »najboljšega«.

9. Spider-Man 3 (2007)

Po mnenju mnogih je ta del najšibkejši od vseh, na njegov račun pa še dandanes šalam ni konca. Spider-Man je tu upodobljen s strani Tobeyja Maguireja. Lik se nahaja na pozitivni točki svojega življenja, izgleda, kot da vse teče tako, kot mora, dokler se ne pojavi nova grožnja – Goblin (James Franco), the Sandman (Thomas Haden Church) in Venom (Topher Grace).

Spider-Man 3 je poln nepotrebnih podzgodb in nesporazumov. Občinstvo še dodatno moti dejstvo, da Mery Jane (Kirsten Dunst) ugrabijo že tretjič v franšizi. poleg tega zmedo povzroča vključitev Venoma. Zgodba slednjega deluje slabo razvita.

Film ni nekaj najslabšega, kar se je zgodilo v zgodovini filmov (kot mnogi radi trdijo), vendar je v primerjavi z ostalimi deli definitivno na koncu lestvice priljubljenih.

8. The Amazing Spider-Man 2 (2014)

Ta  film je izšel sedem let po prejšnjem in je ponovil kar nekaj njegovih napak. Tukaj spremljamo Andrewa Garfielda v vlogi Spider-Mana, ki se spopada z Electrom (Jamie Fox), istočasno se tema širi iz Oscorpa in Harryja Osborna, v zraku je vprašanje skrivnostne smrti Petrovih staršev, Spider-Man pa poskuša popraviti svoje razmerje z Gwen Stacy (Emma Stone). Vsekakor zelo »zaposlen« film.

Poleg tega, da je bilo v samem filmu veliko nasičenega dogajanja, so bili tudi izven njega ustvarjalci filma zelo zaposleni, saj so se ukvarjali z večimi projekti naenkrat. Kljub temu v filmu še vseeno  lahko uživamo – uvodna akcija filma je napeta tako kot Spider-Manov boj z Electrom. Vendar glavni dodatni vrednosti predstavljata Andrew Garfield in Emma Stone, ki sta bila v tistem času par. Zato sta prikazala eno izmed najboljših filmskih romanc, ki je dodatno zabolela, ko je Gwen na koncu filma umrla.

7. The Amazing Spider-Man (2012)

Občinstvo je bilo v tem času žalostno, da se je prejšnja verzija Spider-Mana s Tobeyjem Maguireom nepričakovano končala. Kot da to ni bilo dovolj, pa so se ustvarjalci nove verzije odločili spremeniti samega junaka – tu je Peter Parker predstavljen na bolj trendovski, lepši način, v smislu »skater boy« tipa junaka. Ponovno sta film rešila Andrew Garfield in Emma Stone s svojo zaigrano oziroma resnično romanco.

Poleg drugačnega Petra Parkerja in Mary Jane je v tej verziji kot negativec predstavljen nov goblin. V filmu je tako prisoten stalen konflikt med starim in novim, saj so želeli preizkusiti nekaj drugačnega, vendar so bili omejeni s stripi.

Še vseeno je film solidna predelava glede na okoliščine, verjetno bi bil še boljši, če bi izšel malo kasneje.

6.  Spider-Man: Far From Home (2019)

Po sedmih Spider-Man filmih si je težko predstavljati, da bo lik deloval svež in da bo zgodba ostala zanimiva. Spider-Man: Homecoming (2017) je predstavljal nov, drugačen in zanimiv pogled na lik, s tem ko ga je »povlekel« v Marvelov svet. Vendar pa je deloval kot noviteta, zato, ker je zanimivost več ali manj temeljila na dejstvu, da se je Spidey znašel v novem, cinematičnem vesolju. In ne na priložnosti, da se lik naravno razvije v svojih lastnih filmih.

Kljub temu je Marvelu ponovno uspelo! Far From Home ponuja novo, bizarno zgodbo, ki Petra in njegove prijatelje popelje iz New Yorka v Evropo. Marvel je potreboval počitek od teme in pogube filma Endgame, kar je s tem definitivno tudi dosegel.

