Višanje temperatur oceanov pomeni manj kisika v njem in smrti milijonov živali.
Znanstveniki iz Oregona opozarjajo na širjenje fenomena hipoksije v oceanih. Hipoksija pomeni, da v ozračju ali vodi manjka kisika. Izraz se uporablja tudi v medicini, kjer prav tako označuje stanje, ko je telo slabo prekrvavljeno in lačno kisika. Hipoksija v oceanih ni nekaj novega, vendar v zadnjih letih raziskovalci opažajo vedno več takih pojavov, prizadeta pa so vedno večja območja. Poročajo o skoraj 20.000 kvadratnih kilometrov veliki »mrtvi coni« v vzhodnem Pacifiku na zahodu ZDA, ki se bo najbrž le še večala.
Hipoksija naredi območje neprimerno za življenje celo za najbolj trpežne živali. Raziskovalec Francis Chan je povedal, da so na morskem dnu našli prava pokopališča morskih zvezd, kumar in rakov, ki so se zaradi pomanjkanja kisika v vodi zadušili. Ribe in drugi plavalci se lahko umaknejo in preselijo, drugim, na dnu živečim živalim pa to ne uspe.
Razlogi za hipoksijo
Iz srednješolske kemije vemo, da se topnost kisika v vodi manjša z naraščanjem temperature. Nenavadno vroče vreme, ki ogreje oceane ni nič novega, je pa nova njegova pogostost. Z naraščanjem temperature oceana, se v njem slabše raztaplja kisik, njegova vrednost pade in morski organizmi se zadušijo. V zadnjih letih so morja po vsem svetu postala slabše preskrbljena s kisikom zaradi globalnega segrevanja.
Do mrtvih con pride tudi zaradi izlivanja odpadnih snovi in še bolj gnojil v vodo. To poveča vrednosti dušika in fosforja, kar sproži prekomerno rast alg. Alge porabijo večino kisika v vodi in odženejo druge prebivalce. V zadnji fazi se tudi alge zadušijo in njihova trupla pojedo mikroorganizmi, ki porabijo še zadnje ostanke kisika. Baltsko morje se že leta sooča s tem problemom zaradi intenzivnega ribištva. Podobne težave ima Mehiški zaliv. Z globalnim segrevanjem in širjenjem industrije v manj razvita območja pa je še več predelov potencialnih žrtev hipoksije.
V Baltskem morju so se alge tako namnožile, da so vidne iz vesolja. (vir: www.eumetsat.int)
V naravo z glavo
Ekološke težave s katerimi se srečujemo, so večplastne in zelo kompleksne. Človeško delovanje zažene določene procese in spremembe v flori in favni, te spremembe pa kot snežna kepa pripeljejo do še drugih neljubih posledic, ki jih nismo predvideli. Hipoksija se v naravi dogaja ob hudih deževjih ali sušah, ki so vse pogostejše zaradi krčenja deževnih gozdov naprimer. Ne da se najti enega krivca in prav tako ne ene rešitve. Ko je neko območje žrtev hipoksije se živali, ki jim to uspe, preselijo v druge predele oceana. Morda jih tam pričakajo plenilci, morda one postanejo plenilci, kakorkoli že, izkupiček nikoli ni pozitiven. V naravi noben sistem ni izoliran – kot Lorenzov učinek metuljevega zamaha. O mejah in ločenih ozemljih govorimo le ljudje in si predstavljamo, da lahko nekatere naravne procese zamejimo od drugih. Tako kot bogate države izvažajo svoje odpadke v revnejše in se ne zavedajo, da bodo ti odpadki končali v hrani, ki jo tam pridelajo, mi pa kupujemo pod ceno. Zato moramo vsi stopiti skupaj in, po motu CŠOD-jev, iti v naravo z glavo.
Atli Örvarsson je islandski filmski skladatelj in glasbenik, s katerim sem se imel čast pogovarjati med promocijo filma Varuj mi ženo (The Hitman's Wife's Bodyguard), ki je pri nas v kinih. V svoji karieri je kot dirigent in skladatelj sodeloval s Hansom Zimmerjem pri filmih Pirati s Karibov in Jekleni mož, kot skladatelj pa je ustvaril glasbeno podlago filmov Orel (The Eagle), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman's Bodyguard) in Ovna (Rams). Njegovo delo bodo poznali tudi oboževalci serij Gasilci v Chicagu (in ostale v dranšizi), Zakon in red ter Defending Jacob.
Zadnjih nekaj let je talent iz filmski svet spoznal kar nekaj talenta iz Islandije. Kako pa je bilo to včasih, ko današnja imena še niso bilo tako slavna? Kje ste vi pridobivali izkušnje in priložnosti?
