Najboljši ljubezenski romani in romani za dušo

0

Dolge jesenske in zimske noči so kot nalašč za branje. Nekateri raje berejo klasike (*khm* dolgčas * khm*), drugi pa kaj bolj lahkotnega. Če se želiš razvedriti in pozabiti na svet, potem ni boljšega od ljubezenskih romanov. Konec je vedno srečen, pa še polni so zabavnih prigod in privlačnih junakov. To so pravi romani za dušo.

Reci da

Susan Elizabeth Phillips je kraljica sodobnih romanc. Najbolj je znana po seriji romanov Chicago Stars, ima pa tudi nekaj samostojnih romanov. Ta je eden izmed njih. Glavna junakinja Daisy žaluje za materjo in zapravlja denar, grozi ji celo zapor. Oče ji priskoči na pomoč, ampak na nenavaden način – poročiti se mora z moškim po njegovi izbiri. Daisy se tako znajde v zakonu s čednim, ampak brezčutnim Alexom, ki jo odvleče v potujoči cirkus. Ob tej zgodbi se boš smejala in vzdihovala – najboljša kombinacija.

Moj brezupni fant

Še ena kraljica sodobnih – ne ravno romanc, ampak ljubezen je zagotovo prisotna v vseh njenih knjigah. Colleen Hoover ima množico, ampak res množico oboževalk. Ena izmed njenih najbolj znanih knjig je Hopeless (slovenski prevod knjige je obupen). Glavna junaka sta Sky in Dean, on je samosvoj in divji, ona pa očarana nad njim. Zaljubita se, ampak v ozadju leži res (ampak res) temna skrivnost. To ni klasična ljubezenska zgodba. Je pa izredno berljiva in strani boš obračala neverjetno hitro.

Dekle s papirja

Rahlo nenavadna romanca v ospredje postavlja uspešnega pisatelja, ki ga muči pisateljska blokada. Neke noči pa se v njegovi hiši pojavi lepa (in gola) neznanka, ki trdi, da je junakinja iz njegovih slavnih zgodb. V resničnost naj bi padla zaradi tiskarske napake v njegovi zadnji knjigi. Tom je vse bolj prepričan, da ne gre za potegavščino, potem pa mu lepa neznanka ponudi dogovor: če napiše naslednjo knjigo, se bo vrnila v domišljijski svet, v zameno pa mu bo pomagala osvojiti izgubljeno ljubezen.

Stava

Če iščeš glavno junakinjo, ki ni najbolj suha lepotica na svetu, potem je tale knjiga zate. Minerva Dobbs ve, da prava ljubezen ne obstaja, še posebej ne z moškim, ki jo je povabil na zmenek zaradi stave. Ona je tečna, ampak nosi čudovite čevlje. On je strašno čeden, ampak preveč zaverovan vase. Zmenek je bil tako ali tako samo rezultat stave. Itak se ne bosta nikoli več videla. Ali pač? Zelo zabaven roman, ob katerem se ne boš sekirala zaradi odvečnih kilogramov.

Naravnost v tarčo

Kaj se zgodi, ko se srečata novinarka (in skrivna avtorica žgečkljive kolumne za revijo za moške) in vratar hokejske ekipe? Zaljubita se, itak. Ampak pri tem se še zabavno prerekata in spoznata, da videz vara. Lahkotna, ampak zabavna romanca, ki jo lahko prebereš v enem vikendu. Če ti bo slog pisanja všeč, pobrskaj še po drugih knjigah te avtorice.

Če bi me videla

Vse ljubezenske zgodbe niso enake. V vseh ne nastopajo sramežljive študentke literature, ki jih omrežijo privlačni poslovneži. Nekatere ljubezenske zgodbe so nežne, ganljive in tako močne, da ti za vedno ostanejo v spominu. Elizabeth je hladna in zadržana oseba, ki skrbi za svojega nečaka, saj se njena sestra raje zabava kot pa vzgaja otroka. Ko Elizabeth spozna Ivana, ugotovi, da je njeno popolno nasprotje – brezskrben, vesel in družaben. Nasprotja se pač privlačijo. Stvar pa je v tem, da Ivana vidita le Elizabeth in njen nečak. Je Ivan sploh resničen? Opozorilo – na koncu knjige imej pripravljene robčke.