5. Spider-Man: No Way Home (2021)

Ta film je verjetno eden izmed najbolj pričakovanih filmov leta 2021. Kot tak je moral doseči kar visoke stanarde. Po mnenju večine mu je to tudi uspelo, zato lahko rečemo, da počasti vse svoje predhodnike. Homecoming premaga No Way Home za las, samo zato, ker prvi bolje zasenči Marvelov aspekt filma in na tak način poudari samega junaka, da ta lahko zažari v celoti.

4. Spider-Man: Homecoming (2017)

Po Tobeyju in Andrewu je bilo zelo malo navdušenja nad tem, da bi heroja upodabljal nov igralec. Zato je imel ubogi Tom Holland pred sabo kar težko nalogo – da se loči od prejšnjih dveh igralcev, ki sta nedavno upodabljala Petra Parkerja.

Na srečo pa je bil Disney kos nalogi in je poudaril naivnost Toma Hollanda (do sedaj najmlajšega Spider-Mana) v svoji vlogi srednješolskega Petra Parkerja. Tako se je ta originalna zgodba resnično osredotočala na najstnika, ki se trenutno spopada s težavo v obliki srednje šole. To se je sicer malo izgubilo zaradi prisotnosti Iron Mana, vendar je kljub temu Marvelu uspelo vzpostaviti zanimiv »mentor-učenec« odnos med Tonyjem Starkom in Petrom Parkerjem.

3. Spider-Man (2002)

Pa smo prišli do originala brez kakršnihkoli podnaslovov – preprosto samo Spider-Man. Ta film je vzpodbudil trend v Hollywoodu za novo generacijo filmskih uspešnic in za v kostume oblečene igralce. Lik je ponovno oživel skupaj z žanrom in postavil smer za prihodnje Spider-Mane in ostale superjunake, ki so prišli za njim.

Vse od Petrove prve uporabe novih moči do na glavo obrnjenega poljuba lahko vidimo strast, ki jo ustvarjalci filma gojijo do svojih likov. Nenazadnje pa je bil Tobeyjev Spider-Man prava mera dnevnega piflarja in nočnega junaka.

2. Spider-Man 2 (2004)

Dve leti po smrti strica Bena (Cliff Roberston) in Peter Parker še vedno drži obljubo, da se bo boril proti zločinu. Sicer je New York varnejši, vendar osebno življenje Petra ni – težave ima na fakulteti, je na meji bankrota in je prisiljen gledati, kako se bo Mary Jane poročila z drugim.

Redkokateri film o superjunakih se je približal tej veličastni, poživljajoči in presenetljivo čustveni viziji zgodbe Petra Parkerja in Mary Jane, ki so jo imeli ustvarjalci tega filma. Petnajst let kasneje film še vedno odmeva kot odlična akcija, ki istočasno predstavi težave odraslosti in odgovornosti. Vsekakor je povečal standard za ostale podobne filme, žanr pa od takrat ni več isti.

1. Spider-Man: Into the Spider-Verse (2018)

V času izida tega filma je bilo izdanih že osem različnih Spider-Man filmov s tremi različni upodobitelji junaka. Ta animirana predstava lika pa ne samo, da je odgovorila na vprašanje o več verzijah Spider-Mana, ampak jo je tudi popravila. »Preobilnost« istega junaka razloži tako, da reče, da so to pač različni pararelni univerzumi.

Animacija ujame duh Spider-Mana in je verjetno edini film o superjunakih, ki popolnoma predstavi umetnost stripov.

Leto 2021 je v filmski industriji znova zaznamoval koronavirus, saj so studiji konkretno zmanjšali čas, ki so ga filmi preživeli v kinodvoranah. Nekateri izmed njih so filme istočasno dali na svoje pretočne storitve, kot je to naredil Warner Bros, nekateri pa so jih znova prestavili v naslednje leto, kot v primeru Paramounta in Top Gun: Mavericka. Vseeno smo videli kar nekaj odličnih filmov. Kateri so torej najboljši filmi preteklega leta?