Sam sem se leta 1998 preselil v Los Angeles in moram reči, da nisem poznal veliko delavcev v filmski industriji, ki bi bili iz Islandije, kaj šele, da bi bili skladatelji. V zadnjih letih pa se je z uspehom, ki smo ga dosegli Hildur Guðnadóttir, Jóhann Jóhannsson in moja malenkost, vse močno spremenilo.
Kdo so nekateri izmed vaših vzornikov, predvsem na vašem področju?
Veliko je odvisno od tega, kako daleč v preteklost gremo (smeh). V tej sekundi mi na misel padejo Pink Floyd, Trevor Horn, Maurice Ravel, John Williams, Ennio Morricone in David Bowie.
Atli Örvarsson, obraz za vso filmsko glasbo
Vaše delo vsebuje filme kot so Ovna (Rams), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman's Bodyguard), Bilal, Ptiček Poldi (Pley, You'll Never Fly Alone) in še mnogo drugi. Kako se sam proces vašega dela razlikuje pri tako različnih žanrih?
Kar imajo skupnega je to, da zgodbo filma lahko sporočam skozi glasbo samo. Če sem popolnoma iskren, se delo pri tako različnih žanrih ne razlikuje čisto nič. Vedno si želim ustvariti glasbeni svet, ki bo zvest filmu.
Kakšna pa je priprava na vaše delo, še preden začnete ustvarjati glasbo za film ali serijo? Ali najprej preberete scenarij, pogledate film ali so najprej pogovori z režiserji?
Odvisno je od tega, kdaj se priključim projektu. Ali je to kmalu ali zelo pozno. Všeč mi je, če se projektu pridružim v zgodnji fazi in lahko prebiram scenarij. Mnogokrat pa se je zgodilo, da je bil projekt že posnet. Nekajkrat sem tudi nadomestil druge skladatelje.
Meni osebno, so vaše najboljše skladbe tiste, v katerih ima osrednjo vlogo piano. Lep primer tega so pesmi iz animiranega filma Ptiček Poldi (Ploey), ki ima enega izmed podcenjenih soundtrackov v filmskem svetu. Imate kakšne skladbe ali filme, ki jih posebej obožujete?
Hvala za to, res se mi zdi ta glasba podcenjena (smeh). Zelo mi je bilo všeč delo pri filmu Orel (The Eagle), kjer sem skoraj opravljal delo glasbenega zgodovinarja. Raziskoval sem melodijo antičnega, predvsem pa keltskega sveta, kar je bilo pravo potovanje. Zelo pri srcu pa so mi Ovna (Rams), Babilon prihodnosti (Babylon AD), One Single Shot in Ptiček Poldi. Vsak iz svojega razloga, tako glasbenega kot osebnega.
The Eagle Soundtrack HD - #3 The Return of the Eagle (Atli Orvarsson)
Kateri film ali serija je bila tista pri kateri ste morali pobrskati globoko po svojem znanju? Vaše najtežje delo, če smo bolj preprosti.
Hmm. Rekel bi, da je bilo najtežje delati pri filmu Čas lova na čarovnice (Season of the Witch). Ustvarjalci so večkrat spremenili ton filma in tako sem moral kar trikrat spremeniti glasbeno podlago. Tudi Točka prednosti (Vantage Point) je bilo zelo zahtevno delo, a predvsem zaradi tega, ker je bilo to moje prvo Hollywoodsko delo.
So v vaši karieri kakšni projekti, za katere vam je žal, da ste jih sprejeli?
Ne.
Ustvarili ste tudi glasbo za film Varuj mi hrbet (The Hitman's Bodyguard), prav tako tudi njegovo nadaljevanje Varuj mi ženo (The Hitman's Wife's Bodyguard). Kako se glasba razlikuje v obeh delih?
Vsa glasba v drugem delu je pravzaprav evolucija glasbe iz prvega. Morda je nekoliko bolj orkestralna v svojem stilu in nekoliko bolj bombastična. Ampak tak pač je drugi film!
Spomnimo, da sta oba filma močno povezana s Slovenijo. V prvem delu je imel vidnejšo vlogo slovenski igralec Marko Mandić, v drugem pa je delo kaskaderke glaven igralke Salme Hayek opravljala Tjaša Perko.
V prvem delu je prizor, kjer Samuel L. Jackon v kombiju z nunami prepeva italijansko narodno pesem Bevilo tutto. Kako poteka izbiranje pesmi za take prizore? Imate vi kot skladatelj kaj s tem?
Bolj ne. Načeloma je to nekaj, za kar se odloči režiser sam. Tudi v tem primeru je bila to osebna izbira režiserja Patricka Hughesa. V tem je zelo podoben Quentinu Tarantinu, saj želi vsaki pesmi dati svojo osebnost.