Dekle, ki si ga zapustil

Jojo Moyes je najbolj znana po svoji svetovni uspešnici Ob tebi, ki je v jok spravila številne ženske. V resnici pa to sploh ni njena najboljša knjiga (moje skromno mnenje). V njenem opusu se namreč skriva dragulj, ob katerem se boš še bolj jokala. V knjigi Dekle, ki si ga zapustil se prepletata dve zgodbi. Prva se dogaja med prvo svetovno vojno, druga pa v sodobnem času. Povezuje ju portret Sophie, ki je med prvo svetovno vojno živela v okupirani Franciji in čakala moža, da se vrne s fronte. V sodobnem času slika postane predmet sodnega procesa. Bo ljubezen premagala vse ovire?

Prelest morja

Nora Roberts je klasična avtorica ljubezenskih romanov. Verjetno jo je brala že tvoja mami, ampak z dobrim razlogom. Ima kar nekaj trilogij, ena boljših je Chesapeake Bay Saga, ki govori o treh posvojenih bratih, ki morajo po smrti očeta poskrbeti za četrtega izgubljenega fanta. Bratje so si med seboj različni, vsak ima svojo osebnost in čeprav jih ne združuje krvna vez, so po srcu družina. Tako čudovita družina, da si v bistvu želiš postati njen del in z branjem to tudi dosežeš.

Animeji so otročji, najdi si drug hobi!

Dandanes večina ljudi še zmeraj negativno gleda na dejstvo, da se nekdo ukvarja z animeji in mangami. Tako en del ljudi svoj hobi skriva pred starši, sorodniki in prijatelji in se počuti izločene, posledično se celo sramujejo svojega hobija. Velikokrat je mogoče slišati, da so animeji prenasilni in slabo vplivajo na otroke, da so otročji in jih odrasli ne bi smeli gledati ter da imajo sporne erotične elemente. Temu sledi priporočilo, da bi bilo bolje, če bi v prostem času bral knjige, saj je to bolj primerno.

Enake težave so imeli člani našega društva!

Tudi člani našega društva so se tako počutili. Vse pa se je spremenilo, ko so vstopili v ANIMOV. Pri nas namreč ne obsojamo! Seveda, vsi gledamo animeje in v tem uživamo. Menimo, da v svojem prostem času vsak lahko počne, kar si želi. Tudi nam so (in nam še haha) očitali, da je to otročje in smešno, pa smo naš hobi obrnili v drugo smer.

Naš »otročji« hobi smo spremenili v »odrasel poklic« 😀

Naša ljubezen do animejev nas je pripeljala do ustanovitve uradnega društva. Tako smo v okviru društva organizirali različna druženja in dogodke. Zato, ko nam zdaj kdo reče, da je gledanje animejev otročje, jim lahko povemo, da se ta hobi lahko spremeni v nekaj več in je enakovreden ostalim hobijem. Imeli smo člane, ki so zaradi animejev začeli študirati japonščino in delajo zdaj na japonski ambasadi. Nekateri so začeli risati in so zdaj znani ilustratorji, ki delajo v tujini ali pa celo razvijajo videoigre v Koreji. Nekateri so imeli tako radi mange, da so se odločili izdajati revijo MAGnet, ki je prva slovenska revija s prevedenimi japonskimi mangami v slovenščino. Nekateri so se spravili v organizacijske vode in organizirajo mednarodni dogodek UmiKo, kjer se ukvarjajo s promocijo, organizacijo dogodka, sestavljanjem programa, kontaktiranjem ljudi za sodelovanje, itd. Ne le pri nas, tudi po drugih slovenskih anime društvih so se ljudje angažirali in svoj hobi spremenili v zanimiv poklic. Take posameznike lahko najdemo v društvih v Mariboru, Postojni in Ljubljani.