Spider-Man: No Way Home (Spiderman: Ni poti domov)

Daleč najbolj finančno uspešen film preteklega leta je najbolj znan Marvelov junak. Zadnji del trilogije »doma«, ki sta jo skupaj naredila Sony (ki si lasti pravice Spidermana) in Disney (lastnik vseh ostalih Marvelovih superjunakov) združi tri generacije filmov o sosedskem superjunaku, a ne pozabi na zgodbo. Tom Holland in Zendaya končno preideta v ospredje, medtem ko Willem Dafoe v vlogi zlikovca znova spomni, zakaj velja za enega najboljših igralcev 21. stoletja. Definitivni »crowd pleaser« letošnjega leta.

Don't Look Up (Ne glej gor)

Komična satira Adama McKaya, ki se je v preteklosti proslavil s The Big Short in Vice (Veliko potezo in Možem iz ozadja) je nastala pod taktirko Netflixa. V glavnih vlogah igrata Leonardo DiCaprio in Jennifer Lawrence. Poleg njiju v filmu nastopajo tudi Cate Blanchett, Merly Streep, Jonah Hill in mnogi drugi. Film na zelo komičen in žal tudi realen način predstavi, kako bi svet reagiral na novico, da bo v šestih mesecih Zemljo najverjetneje uničil velik komet. Gre seveda za alegorijo na svetovni odziv na globalno segrevanje, z dodatnimi kritikami o odzivu na koronavirus, ameriški politiki in ustvarjalcih tehnoloških gigantov.

The Power of the Dog (Moč psa)

Režiserka Jane Campion se po več kot desetletni odsotnosti na velikem platnu vrača z Netflixovim vesternom, narejenem po romanu Thomasa Savagea Moč psa. V glavni vlogi Phila Burbanka blesti Benedict Cumberbatch. Poleg njega v filmu najdemo tudi Kristen Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodi Smit-McPheeja. Zgodba, postavljena v zgodnje 20. stoletje, govori o mladeniču, ki se med poletnim premorom študija vrne na domači ranč, kjer njegovo novoporočeno mater nadleguje očimov brat. Film na zanimiv način kritizira idejo moškosti in kaj ta pomeni.

Dune (Dune: Peščeni planet)

Novo priredbo znanega romana Franka Herberta je mojstrsko režiral Denis Villeneuve. Gre za odličen film, poln izjemnih vizualnih prizorov, kar je za Kanadčana že skoraj stalnica. Čeprav naj bi šlo za priredbo, je to le polovičen film, saj drugi del prihaja čez dve leti. V glavni vlogi blesti Timothee Chalamet kot Paul Atreides, ki ga Villeneuve obkroži z igralci, kot so Jason Momoa, Josh Brolin in Oscar Isaacs. Znanstvenofantastični roman iz leta 1965 je bil eden izmed glavnih navdihov Vojne zvezd. Sedaj več kot pol stoletja kasneje je izšel film, ki pomete z zadnjimi 8 filmi znane sage.

The Last Duel (Zadnji dvoboj)

Eden od dveh filmov Ridleya Scotta v letu 2021, ki so ciljali na največje nagrade. V obeh prav tako igra Adam Driver. Med njima je le ena razlika, ta je neprimerno boljši. Edina stvar, ki je v Hiši Gucci boljša, je Jared Letova avdicija za Super Maria. Scott zgodbo o zadnjem obračunu v Franciji predstavi s treh različnih perspektiv in tako naredi svojo verzijo Rashomona. Poleg Driverja v glavnih vlogah nastopata Matt Damon in Jodie Comer, v stranski se pojavi tudi Ben Affleck. Scenarij so napisali Damon, Affleck in Nicole Holofcener, vsi trije nagrajeni in z oskarjem nominirani scenaristi.

West Side Story (Zgodba z zahodne strani)

Eden od dveh filmskih muzikalov na seznamu. To posodobljeno verzijo filma iz leta 1961 in muzikala, ki je nastal v sodelovanju legend Jeroma Robbinsa, Leonarda Bernsteina in Stevena Sondheima je režiral Steven Spielberg, zato ni presenečenje, da je film odličen. V zgodbi, ki jo je navdihnila Shakespearova klasika Romeo in Julia, spremljamo prepovedano ljubezen, ki se razvije med Portoričanko Mario, ki jo sorodstvene vezi vežejo s tolpo Morskih psov, in pripadnikom nasprotne tolpe Jetsov Tonyjem. V glavnih vlogah blestita Ansel Elgort in Rachel Zegler.