The Hitman’s Bodyguard (2017) Official Clip “Nuns” – Ryan Reynolds, Samuel L. Jackson
Velik uspeh je doživela serija Defending Jacob s Chrisom Evansom, Michelle Dockery in Jaedenom Martellom v glavnih vlogah. Zelo resna tematika serije v času, ko je tega po svetu kar precej. Je bilo težko sprejeti ponudbo in delati na taki seriji?
Najprej so mi poslali prve tri epizode, ki sem jih pogledal v enem kosu. Serija me je takoj povlekla vase in hotel sem biti del nje. Zame ni bilo nobenega dvoma o tem, če bi rad delal pri tem projektu. Poseben čar serije je to, da se nam zdi, da nobenega izmed likov ne poznamo v celoti. Ne vemo kaj imajo za bregom oziroma če skrivajo nekaj pomembnega. Kako to prenesti v glasbo in ustvarjati napetost ter vzbuditi zanimanje? Vse to me je zanimalo in zdi se mi, da sem opravil kar dobro delo.
Delali ste tudi na zelo zanimivem filmu z naslovom Evrovizija: Ognjena saga (Eurovision Song Contest: The Story of Fire Saga). Na filmu je delalo več skladateljev, a vseeno ima vaša skladba Eurovision Suite posebno mesto, kot ena najbolj, če ne celo najbolj čustvenih v filmu. S tem, da film predstavlja Islandijo in njene ljudi, kako pomemben je bil ta projekt za vas?
Navdušen sem bil, da bom sodeloval pri Evroviziji. David Dobkin, ki je režiral film, mi je povedal, da me je kot skladatelja izbral na enak način, kot bi izbiral igralce. Prestal sem navidezno avdicijo, saj sem Islandec in poznam svojo državo ter kulturo. To mi je omogočilo, da sem pripomogel k čudovitemu izdelku za našo deželo.
Eurovision Suite
Z vami in gospodično Hildur Guðnadóttir je Islandija postala precej slavna v svetu filmske glasbe. Kakšen je občutek, ko postajate idol za naslednje generacije skladateljev in glasbenikov v vaši državi?
Počaščen sem, če sem res idol za mlade ustvarjalce v Islandiji ali kje drugje! Resnica pa je v tem, da ima naša država ogromno število izjemnih glasbenikov. In prepričan sem, da jih boste kmalu začeli spoznavati tudi širše, saj so zares fantastični.
Kaj vas čaka v prihodnosti? So kateri projekti s katerimi lahko že zdaj razveselite svoje oboževalce?
Velikega števila svojih projektov se veselim. Eden izmed njih je prav samostojni album, v katerem bo imel piano precejšnjo vlogo. Mislim, da bo prav vam všeč (smeh), obenem pa je tudi nadaljevanje albuma You Are Here. Kar pa se tiče filmskega ustvarjanja pa prihaja kar nekaj filmov in TV serij, a več od tega ne smem povedati.
Atli Örvarsson med skladanjem glasbe za serijo Defending Jacob
Ministrstvo za kulturo je objavilo nov razpis za štipendije. Namenjene so študentom podiplomskih študijev in izpopolnjevanj izven Evropske unije, predvidoma v prihajajočem študijskem letu 2021/22.
Štipendije bo ministrstvo namenilo študentom na področjih umetnosti, filma, kulturne dediščine in kulturnega menedžmenta.
Štipendije bodo študenti prejeli za največ eno stopnjo izobrazbe (druga ali tretja stopnja oziroma podiplomsko izpopolnjevanje), in sicer za najmanj šest mesecev in največ dve študijski leti.
Predvidena višina štipendije je 3906 evrov na semester, kar je 651 evrov na mesec.
Prejemniki štipendije se zavežejo, da bodo študij uspešno zaključili. Po končanem šolanju morajo delovali v Sloveniji ali v drugih državah EU, ker naj predstavljajo in promovirajo slovensko kulturo vsaj toliko časa, kot so prejemali štipendijo.
Odločala bo strokovna komisija
Prejete vloge bo ocenila strokovna komisija za podeljevanje štipendij. Pri določanju bo upoštevala sedem kriterijev:
Analiza 90 študij je potrdila, da kmetijski pesticidi v že pripravljenih mešanicah lahko ubijejo dvakratno število čebel. Študije so preučevale vpliv okoljskih dejavnikov, kot so pesticidi in slaba prehrana. Znanstveniki so s podatki dognali, kako kombinacija teh dejavnikov vpliva na čebele. Pravijo, da bi morale biti komercialne formule, ki vsebujejo številne kemikalije, opremljene z lastnimi licencami.
»Izpostavljenost številnim pesticidom je norma, ne izjema,« pravi dr Harry Siviter iz Univerze v Texasu, ki je vodil študijo. Ena izmed študij iz leta 2016 je pokazala, da so čebelje kolonije z večjimi odmerki pesticidov bolj podvržene umiranju, poroča BBC.