Člani društva ANIMOV, ki igrajo družabne igre.Animeji so več kot nasilje in velike oči

Zato je zelo nepravično trditi, da so animeji nekaj manj kot npr. filmi in knjige. Še zmeraj gre za pripoved, znanstveno fantastiko ali pa kriminalko, ki je lahko bodisi izmišljena ali pa temelji na resničnih dogodkih. Najverjetneje se vzrok, zakaj ljudje obsojajo animeje, skriva v dejstvu, da animejev preprosto ne poznajo. Bežno poznajo le nekaj najbolj odmevnih in na podlagi teh sklepajo za vse ostale. Tako mislijo, da so vsi animeji le polni nasilja in punčk z velikimi očmi. Če bi se tudi sami poglobili v animeje, pa bi kar hitro opazili, da je ta svet zelo širši in bogatejši, kot so si sprva predstavljali.

Da ne bomo krivični, to ni pojav, ki je rezerviran zgolj za Slovenijo. S podobnimi očitki se srečujejo tudi ostali anime ljubitelji po drugih državah. Kaj pa lahko naredimo? Se včlanimo v ANIMOV in se začnemo ukvarjati z ljudmi, ki nas ne obsojajo. 😛

Zaradi človekovih posegov gozdovi ustvarjajo ogljik

0

Vsaj deset slavnih gozdov letno proizvede več ogljika kot pa ga vsrka. Neravnovesje je posledica človekovih posegov v naravo in klimatskih sprememb.

Nedavna raziskava je pokazala, da je deset gozdov, ki so del Unescove svetovne dediščine, v zadnjih dvajsetih letih proizvedlo več ogljika, kot ga je vsrkalo. Razlog za to so podnebne spremembe, vedno pogostejši požari, izsekavanja in drugi človekovi posegi.

Ista raziskava je potrdila tudi, da drugih 257 gozdov, ki prav tako spadajo med svetovno dediščino, vsako leto iz atmosfere odstrani 190 milijonov ton. Dr. Tales Carvalho Resende, ki je soavtor poročila, je za BBC povedal, da je to skoraj polovica vseh izpustov Združenega kraljestva. Skupna površina teh gozdov je okoli 69 milijonov hektarjev ali za dve Nemčiji.

Gozd ob jezeru
Yosemite National Park v ZDA (vir: news.UN.org)

Najbolj dovršena raziskava do zdaj

To je najbolj dovršena raziskava vpliva gozdov na okoljske spremembe do zdaj. Znanstveniki so parametre spremljali preko satelitov in s sondami v samih gozdovih od leta 2001 do danes. Meritve so izvajali v gozdovih, zaščitenih pod Unescom, saj je tam najlažje dolgoročno zbirati zanesljive podatke. Ti gozdovi so ves čas nadzorovani in močno vladno zaščiteni, saj jih razumemo kot pomembne za podnebje celega planeta in zavetišče mnogih živalskih vrst. Razultati so zaskrbljujoči, a bojijo se, da je to le začetek.

Gozdni požar
Niti mokrejši gozdovi niso varni pred gozdnimi požari.

Začaran krog

Dr. Resende opozarja, da so tudi ti »zaščiteni« gozdovi močno ogroženi. Najbolj neposredna nevarnost so ilegalna izsekavanja. Hkrati s tem razne korporacije poskušajo odškrniti delček za delčkom za namene kmetijstva in rejo mesa. Druga nevarnost pa so požari, orkani in podobne naravne ujme. Zaradi segrevanja planeta so prvi vedno pogostejši (samo spomnimo se Avstralije), kar izpušča ogromne količine ogljika v ozračje. To povzroči še hitrejše segrevanje Zemlje in že smo ujeti v začaran krog. Neurje leta 2017 je odstranilo 20 % gozda v narodnem parku Morne Trois Pitons, Dominica.

