Debelost je ena od perečih težav modernega sveta. Na strani NIJZ beremo, da je vsak deseti slovenski otrok gibalno neučinkovit, govorijo celo o epidemiji debelosti. Stvar je šla tako daleč, da je danes več ljudi predebelih kot pa podhranjenih.

S tem problemom se borijo razne nevladne organizacije in tudi tiste z institucionalno podporo. Julija letos se je začel širok vseevropski projekt STOP, ki poskuša zmanjšati prekomerno telesno težo pri mladostnikih in bolje raziskati njen izvor ter posledice.

Najboljša načina za boj proti debelosti sta zdravo prehranjevanje in telesna aktivnost. Obstajajo tudi določena zdravila, a imajo mnogo stranskih učinkov in malo dejanskega učinka. V Evropi je edino dostopno orlistat (Xenical), ki v obdobju enega do štirih let uporabnika olajša za okoli 3 kilograme. Ker govorjenje o dietah in telovadbi pogosto naleti na gluha ušesa (poleg tega je statistično največ 20 % ljudem uspelo dolgoročno shujšati na ta način), znanstveniki odgovore iščejo v genetiki.

Našli 17 novih genov, povezanih s telesno težo

Poznamo več sto genov, ki so tako ali drugače povezani z debelostjo. Ne vemo, ali so vzrok kronične debelosti ali njena posledica, velja pa, da jih imajo ljudje s prekomerno telesno težo več. Raziskava z virginijske univerze je skoraj 300 od teh genov bolje raziskala in pri sedemnajstih prišla do zanimivih spoznanj. Za 14 so dokazali, da debelost povzročajo, trije pa pomagajo zmanjšati telesno težo in blagodejno vplivajo na celoten prebavni proces.

Pomagali so si z laboratorijskimi črvi

Za razločevanje med tistimi geni, ki so bolj pogosti v osebah s prekomerno telesno težo, in tistimi, ki takšno stanje povzročajo, so si pomagali z laboratorijskimi črvi Caenorhabditis Elegans. To je vrsta mikroskopskih črvov, ki zrastejo do 1mm. Najdemo jih v gnijočem sadju in zelenjavi, kjer se hranijo s še bolj mikroskopskimi živalmi. Za laboratorijske raziskave so primerni, ker je njihov DNK v 70 % enak našemu. V zadnjem desetletju so znanstvenikom pomagali osvojiti več Nobelovih nagrad s področja zdravljenja raka in nevroloških bolezni.

Virginijski raziskovalci pa so jih uporabili zaradi neke druge lastnosti: C. Elegans se je sposoben zrediti (večina preprostih organizmov namreč odvečno hrano izloči in ne dela maščobnih zalog). Testno skupino črvov so hranili kot običajno, druga pa je prejemala hranila z obilico sladkorja. Nekateri v drugi skupini se niso zredili in so še vedno kazali zdrave telesne in prebavne funkcije. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi »fit« črvi imeli vsaj enega izmed treh genov, ki pomagajo nadzirati in ohranjati zdravo telesno težo. Poleg tega so bile njihove prebavne funkcije boljše in živeli so dlje.

Morda se bomo za vedno rešili težav s prekomerno telesno težo

V preteklosti se je izkazalo, da lahko spoznanja na C. Elegansu prenesemo tudi na človeški organizem. Ali to velja tudi v primeru genov, ki uravnavajo telesno težo, bodo pokazali nadaljnji eksperimenti. Če se izkaze, da to drži, lahko kmalu pričakujemo novo serijo zdravil ali genskih terapij, ki bodo zamejile »pandemijo« debelosti v razvitem svetu.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Caenorhabditis_elegans

https://sl.wikipedia.org/wiki/Debelost

https://www.sciencedaily.com/releases/2021/10/211001100432.htm

Avstralija je z vesoljsko agencijo NASA podpisala dogovor o sodelovanju, ki bo na Luno poslal prvi avstralski rover. S tem so le potrdili partnerstvo, ki so ga pričeli z lanskoletnim projektom Artemis Accords. Misija z avstralskim roverjem bo zbirala delce lunine površine in ugotavljala, kako bi lahko kisik v tleh pomagal človeštvu pri bivanju na Luni.

Rover bo na Luno prispel leta 2026

NASA in avstralska vesoljska agencija sta pred nekaj dnevi oznanili, da bosta na Luno poslali skupni rover. Vključen bo v potovanje na Luno, ki naj bi se zgodilo leta 2026, če bo šlo vse po načrtih. Partnerstvo je del raziskovalnega programa Artemis Accord, ki sta ga obe agenciji podpisali konec lanskega leta. Rover je prav tako del avstralskega programa Trailblazer, ki ga je Avstralija oznanila kot del iniciative Moon to Mars.