»Če je čebelja kolonija izpostavljena enemu pesticidu, ki ubije 10 % čebel in potem še enemu pesticidu, ki ubije nadaljnjih 10 % čebel, bi pričakovali, da s kombinacijo teh dveh pesticidov umre 20 % čebel,« pravi dr Siviter. Sinergijski učinek pa dejansko lahko prinese kar 30-40 % smrtnost.
»To je točno tisto, kar smo našli, ko smo preučevali interakcijo. Zato moramo preučiti interakcije med temi kemikalijami, ko izdajamo licence za komercialne formule. Pesticidov ne nadzorujemo po tem, ko prejmejo licenco in dovoljenje za uporabo, zato predlagamo nadaljnja opazovanja. Če te pesticidi, uporabljeni v kombinaciji, škodujejo čebelam, bi ta škoda morala biti zabeležena.«
Naraščajoča odpornost
Nova študija pa predvideva, da se čebele začenjajo prilagati in odstranjevati škodljiv parazit, neke vrste pršico, ki živi in se hrani s čebelami in ličinkami. Čebele imajo sicer razvito kompleksno higiensko vedenje, okužene ličinke na primer odstranijo iz sata.
Podatki, objavljeni v the Royal Society journal Proceedings B, združujejo 40 let raziskav na področju kolonij, ki brez kemičnega zdravljenja preživijo okužbe. Rezultati razkrivajo, da se čebele razvijajo in to vedenje uporabljajo proti tem parazitom.
»Opazili smo, da ta odpornost narašča po vsem svetu,« pravi Isobel Grindrod iz Univerze v Salfordu. »Opazili smo tudi, da čebelarji ličinke manj obdelujejo s kemičnimi tretmaji. Zaradi pršic so se zdrave čebele začele prilagajati. Ta prilagodljivost je zelo pomembna, zato moramo ohraniti zdrave čebelje kolonije, da ohranimo to prilagodljivost. V prihodnosti nas namreč čakajo nove bolezni.«
Če si se v času zaključevanja visokošolskega ali višješolskega študija znašel v stiski, potem ima Fundacija Študentski tolar popolno rešitev zate. Študente ŠOU v Ljubljani namreč s programom »S tolarjem do diplome« poziva, da vložijo vlogo za brezplačno lektoriranje diplomskih ali magistrskih nalog s pregledom angleškega povzetka.
Kdo je upravičen do brezplačnega lektoriranja?
Program bo dodeljen prvim 30 prosilcem, katerih vloga bo odobrena. Vlogo lahko oddajo vsi, ki zaključujejo zadnjo stopnjo na katerikoli zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v delovnem razmerju. Sredstva za izvajanje programa so pridobljena z naslova ŠOU v Ljubljani, program pa bo trajal do njihove porabe, a največ do 30. septembra.
Kako oddati vlogo?
Vsi, ki želijo zaprositi za brezplačno lekturo s pregledom povzetka v angleškem jeziku, morajo prošnjo poslati po pošti, elektronsko ali pa jo oddati osebno. Prosilci lahko svojo vlogo oddajo do zadnjega dneva v mesecu septembru, na Fundaciji pa predlagajo, da zaradi hitrejše komunikacije prošnjo oddajo kar elektronsko, na naslov info@studentski-tolar.si.
Kaj je potrebno predložiti pri oddaji vloge?
Pri oddaji vloge je ključnega pomena najmanj eno stran dolga pisna prošnja, v kateri prosilec obrazloži, zakaj naj bi bil do brezplačne lekture upravičen. Pri prošnji lahko opiše socialne in družinske okoliščine, zdravstveno stanje, študijski uspeh, obštudijske dejavnosti in druge aktivnosti, ki pa jih lahko podpre z dokazili. Poleg tega mora v vlogi predložiti tudi:
izpolnjen obrazec Vloga za brezplačno lektoriranje s kontaktnimi podatki prosilca in izjava o nezaposlenosti;
podpisana izjava o številu osebnih računov in o prostovoljnem prilaganju dokazil o osebnih prejemkih, ki so potrebna za ugotavljanje upravičenosti do brezplačnega lektoriranja (del obrazca);
bančna dokazila o vseh nakazilih in prejemkih, z razvidnim končnim stanjem na računu, za zadnje tri polne mesece pred oddajo vloge – potrdila iz spletnih veljajo zgolj v primeru, da so podpisana in ožigosana s strani banke;
izpis zaslužkov, prejetih na podlagi napotnice študentskega servisa za obdobje zadnjih treh mesecev PRED MESECEM VLOŽITVE VLOGE, ki ga prosilci dobijo na študentskem servisu, kjer so vpisani kot aktivni član.
morebitne druge priloge, ki pričajo o socialnem položaju prosilca (npr. rojstni list otroka, potrdilo centra za socialno delo …).