Raziskovalci soglasno poudarjajo, da se lahko globalni katastrofi izognemo le s povečano skrbjo za gozdove, saj so ti dobesedno Zemljina pljuča.

Komentar: Onlyfans – kakšna je cena dostojanstva?

0

Med epidemijo in lockdowni, ki smo jih preživeli, se je veliko ljudi v svojem prostem času zatekalo na družabna omrežja, na katerih je večina vsebine neškodljiva in namenjena zabavi. Trenutno so najbolj priljubljeni smešni videi, ki gledalce kratkočasijo s takšnimi ali drugačnimi posnetki. Sicer je vprašljivo, kaj lahko ti posnetki gledalcu doprinesejo, vendar se vsaj gibljejo v nespornem območju družbeno sprejemljivega.

Razcvet v času epidemije

Na drugi strani imamo platformo Onlyfans, ki je razcvet doživela prav med koronakrizo. Platforma naj bi bila namenjena deljenju različnih vsebin in znanj, postala pa je plačljiva platforma za (mehko) pornografijo. Platforma je razvnela ogromno polemik, od tega, da je objavljanje in snemanje pornografije pošteno delo, do tega, da so ženske, ki vsebine objavljajo, odrasle in je objavljanje njihova avtonomna odločitev.

Res je, da med ženskami, ki objavljajo svoje posnetke in fotografije, in oboževalci, ki te vsebine gledajo in zanje mastno plačujejo, ni fizičnega stika. Vendar je po mojem mnenju to kljub vsemu oblika spolnega dela. Razlika med prijateljicami noči, ki jih najameš v bordelu in temi, ki svoje telo prodajajo na Onlyfansu je torej zgolj ta, da je vmes virtualna pregrada.

Dekle leži na postelji, roko ima na glavi

Iskreno ne razumem ljudi na obeh straneh storitve. Se ženskam, ki ustvarjajo vsebine, zdi to sprejemljivo? Res je, da se lahko na tak način hitro zasluži precejšnje vsote denarja in res je, da je denar dobrina, ki odpre in olajša marsikatero pot, vendar gre tu za vprašanje dostojanstva in, po mojem mnenju, tudi samospoštovanja.

Kakšne so posledice?

Če se to že ženskam ne zdi sporno, kaj si o tem mislijo njihovi partnerji? Se njim zdi normalno, da svojo drago delijo z milijoni drugih moških, ki jo poželjivo gledajo in za to celo plačujejo. Je na tem mestu argument, da so ženske odrasle in samostojne in lahko v življenju počnejo kar želijo, tehten? Seveda je res, da lahko počnejo kar želijo, vendar bi, po mojem mnenju, morale sprejeti posledice, ki jih njihove odločitve imajo na partnersko zvezo.

Na eni strani imamo torej ženske (in njihove družine), ki s tem služijo, na drugi strani pa imamo ljudi, ki te vsebine redno gledajo. Ob vsej zastonj pornografiji, ki je na spletu dostopna, raje mesečno plačujejo naročnino za kanale. Vendar je tudi tu manjša past, saj je večina objav ekskluzivnih, kar pomeni, da je potrebno za ogled posamezne objave kljub mesečni naročnini ponovno plačati.

Bankovci ameriških dolarjev

Če sem iskrena, se mi zdi platforma Onlyfans in njen princip delovanja povsem nelogičen, nesmiseln in nesmotrn, pa vendar je doživel ogromen uspeh. Punce, ki jim gre to najbolj od rok, so zaslužile po nekaj milijonov letno, kar vsekakor ni zanemarljiva vsota. Ob tako vrtoglavih zneskih se ljudje zamislimo in pomislimo, če je vredno za nekaj časa potlačiti svoje vrednote za ceno finančne preskrbljenosti do konca življenja?

