Ni skrivnost, da gresta pivo in modri sir z roko v roki, vendar nova študija razkriva, kako globoke so njune korenine v Evropi, kjer so delavci v rudniku soli v Avstriji oboje uživali že pred 2700 leti, piše the Guardian.
Znanstveniki so to odkrili z analizo vzorcev človeških iztrebkov, ki so jih našli v središču rudnika Hallstatt v avstrijskih Alpah. Frank Maixner, mikrobiolog z raziskovalnega inštituta Eurac v Bolzanu v Italiji, ki je bil glavni avtor poročila, je dejal, da ga je presenetilo, da so bili rudarji soli pred več kot dvema tisočletjema dovolj napredni, da so namerno uporabljali fermentacijo. »Po mojem mnenju je to zelo prefinjeno,« je dejal Maixner. »To je nekaj, česar v tistem času ne bi pričakoval.« Po mnenju raziskovalcev je to najzgodnejši dokaz zorenja sira v Evropi.
vir: Wikipedia
Čeprav je uživanje alkohola zagotovo dobro dokumentirano v starejših spisih in arheoloških dokazih, so iztrebki solinarjev vsebovali prve molekularne dokaze o uživanju piva na celini v tistem času. »Vse bolj postaja jasno, da so bile prazgodovinske kulinarične prakse ne le izpopolnjene, pač pa so kompleksno predelana živila in tehnika fermentacije igrali pomembno vlogo v naši zgodnji prehranski zgodovini,« je dejala Kerstin Kowarik iz Prirodoslovnega muzeja na Dunaju.
V mestu Hallstatt, ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine Unesca, že več kot 3.000 let pridelujejo sol. To je »zelo poseben kraj, saj se nahaja v Alpah, sredi ničesar,« je dejal Maixner. »Celotna skupnost je delala in živela v tem rudniku.« Rudarji so tam preživeli vse dneve, saj so delali, jedli in hodili na stranišče v rudniku. Zaradi stalne temperature okoli 8 stopinj Celzija in visoke koncentracije soli v rudniku so se iztrebki rudarjev dobro ohranili.
Analizirali štiri vzorce
Raziskovalci so analizirali štiri vzorce: enega iz bronaste dobe, dva iz železne dobe in enega iz 18. stoletja. V enem od njih, starem približno 2700 let, so našli dve glivi, Penicillium roqueforti in Saccharomyces cerevisiae. Obe sta danes znani po tem, da se uporabljata v proizvodnji hrane. »Zdi se, da so rudarji iz Hallstatta namerno uporabljali tehnologije fermentacije hrane z mikroorganizmi, ki se še danes uporabljajo v živilski industriji,« je dejal Maixner.
Raziskovalci so preučevali tudi prehrano rudarjev, ki je bila sestavljena predvsem iz žitaric, nekaj sadja in fižola ter mesa kot vira beljakovin. »Po mojem mnenju je bila prehrana točno to, kar so ti rudarji potrebovali,« je dejal Maixner. »Je jasno uravnotežena in vsebuje vse glavne vire, ki jih potrebujejo.«
Glavna razlika z današnjimi jedilniki je stopnja predelave hrane, ki je bila v tistem času zelo nizka. Rudarji iz bronaste in železne dobe so uporabljali polnozrnata živila, kar kaže na uživanje neke vrste kaše. Pri rudarjih iz 18. stoletja so bila zrna zmleta, kar kaže na to, da so jedli kruh ali piškote.
Ena od drugih ugotovitev študije je bila sestava mikrobiote rudarjev, to je skupek bakterij, ki so prisotni v njihovem telesu. V štirih preučevanih vzorcih je bila mikrobiota zelo podobna mikrobioti sodobnih nezahodnih populacij, ki imajo običajno bolj tradicionalen način življenja. To kaže na nedavni premik v mikrobioti industrializiranih ljudi, »verjetno zaradi sodobnega načina življenja, prehrane ali napredka v medicini«, so zapisali v študiji.
Vendar pa je mikrobiota pogosto povezana z različnimi sodobnimi boleznimi, je dejal Maixner. Po njegovih besedah bi lahko določitev, kdaj natančno je prišlo do te spremembe, znanstvenikom pomagala razumeti, kaj jo je povzročilo.