Dodatne informacije o pozivu in točkovanju lahko prosilci pridobijo na spletni strani Fundacije Študentski tolar.
Predstavniki slovenskih javnih univerz, sindikatov in študentske organizacije so 4. avgusta delili javni poziv, v katerem so opozorili na prilagojeno izvajanje študijskega leta 2021/2022. »Način izvajanja študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022 mora biti drugačen,« so opozorili in pristojne pozvali, da omogočijo izvedbo študijskega procesa v prostorih univerz. Za tako odločitev so izpostavili pogoj PCT, kateremu bi morali v prihodnjem letu ustrezati vsi študenti.
Nemoten dostop do prostorov fakultet
Študentsko življenje že kar leto in pol ne poteka tako, kot bi moralo. Izvajanje študijskega procesa je namreč za večino študentov, kot tudi profesorjev, še zmeraj popolnoma prilagojeno. V skupnem pozivu so zato opozorili na rešitev, ki je do sedaj ni bilo – precepljenost. Opozorili so, da s to lahko zagotovimo nemoten potek pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov.
Tudi ti pogrešaš skupno pripravljanje na prihajajoč izpit?
Torej bi bili tisti, ki se ne bi cepili, doma …?
Podpisniki poziva so opozorili, da za posamezne skupine, ki se ne želijo, ali se še niso cepili, obstaja možnost testiranja. »Prizadevali si bomo, da se tako kot v ostalem javnem življenju tudi na univerzah upošteva pravilo PCT,« so poudarili in opozorili, da bi s tem omilili tudi ukrepe za varovanje zdravja in dosegli lažjo izvedbo novega študijskega leta.
Brezplačno testiranje na fakultetah
Za zaposlene in študente, ki ne bi izpolnjevali pogojev PC, bi bilo potrebno omogočiti brezplačno testiranje. Poleg tega so pozivniki v sporočilu opozorili tudi na pomembnost prioritiziranja fakultet, v smislu prenove in izgradnje novih stavb, ki bi lahko omogočile ustrezno prezračevanje, saj to predstavlja dolgotrajno rešitev za širjenje drugih bolezni.
Znanstvenikom je uspelo odstraniti populacijo komarjev, ki prenašajo malarijo, in sicer z uporabo radikalnega genetskega inženiringa, s katerim so sterilizirali samice. Gre za najbolj napreden in največji test uporabe tehnologije pri boju s to boleznijo. Malarija je ena največjih ubijalcev na svetu, zato je ta korak izredno pomemben pri njenem preprečevanju. Študija pa obenem postavlja temelje za nadaljnje teste genetskih tehnologij, s katerimi bi vsakih deset let v naravo lahko spustili samouničujoče komarje.
Velik napredek
»To je zelo vznemirjujoč napredek,« pravi dr Thomas Price, redni profesor evolucije, ekologije in vedenja na univerzi v Liverpoolu, ki ni bil del raziskave. »Še vedno je treba odgovoriti na številna etična in regulativna vprašanja. Toda ta niso zares pomembna, če je nemogoče zgraditi genetske pogone, ki bi bili učinkoviti na tem področju. Gre za velik korak naprej.«
Delež obolelih za malarijo se je v zadnjih desetletjih sicer zmanjšal. Kljub temu je leta 2019 kar 229 milijonov ljudi zbolelo za to boleznijo, od tega jih je umrlo 409 000. Dr Drew Hammond iz Imperial College London, vodja raziskave, pravi: »genetski pogoni predstavljajo samo vzdržujočo in hitro delujočo tehnologijo, ki lahko deluje skupaj z obstoječimi orodji, kot so posteljne mreže, insekticidi in cepiva. Ta tehnologija bi lahko spremenila odpravljanje malarije.«
Poseg v DNK
Cilj te metode je zaobiti naravno selekcijo z vključitvijo nabora genetskih navodil, ki se bodo hitro razširila po populaciji in prenesla določeno lastnost – v tem primeru neplodnost – veliko hitreje, kot bi to lahko dosegli s konvencionalno selektivno vzrejo. Ideja je nastala leta 2003, vendar naletela na oviro, saj so znanstveniki ugotovili, da njihovi genetski pogoni izginejo po nekaj generacijah, poročajo v the Guardianu. Do tega je prišlo zaradi mutacije, ki je preprečevala nadaljnje širjenje. Hammond in njegovi sodelavci so nadaljevali z raziskavami.