Onlyfans vsekakor ni edina platforma, ki bi jo lahko uvrstili med sporne. Obstajajo namreč tudi spletne strani, na katerih uporabnice prodajajo slike svojih stopal, svoje uporabljene spodnje hlačke, na prodaj je celo voda, v kateri so se ženske okopale … Mejo, kaj je še družbeno sprejemljivo, je torej izredno težko določiti, tako da razprava o tem ostaja odprta.

Zakaj pride do sončne utrujenosti?

0

Ne vem zate, ampak sama sem ena izmed tistih ljudi, ki obožuje sonce. Ta me napolni z energijo in razvedri, zato bi v takih dneh visela samo na soncu. Sploh poleti, ko mi je še posebej pomembno, da dobim vsaj nekaj barve, saj sem po naravi bolj »mlečne« sorte.

Kljub temu da na soncu tako zelo uživam, se večkrat vprašam, zakaj za vraga sem vedno tako zelo utrujena. Zdi se mi paradoksalno, da je sonce tisto, ki mi da energijo, obenem pa me utrudi.

Zato sem se odločila o tem malo pozanimati in o ugotovitvah poročati!

Ko lenariš ali se potepaš po soncu, telo dodatno dela, da se zaščiti pred vročino, dehidracijo in škodo, povzročeno z ultravijoličnimi (UV) žarki. Tako se počutiš bolj utrujeno.

Verjameš ali ne, je vzdrževanje telesne temperature za tvoje telo kar velik zalogaj! Na srečo te tovrsten napor utrudi samo do te mere, da potrebuješ kakšen popoldanski počitek ali dva.

via GIPHY

Nevarnosti sonca

Na žalost pa obstajajo resnejši primeri, ko se tvoje telo preveč segreje in tako končaš z vročinsko izčrpanostjo, ki lahko vodi v hitrejše bitje srca, prekomerno potenje in slabost. Če telo doseže 40 stopinj, lahko pride do vročinske kapi, kar povzroči omedlevico, vrtoglavico in včasih celo smrt.

Pri tem je potenje atribut, saj prispeva k ohladitvi. Po drugi strani pa vodi v dehidracijo. To lahko pozdraviš, tako da zaužiješ več vode, v resnejših primerih pa predstavlja hudo zdravstveno tveganje. Ko si dehidriran, se volumen krvi zmanjša in tvoje srce to nadoknadi, tako da začne hitreje biti. Torej visoke temperature dodatno obremenijo srce in pljuča.

via GIPHY

UV žarki niso tvoj prijatelj

Poleg omenjenega telo še dodatno popravlja škodo, nastalo zaradi UV žarkov. Sonce ima različne UV valovne dolžine, ki lahko poškodujejo tvoje celice na tak način, da spodbujajo mutacije in zavirajo imunski odziv. Tovrstne specifične DNK mutacije so odgovorne za več kot polovico vseh kožnih rakov.

Sicer se to verjetno ne bo zgodilo po enem dnevu na plaži, ampak če je takih dni vedno več, je lahko nezaščitena izpostavitev soncu kriva za nastanek kožnega raka. Zato se moraš znebiti prizadetih celic.

Da se to zgodi, tvoj imunski sistem poveča pretok krvi na površino tvoje kože, da odstrani poškodovane kožne celice. Posledično s sončnimi opeklinami pride rdečina, ki je vroča na otip. Če opeklina srbi, to pomeni, da tvoj imunski sistem opravlja svoje delo!

via GIPHY

Sončiti ali ne sončiti?

Torej, poenostavljena verzija: ko tvoj imunski sistem dodatno dela, se počutiš utrujeno, ker tvoje telo potrebuje počitek, da lahko učinkovito popravi nastalo škodo.