Tick, tick…BOOM! (Tik, tik … Bum!)

Režiserski prvenec Lina-Manuela Mirande, ustvarjalca znanega muzikala Hamilton, je drugi filmski muzikal na našem seznamu. Biografski film govori o življenju znanega pisca muzikalov Jonathana Larsona, ki je napisal istoimenski muzikal in bolj znani muzikal Rent, potem pa tragično umrl. Larsona upodobi Andrew Garfield, ki ponovno pokaže, zakaj velja za enega boljših igralcev generacije. Ni naključje, da je poleg Cumberbatcha eden izmed glavnih treh favoritov za najboljšega igralca. Film je odličen, a Garfieldova predstava ga ponese v višave najboljših filmov leta.

Belfast

Film o odraščanju v Belfastu je napisal in režiral Kenneth Branagh. Deloma biografski film, ki se odvija ob koncu 60. let, govori o 9-letnem Buddyju in njegovi družini. Črno-bel film bo zaradi svojega videza in družinske tematike marsikoga spomnil na Romo Alfonsa Cuarona. Gre za izjemno osebni film severnoirskega ustvarjalca, ki z njim spomni, da je zmožen več kot le režiranja adaptacij romanov Agathe Christie in različnih Disneyjevih filmov.

Kaj pa ostali?

V preteklem letu so izšli tudi zelo dobri filmi, kot so King Richard, The Green Knight, Spencer in drugi, ki jih nismo uvrstili na seznam najboljših. Medtem pa nekateri izmed boljših filmov leta 2021 k nam pridejo šele v naslednjem letu. Med njimi sta težko pričakovana Licorice Pizza Paula Thomasa Andersona in Red Rocket Seana Bakerja, ki se je pred nekaj leti proslavil s filmom Projekt Florida.

Ko je že pred 10 leti na platna izšel zadnji v vrsti filmov Harryja Potterja, ni bilo konec magičnega sveta. Vanj so nas popeljali filmi zbirke Magične živali. Tretji del, Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti prihaja aprila 2022, pred tem pa še ponovno srečanje Harry Potter 20th Anniversary: Return to Hogwarts.

Poslastica za navdušence nad Harryjem Potterjem prihaja danes na HBO Max. Igralci se bodo ponovno srečali ob 20. obletnici izdaje prvega filma iz zbirke: Harry Potter in kamen modrosti.

Več kot dve desetletji Harryjevega sveta

Harry Potter in kamen modrosti je izšel 16. novembra 2001, ko so si ga lahko gledalci ogledali v kinodvoranah v Združenem Kraljestvu, Združenih državah Amerike in na Irskem, pri nas pa tri tedne kasneje.

Istoimenska knjiga je izšla leta 1997, slovenski prevod pa leta 1999.

Stari obrazi se vračajo na Bradavičarko

Prvega januarja se bodo Daniel Radcliffe (Harry Potter), Rupert Grint (Ronald Weasley) in Emma Watson (Hermione Granger) vrnili na Bradavičarko (Hogwarts).

Poleg treh glavnih igralcev bodo spomine obujali tudi Helena Bonham Carter, Robbie Coltrane, Ralph Fiennes, Gary Oldman, Imelda Staunton, Tom Felton, James Phelps, Oliver Phelps, Mark Williams, Bonnie Wright, Alfred Enoch, Matthew Lewis, Evanna Lynch in režiser Christopher Columbus.

Obujanje spominov in hkrati novosti za gledalce

Igralci se bodo zbrali na prizoriščih snemanja v Londonu. V oddaji, ki bo pri nas na voljo na HBO Go, bodo gledalci pokukali v zakulisje snemanja, poslušali poglobljene intervjuje in si lahko ogledali nekaj izsekov, ki še niso bili videni.

Igralska zasedba bo razpravljala o čarobnem svetu in pripovedovala anekdote s snemanja. Gledalci bodo dobili vpogled ustvarjalne ekipe in komentarje avtorice tega sveta J.K. Rowling. Napovedujejo tudi posebne goste in nekaj presenečenj.