Nekatera področja DNK so visoko ohranjena, kar pomeni, da lahko vsaka mutacija resno poškoduje njihovega lastnika. Če bi izbrali enega izmed teh področij, bi to omogočilo daljše preživetje genskih pogonov. Znanstveniki so odkrili ključen gen za določanje spola, imenovan »doublesex«. Ta je enak pri posameznih komarjih vrste Anopheles gambiae, ki je odgovorna za večino prenosa malarije v podsaharski Afriki. Samice komarjev, ki genski pogon nosijo v tem genu, ne morejo roditi potomcev.
Začetni poskusi
Leta 2018 je Hammondova ekipa ta gen uporabila za uničenje populacije približno 600 komarjev v majhni kletki. V 7 do 11 genih ni več prišlo do potomcev. Istega leta so se začeli terenski poskusi v Burkina Faso. Tu so genetsko spremenjene, sterilizirane, samce komarjev izpustili v naravo. Želeli so preveriti, ali bi lahko preživeli in jim tudi sledili.
Nova raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications. Hammond in njegova ekipa je testirala, ali bi se isti genski pogon iz leta 2018 lahko razširil in povzročil enak upad populacije v razmerah, bolj podobnih realnemu svetu. Svetovna zdravstvena organizacija je takšno testiranje označila za kritičen korak pred preizkušanjem tehnologij genetskega pogona v naravi.
Znanstveniki so izpustili relativno majhno število genetsko spremenjenih komarjev v veliko večje kletke s stotinami komarjev različnih let. Kletke so bile oblikovane tako, da so komarje zvabile v kompleksen proces parjenja, počivanja, iskanja hrane in izleganja jajc. To v manjših kletkah ne bi bilo mogoče. Raziskovalci so spremljali, kako hitro se je razširil genetski pogon in preučevali njegov vpliv na žensko plodnost in upad prebivalstva.
Velik uspeh
»To pred tem še nikoli ni bilo doseženo. Ena sama sprostitev genetskega pogona v simulirano populacijo na terenu je povzročila sesutje celotne populacije komarjev v enem letu, brez dodatnega človeškega vložka. Proces se v celoti sam vzdržuje,« je dejal Hammond, ki je prav tako zaposlen na raziskovalnem inštitutu za malarijo Johns Hopkins v Baltimoru.
Hammond pa je obenem poudaril, da so potrebna obsežnejša testiranja genetskih pogonov in ocene okoljskega tveganja, preden bi lahko prišli do večjih terenskih preizkusov. Ti bi lahko vključevali sproščanje nesterilnih gensko spremenjenih komarjev, da bi preučili, ali bi se parili z divjimi komarji in v kolikšni meri. Take terenske raziskave bi se lahko začele v prihodnjih letih. V kolikor bi bile uspešne, Hammond pravi, da bi v roku 10 let lahko prišlo do omejenega izpusta genetsko spremenjenih komarjev na terenu, verjetno v Burkina Faso.
Madeline Miller je pred točno desetimi leti razsula vse predsodke o zgodovinski točnosti Iliade. V Ahilovi pesmi (The Song of Achilles op.p.) je opisala ljubezensko zgodbo med Ahilom in Petroklejem. S čudovitimi opisi ljubezni, intimnosti, vojne in bitk, je dobesedno razbila stereotipe in osvojila nemalo število nagrad. V prevodu njenega romana Kirka, pa opisuje zgodbo čarovnice, ki prekriža Odisejevo pot.
Razbijanje poznanih zgodb in mitov
Kirka je v mitologiji čarovnica, ki je izgnana na otok Aja. Najbolj priljubljena je njena vloga v zgodbah o Jazonu in Odiseju. Zavajanje s čarovnijo, spreminjanje v prašiče, ljubosumnost do Jazonove ljubezni in ljubezen do Odiseja. Kratek opis njenih najbolj pomembnih dogodkov, kot jih opisujeta obe zgodbi. Kaj pa, če bi njeno zgodbo spisala Madeline Miller, ki je v Ahilu našla upodobitev gejevskega pol-boga in ustvarila starodavno zgodbo podobni Pokliči me po svojem imenu, le boljšo?
V hiši Heliosa, boga sonca in najmogočnejšega iz rodu Titanov, se rodi hči. A Kirka je nenavaden otrok. Obdarjena ni niti z božansko močjo očeta niti z materino pogubno očarljivostjo. Ko se v želji, da bi našla prijatelje, približa svetu smrtnikov, odkrije, da ji je dana njena lastna, čisto posebna moč – moč čarovništva, s katero lahko nasprotnike spreminja v pošasti in se enakovredno kosa s samimi vladarji Olimpa. Iz občutka ogroženosti jo Zevs odpelje na zapuščeni otok, kjer se Kirka posveti izpopolnjevanju svoje skrivnostne veščine. In tu se njena pot prekriža z življenjem mnogih najznamenitejših osebnosti iz antične mitologije: z Minotavrom, strašno pošastjo z bikovsko glavo, z Dedalom, graditeljem minojskega labirinta, in njegovim sinom, nesojenim letalcem Ikarom, z nesrečno morilko Medejo – in, usodno, s premetenim pomorščakom Odisejem. A na žensko, ki je samozadostna, prežijo številne nevarnosti. Kirka nase nehote prikliče srd ljudi in bogov, dokler se nazadnje ne znajde sredi spora z enim najstrašnejših in najbolj maščevalnih Olimpijcev. Da bi zaščitila tisto, kar ji je najdražje, mora uporabiti vso svojo moč in se odločiti, ali je njeno mesto pri bogovih na Olimpu, kjer se je rodila, ali pri smrtnikih na zemlji, kjer je ljubila.