Naša telesa so izredno kompleksni sistemi, sestavljeni iz enako kompleksnih delov, zato je zanje treba skrbeti in jim vsaj malce pomagati pri njihovih nalogah. Jaz se brez ustrezne zaščite ne bom več izpostavljala soncu, saj mi od zagorele polti več pomenita zdravje in mladostno staranje, kot temu rada sama rečem. Tebi pa svetujem enako – sončna krema in senca zmagata! Ne boš imel barve, boš pa vsaj mladostna babica ali dedek!

iRobot Roomba j7+ vidi vse pred sabo

0

Prepričani smo, da sesanje doma nikomur ni najbolj pri srcu. No, vsaj ne tistim, ki to počnejo z ročnim sesalnikom in ga v ukrivljeni pozi vlečejo za sabo iz sobe v sobo. Potem se morajo pa še sklanjati za sesanje pod posteljo in kavčem, da kolena še dodatno trpijo. Nič kaj prijetno opravilo, s katerim pa tisti, ki imajo doma katerega od robotskih sesalnikov, nimajo več opravka. Vsaj ne v tolikšni meri. Ti pošteno olajšajo čiščenje doma. Drži, da je treba kakšen rob še vedno posesati z ročnim in tla vsake toliko pomiti, a skupno gledano je življenje robotskim sesalnikom precej bolj čisto z veliko manj napora.

Ime, ki na tem področju nedvomno uživa največji ugled in ima tudi najdaljšo kilometrino, je zagotovo iRobot. Njihove Roombe so postale že praktično sinonim za robotske sesalnike in resnici na ljubo, precej upravičeno. Svojemu poslanstvu namreč služijo več kot odlično. Najnovejši model iz njihovih vrst nosi oznako Roomba j7+ in se po zmogljivostih uvršča vmes med sesalnike serij i7 in s9. Oziroma, če smo še nekoliko bolj natančni, je zelo primerljiv z Roombami i7, a ima nekaj pomembnih nadgradenj.

Sesalnik, ki vidi

Bržkone glavna med njimi je izboljšana navigacija s t. i. natančnim vidom (PrecisionVision Navigation), ki zmore identificirati in prepoznati objekte na tleh, sistem umetne inteligence Genius 3.0 pa sesalniku s strojnim učenjem omogoča, da si jih tudi zapomni in se posledično pri vsaki naslednji vožnji odreže bolje. Ko torej prvič naleti na določen predmet, za katerega ni prepričan, kaj naj z njim naredi, ga zabeleži in vam prek iRobotove aplikacije pošlje njegovo sliko. Na ta način vas torej vpraša, kaj mu je storiti naslednjič, ko nanj naleti. Če mu ne boste ničesar zaukazali, se ga bo ogibal še naprej, lahko pa mu specifično odredite, naj ga pusti pri miru oziroma naj se zapelje čezenj in ga poskuša posrkati v svoj košek.roomba j7

Konkreten primer: Vzemimo, da se sesalnik sprehodi v sobo vašega otroka, kjer na tleh leži kup igrač. Sesalnik jih zazna in posesa okoli njih. Vi mu nato prek aplikacije sporočite naj tako stori tudi naslednjič. Če želite svojega otroka nekoliko disciplinirati in mu malce ponagajati, ker igra ni pospravil za sabo, pa sesalniku rečete, naj se ne ozira na njih in naj se zapodi mednje. Mogoče malce ekstremen primer, ampak toliko, da bo razumljivo.

Za zdaj zna sicer j7+ zaznati kable, priklopne postaje in »nezgode« domačih ljubljenčkov, s prihodnjimi posodobitvami pa bo prepoznal tudi nogavice, čevlje, pragove, liste papirja, različne igrače, med drugim lego kocke, in še nekatere druge manjše predmete.