Matrica Obuditev je četrti del legendarne franšize, ki je svoj tretji, a več kot očitno ne zaključni del, dobila leta 2003. Obuditev je tako četrti del franšize, ki je tik pred iztekom tisočletja navdušila gledalce. V glavnih vlogah se vračata Keanu Reaves in Carrie-Anne Moss, pridružijo pa se jima še Yahya Abdul-Mateen II, Jessica Henwick, Jonathan Groff, Neil Patrick Harris in Priyanka Chopra Jonas. Na režiserski stolček se vrača Lana Wachowski, a tokrat brez sestre Lily. Pred gledalci in še posebej oboževalci franšize je bila odločitev. Slepo verjeti, da gre za dober film ali pa končno sprejeti dejstvo, da Matrica že tri dele ni več nad povprečjem.

Matrica Obuditev se je zbudila ob nepravem času

Matrica, ki sta jo ustvarili sestri Wachowski leta 1999, je mejnik znanstveno-fantastičnih filmov. O tem ni nikakršnega dvoma. Ideja, zgodba, režija, stil in revolucija posebnih učinkov. Mnogo je še tega in vse od premiere je Matrica zapisana kot Biblija določenega žanra filmske industrije. Dobesedno in v prenesenem pomenu, saj je verska podlaga opazna v prvem filmu in še kako opazna v obeh nadaljevanjih. In z vsako pretečeno minuto franšize se izgublja vera v to, kar filmi sploh so. Prvi je mojstrovina, o tem ni nikakršnega dvoma. Drugi del je dober, a slabši kot prvi. Tretji del pa je slab film, ki sloni na odličnih predhodnikih. Matrica je film, ki lahko stoji sam in bi moral stati sam – brez kakršnih koli nadaljevanj. Ampak, ker bi bil počasi že čas, da pade kritika na novodobni Hollywood, je tu nova Matrica. V osnovi ljudi spomni na to, kako odličen je prvi film. Močno dvomim, da je bil to glavni cilj, a v temu vsekakor uspe. Omaž legendi žal ne pade na povsem plodna tla, vsekakor pa tu in tam vzklije neka cvetka, ki spomni na pristnost prvega.

Je bila Matrica Obuditev res potreben film? Sam odgovor na to se skriva v filmu. In če je prva Matrica vse to sporočila precej subtilno, je vsako nadaljevanje to z velikimi tiskanimi črkami napisalo na platno. Da gledalec pač ne bi zgrešil bistva. Samozavedanje filma hodi po tisti tanki črti, kjer se dotika ravni parodije ravno toliko, da je dojemanje le te odvisno od posameznega gledalca. Lahko se bo zdelo neumno ali pametno, vse je v očeh opazovalca. Ko v filmu studia Warner Bros eden izmed glavnih likov pove, da bo četrti del Warner Bros naredil sam, tudi če se ustvarjalci originalov s tem ne strinjajo, potem si je težko misliti, da je karkoli drugega kot parodija. Ali samozavedanje? Rdeča in morda tabletka bi to najverjetneje rešili.

Kako dobra je Matrica IV, Matrica 4 oziroma Obuditev

Film ni slab, ni pa daleč od tega. Njegova največja slabost je nesposobnost uporabe nostalgije v svojo prid. Kdo si ne bi ponovno želel videti legendarnih likov. Neo, Trinity in Morfej so ikonični (vsaj v prvem delu). Enako, če ne še bolj, je ikoničen Agent Smith. In medtem, ko sta nazaj Keanu Reaves kot Neo in Carrie-Anne Moss kot Trinity oziroma Trojica, se poleg njiju v zelo obstranskih vlogah vrneta le še Niobe (Jada Pinkett Smith) in Meroving (Lambert Wilson). Slednji s svojo vlogo poskrbi za tisti žebelj v krsto, ki te porine med gledalce, zavedajoče se parodije na platnu. Delno je tu še Sati (Priyanka Chopra Jonas), ki jo poznamo kot malo deklico iz tretjega dela. Še najboljše vse skupaj uspe novemu Morfeju, ki ga kakovostno uprizori Yahya Abdul-Mateen II. Tudi lik Buggs (Jessica Hanwick) ni tako pozabljiv kot preostali novinci.