Ko sem pred leti prebral njeno Ahilovo pesem, sem bil navdušen. Pričakovanja so bila podobna kot pred branjem Troje Stephena Fryja (prav tako še ni prevedena). Vzela je ep, v njenem primeru Iliado, in jo predstavila v nekoliko bolj aktualni luči, bolj primerno današnji literaturi. Preberi omenjeno knjigo in vedel boš, o čem govorim. Pri Kirki pa je storila dokaj podobno, le da so bila moja pričakovanja zdaj na verigi. Ni bilo pričakovanja o aktualni zgodbi, ki bi ostala zvesta viru. Pričakoval sem Kirko Madeline Miller in jo tudi dobil, skoraj v popolnosti.
Madeline Miller: Kirka, prevedla Polona Glavan, založba Sanje, 320 strani.
Končno!
Zadnji čas je bil, da sodobna literatura dobi pravi ženski lik grške mitologije, ki ni le žena ali nebogljena deklica. Lahko bi si izposodila like kot so Helena, Medeja ali Penelopa, ki pa bi vse padle v ti dve kategoriji. Izbira Kirke kot naslovne junakinje je bila odlična.. Če si je po večini dogodke v svojem prvencu lahko izbirala iz Iliade, je imela tu na voljo več virov. Vseeno pa rdeča nit knjige ostaja ista iz strani v stran. Pogled na poznane zgodbe s strani ženske. Aktualnost, če je kdaj obstajala. In čudovita je. Feministična Odiseja v vsej lepoti kombinacije teh dveh besed.
Fundacija Študentski tolar, ustanova ŠOU v Ljubljani, ni pozabila na študente v socialni stiski. Tokrat denarno pomoč namenja študentskim družinam. Na razpisu so zagotovljena sredstva v višini 4000 evrov, višina pomoči posameznemu študentu znaša 400 evrov.
Ali izpolnjuješ pogoje?
Da lahko zaprosiš za pomoč, mora biti izpolnjen naslednji pogoj:
najmanj en starš ima status študenta na kateremkoli visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in ni v rednem delovnem razmerju.
Posamezna študentska družina lahko dobi največ 400 evrov denarne pomoči.
Na Fundaciji Študentski tolar opozarjajo:
na razpis se ne moreta ločeno prijaviti mama in oče istega otroka,
ne glede na prvi odstavek se pomoč ne more dodeliti osebi, ki je v zadnjih 12. mesecih že prejela dve denarni pomoči Fundacije Študentski tolar, ne glede na njeno obliko, višino oz. na razpis, na podlagi katerega je bila denarna pomoč dodeljena,
do denarne pomoči tudi ni upravičena oseba, ki je pri Fundaciji Študentski tolar že prejela 5 denarnih pomoči, ne glede na njihovo obliko, višino oz. na razpis, na podlagi katerega so bile te dodeljene.
Rok za oddajo?
Z denarno pomočjo študentskim družinam želijo na Fundaciji Študentski tolar reševati trenutne socialne stiske študentskih družin, pomagati študentskim družinam, ki so v težji socialni situaciji oz. so izpostavljeni finančnim ali podobnim stiskam ter prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja.
Vloge se lahko odda najkasneje do vključno četrtka, 2. septembra 2021. Podrobnejša navodila za prijavo in več informacij o razpisu najdeš na povezavi.
Znanstveniki upajo, da bo steroid, ki je postal pomemben med epidemijo, lahko pomagal zmanjšati izgubo krvi pri tistih z močnimi menstruacijami. Poceni protivneten deksametazon je pomagal izboljšati nivo preživetja pri bolnikih s težjim potekom novega koronavirusa. Uporabljajo ga tudi pri hudi astmi in določenih oblikah artritisa.
Z močnimi menstrualnimi krvavitvami se spopada veliko žensk
Raziskovalci pravijo, da majhna raziskava namiguje, da bi to zdravilo lahko pomagalo zmanjšati izgubo krvi pri tistih z močnimi menstruacijami. Študije namigujejo, da se s tem spopada med 20 % do 52 % žensk z menstruacijo v Združenem kraljestvu.