Rover bo tehtal manj kot dvajset kilogramov. Brskal in shranjeval bo regolit in ga vračal v bazo ter posledično v ISRU. Kratica v angleščini pomeni In Situ Resource Utilization, ki je zadolžena za raziskovanje in shranjevanje materialov. Na tej določeni misiji bo ISRU zadolžen za ekstrakcijo kisika iz železovih in silicijevih spojin, ki bodo zbrane na luninem površju.

Avstralija bo programu v naslednjih petih letih namenila 110 milijonov dolarjev. S tem bo lahko tehnologije, kot sta robotika in rudarstvo, uporabila za lunarno raziskovanje. Obenem pa se bo postavila na zemljevid raziskovalcev vesolja.

»Avstralija je na vrhuncu robotike in sistemov za daljinsko upravljanje. Oba bosta osrednji del vzpostavljanja obstojne prezence na Luni in človekovega raziskovanja na Marsu,« je povedal Enrico Palermo, glavni mož ASA (Australian Space Agency).

Niti NASA niti ASA nista ponudili več podrobnosti o samem roverju ali misiji. Vse, kar vemo je, da bodo vodilni avstralski znanstveniki in raziskovalci razvili vsestranskega roverja. Avstralska vesoljska agencija pa je razkrila, da bo več podrobnosti o misiji in raziskovanju luninega površja znanih proti koncu letošnjega leta oziroma v začetku leta 2022.

NASA, Avstralija in Artemis Accords

Avstralija je bila ena izmed prvih držav, ki se je pridružila programu Artemis Accord v oktobru leta 2020. Vodilne osebe države vidijo vesoljsko industrijo kot odlično priložnost za rast industrije in ekonomije. Hkrati pa naj bi bila to odlična možnost za predstavitev Avstralije kot vesoljske velesile.

»To je za Avstralijo izjemna priložnost, da uspemo v vesoljski industriji. Gre za center vladne vizije, da zagotovi več delovnih mest in poveča ekonomijo,« je v izjavi za javnost povedal avstralski premier Scott Morrison. V njej lahko zasledimo tudi finančne načrte za ta program. Do leta 2030 bodo v vesoljski industriji ustvarili več kot dvajset tisoč novih delovnih mest in zvišali vrednost vesoljske ekonomije na dvanajst milijard dolarjev.

»Ta dogovor je le še potrdil večletno in tesno sodelovanje Avstralije z Združenimi državami Amerike na področju vesoljske industrije,« je povedal Bill Nelson, eden izmed mož NASE. Avstralija pa je s spodnjo reklamo svojim državljanom sporočila, da odhajajo na Luno.

Vprašanje cepljenja proti covidu-19 buri množice že vse, odkar je v svet prišla novica o dostopnem cepivu. In kljub temu, da je cepivo za zdaj edina možna preventiva pred covidom-19, veliko ljudi še vedno ni prepričanih, da je cepljenje prava rešitev, kajti zdaj je že znano, da lahko zboli vsak, cepljenju navkljub.

A posledice še zdaleč niso tako hude za cepljene posameznike, kar potrjujejo tudi raziskave. Ena izmed najnovejših francoskih raziskav je pokazala, da cepljenje zmanjša možnost smrtnega izida pri bolezni covid-19 za 90 %. Prav tako so med raziskavo ugotovili, da cepljenje obvaruje človeka pred najhujšimi posledicami delta različice covida-19.

Raziskava je zajela 22,6 milijonov ljudi, starejših od 50 let, in je najobsežnejša take vrste do zdaj. Raziskavo so opravili francoska raziskovalna skupina Epi-Phare, francoski sklad za nacionalno zdravstvo CNAM in agencija ANSM. Primerjali so 11,3 milijonov cepljenih posameznikov, starejših od 50 let, z enakim deležem isto starih necepljenih posameznikov.

Kaj to pomeni?

Rezultati raziskave so pokazali, da cepiva zmanjšajo tveganje težjega poteka bolezni za 84 % v skupini, starejših od 75 let, in za 92 % v skupini ljudi, starih med 50 in 74 let.

Raziskava je še pokazala, da so bili rezultati enaki, ne glede na vrsto cepiva. Pri raziskavi so uporabili cepiva Pfizer/BioNTech, Moderna in Oxford/AstraZeneca. Cepivo Janssen v raziskavi ni bilo uporabljeno, saj je bilo za uporabo v Franciji potrjeno šele po začetku raziskave.