Ampak potrebe po vseh teh likih in njihovi prenovi preprosto ni bilo. Keanu Reaves je še vedno lesen igralec, kljub vesolju prijaznosti in to so zdaj prenesli še v njegov lik. Neo nima večine svojih moči, le ščit, ki ga uporabi vsakih pet minut in status legende seveda. Tako njegov lik ni več podoba Jezusa, temveč bolj figurice v jaslicah. Edina bilka odrešenja je njegovo razmerje s Trojico, ki se odloča med rdečo tabletko ali tem, da bi bila nogometna mama (soccer mom op. p. ) Trojica svoje razsvetljenje doživi prepozno v filmu in prejme moči, ki jih ima lahko le »edini« ter s tem prelomi vse predhodnike. Prav ta odločitev je edina, na kateri sloni vsa napetost, saj že vemo, kako se bo končalo. Če izvzamemo novega/starega Morfeja, je vse skupaj nazadovalo, še najbolj Agent Smith.

Agent Smith je z vsem spoštovanjem do truda, ki ga je prikazal Jonathan Groff, le bleda senca tega, kar je bil Hugo Weaving. Konstantno pritiskanje na gumb nostalgije, ki to sploh ni, je napačna uporaba tega, kar Matrica kot film je. Je nekaj, kar bi morali pustiti pri miru. Če ne to, bi lahko ustvarili nekaj boljših filmov, ki so jih nakazali z nekaterimi idejami tega filma ali predhodnikov. Ponovno so bili to le drobci, ki bi zahtevali dejansko dober scenarij. Vse je nekoliko hujše še s predvajanjem posnetkov starih filmov. Gre za popolno nerazumevanje tega, kar bi moral biti poklon celotni franšizi.

Nekje v tem filmu je dobra Matrica

Matrica Obuditev implementira nekaj precej zanimivih idej, ki pa jih nikoli ne razvije. Ponovno je film vizualno lep, a daleč od revolucionarnosti prvega. Vse, kar želi posnemati, naredi slabše kot predhodniki, obenem pa deluje boljše kot drugi in tretji del. Nekje v tem filmu se skriva izjemno nadaljevanje, ki bi lahko bilo na ravni prvega. Žal to ni to. V svetu Matrice ni čutiti nič tistega, kar jo je v osnovi ustvarilo. Čudovite koreografije pretepov ni, revolucionarnih učinkov ni in likov je preprosto preveč. Dialog je po drugi strani končno spet spisan na želenem nivoju, enako je z nekaterimi prizori, ki so vizualno privlačni.

Za vse tiste gledalce, ki niso strastni oboževalci trilogije, bo film všečen, ker to tudi je. Je superherojski film z nekaj čara, ki propade v trenutku, ko ga primerjamo z originalom. Da je to druga najboljša Matrica (izvzet je Animatrix) sploh ni pohvala, saj sta bili obe nadaljevanji že leta 2003 povlečeni dobesedno iz temnih predelov za čast studia, ki mu je bilo le do denarja. Bolj kot kritika filma je vse skupaj kritika filmske industrije, za katero se zdi, da še vedno ne razume bistva.

Matrica Obuditev je ideja, ki ni uspela. Je nadaljevanje franšize, ki to ne bi smelo biti, ker bi moralo ostati pri prvem delu. Vse, kar je dobrega, se pojavi v ščepcih prvih tridesetih minut, nato pa nadaljuje v generičnem algoritmu, ki ga sam prezira. Meta šale so lahko smešne in enako hitro poskrbijo za odkimavanje, če nam je pojasnjeno, da film sploh ne bi smel nastati. Nekje v vsem tem je dober film, morda celo izjemen. O tem sem prepričan in še vedno potihem upam, da ga bom nekoč videl, četudi ne z isto ekipo (to bi bilo celo želeno). A kot nam kažejo pretekli trije filmi v Matrici, je to le še ena potrditev dejstva, da bi morala in smela obstajati le ena Matrica. Kot bi rekel nadzornik Černobila: »Ne odlično, ne slabo.«