»Močno menstrualno krvavenje lahko močno vpliva na naša življenja, predvsem na poklicno življenje in druge življenjske okoliščine,« pravi dr Pamela Warner, soavtorica raziskave na Univerzi v Edinburghu. Dodatna skrb je pomanjkanje železa pri takih ženskah, ki lahko vpliva na splošno zdravje, predvsem v državah z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, poroča the Guardian.
Pomanjkanje možnosti zdravljenja
»Trenutno najbolj pogosto vrsto zdravljenja predstavlja maternični vložek, ki deluje tudi kot kontraceptiv,« pravi Warnerjeva. Čeprav vložek preprečuje zanositev, ne ustreza vsem ženskam, predvsem tistim, ki ne želijo uporabljati sintetičnih različic reproduktivnih hormonov. Vložek je prav tako neprimeren za tiste, ki si želijo zanositi.
Znanstveniki zato upajo, da bo deksametazon lahko deloval kot alternativa. Warnerjeva in kolegi so v reviji EBioMedicine zapisali, da so preučili podatke 97 žensk, starejših od 18 let, ki so sodelovale v študiji. Vse so imele močne menstruacije, v povprečju so izgubile 50 ml ali več krvi med dvema obdobjema, njihovi menstrualni cikli so trajali med 21 do 42 dni.
Potek študije
Udeleženke so naključno prejele placebo ali enega od šest različnih doz deksametazona. Te so jemale dvakrat na dan, in sicer pet dni, v predmenstrualni fazi. To so ponovile trikrat, med tremi menstrualnimi cikli. Rezultati namigujejo, da bi zdravilo lahko zmanjšalo delež izgube krbi med menstruacijo. Najbolj učinkovit učinek je bil opažen pri najvišji dozi deksametazona, 1,8 mg na dan.
Po preučitvi izmerjene količine krvi so znanstveniki ocenili, da se je delež izgubljene krvi med udeleženkami, ki so prejemale zdravilo, zmanjšal za 25 %, v primerjavi s tistimi, ki so prejemale placebo. Ekipa je v 95 % prepričana, da je zmanjšanje nekje med 1 in 49 ml. Avtorji dodajajo, da so imeli tisti v tej skupini odmerkov odmerkov za 19 % povprečno relativno zmanjšanje volumske izgube menstrualne krvi v primerjavi z njihovo individualno izhodiščno vrednostjo.
Potencial zdravila
Ekipa pravi, da rezultati kažejo, da bi bilo to zdravilo lahko uporabno pri zdravljenju močne menstrualne krvavitve. »Gre za prvo popolnoma novo zdravljenje močne menstrualne krvavitve v skoraj 20 letih,« pravi Warnerjeva, glede na to, da so drugi začetki zdravljenja v zadnjih letih plod razvoja že obstoječih tehnik.
V času študije je prišlo do treh resnejših dogodkov, vendar se noben ni zgodil pri udeleženki, ki je jemala zdravilo. So pa poročale o blagih stranskih učinkih, kot so omotica, glavoboli in težave s spanjem. Warnerjeva pravi, da je ena možnost za prihodnost razvoj steroida, ki bi ga ženske lahko nanesle same v obliki diafragme. To bi pomenilo nižjo dozo zdravilo, kar bi lahko zmanjšalo delež stranskih učinkov.
Kraljevski kolidž porodničarjev in ginekologov je dejal, da pozdravlja vse raziskave hude menstrualne krvavitve. Obenem je izrazil zaskrbljenost glede majhnega vzorca študije in neznanih dolgoročnih škodljivih učinkov. Posledično je pozval k nadaljnem testiranju z večjim številom udeleženk.
Premalo inovacij na področju ženskega reproduktivnega zdravja
Dr Annalise Weckesser, medicinska antropologinja z izkušnjami na področju spola in reproduktivnega zdravja z Univerze v Birginghamu, ki ni bila del raziskave, pravi, da obstaja veliko žensk, ki ima tako močne menstrualne krvavitve kot endometriozo. »Že več kot dve desetletji tiste, ki živijo s skrajno motečimi in občasno izčrpavajočimi simptomi močne menstrualne krvavitve in/ali endometriozo, poročajo o omejenih možnosti zdravljenja, ki so pogosto neučinkovite ali imajo nevzdržne stranske učinke,« je dejala.
»Dodatne raziskave o uporabi deksametazona pri zdravljenju močne menstrualne krvavitve so potrebne. Glede na pomanjkanje novih načinov zdravljenja reproduktivnega zdravja žensk na splošno, je to dobrodošla študija, ki kaže na možnost novih nehormonskih in nekirurških možnosti zdravljenja.«