Do vseh prijazen prijazen

Z najnovejšim modelom so pri iRobotu dali prav poseben poudarek na že omenjena nevšečna presenečenja, ki hišnim ljubljenkam kdaj uidejo na napačnih mestih. Na primer sredi dnevne sobe. V  ta namen so oblikovali tudi pomenljivo poimenovano garancijo P.O.O.P. (Pet Owner Official Promise), s katero zagotavljajo, da bo sesalnik zaznal kakce, ki se bodo znašli na njegovi poti in jih zaobšel. Torej, da se ne bo zapeljal prek njih in naredil še večje packarije. V doslednost tega sistema so pri iRobotu torej tako zelo prepričani, da so lastniku sesalnika pripravljeni zamenjati napravo, če bi se pri tem opravilu v roku enega leta od nakupa izneverila.roomba j7

Sami sicer tega nismo preizkusili na ta način, saj se nam tovrstna nesreča v času testiranja doma ni pripetila – doma imamo sicer mački, ki pa sta očitno dovolj dobro naučeni, kje je njuno stranišče. Smo pa izboljšano previdnost sesalnika j7+ zaznali v drugih situacijah. Natančneje pri kablih in mačjih posodicah s hrano oziroma pri mačji fontani (naši razvajeni bitji znata namreč priti le iz fontane, običajna posodica ni dovolj dobra zanju). Medtem, ko so se v preteklih preizkusih drugi sesalniki (konkurenčnih znamk pa tudi iRobotovi), večkrat zapeljali ali zapletli v kable ter se zaletavali v posodice z mačjo hrano, je bil j7+ veliko bolj nežen. Ovire je zaznal že na daleč, ustrezno prilagodil hitrost in se jih v najhujšem primeru le rahlo dotaknil. Pri predhodnikih se je takšne situacije reševalo z določanjem prepovedanih območij znotraj aplikacije, pri j7+ pa se tudi s temi nismo rabili obremenjevati. Seveda je to še vedno možnost, ki jo lahko uporabite, ampak na našem testu ni bila potrebna.

Novi možgani Roombi seveda ne zagotavljajo le izogibanja manjšim oviram, ampak Roombi pomagajo tudi pri večjih in stalnih ovirah, kot so zidovi in večji kosi pohištva. Preden pride do njih upočasni in posledično robove počisti natančneje. Roomba j7+ je sicer spredaj opremljena s kamero, ki opazuje prostor pred sabo, ob tem pa si ga tudi osvetljuje. Sicer je bolj natančna, če ima v prostoru še kakšen večji vir svetlobe, na primer luč ali sončne žarke, a v skrajni sili si zna v temi posvetiti tudi sama.

Prilagodi se vašim potrebam

Še ena zelo uporabna funkcionalost, ki dopolnjuje izkušnjo sesanja je še pametno odčitavanje prostora. Prek tega si Roomba j7+ zabeleži površino stanovanja in prehode med sobami, tako da lahko potem po potrebi izberete selektivno čiščenje prostorov. Na primer le spalnice ali le kuhinje. Pri tem lahko oblikujete tudi različne programe sesanja. Na primer sesanje posameznih sob ali skupine sob. To je še posebej priročno, če se kateri od vaših prostorov pogosteje umaže in ga je treba med tednom večkrat posesati. Nima smisla, da bi moral iti sesalnik čez vse sobe, če rabite posesati le kuhinjo.

Roomba j7+ pa zna tudi sama svetovati, kdaj bi utegnil biti najbolj optimalen čas sesanja in kako pogosto sesati, pri čemer upošteva, kdaj vas ni doma (da lahko svoje delo opravi v miru, vi pa tudi), ter opozoriti na alergene sezone, torej, ko je v zraku več cvetnega prahu.

Svoje poslanstvo jemlje zelo resno

V praksi smo bili nad Roombo in vsemi naprednimi tehnologijami navdušeni, saj se je že v svojem prvem poizkusu, svoji spoznavni vožnji, odrezala odlično. In to kljub oteženim razmeram, saj smo ji prostore namerno nasmetili s koši kartona, kepami mačjih dlak, raztresenimi kosmiči in kupčki prahu. Prav prijetno presenečenje.

roomba j7

Pri prvem sesanju si je sicer vzela nekoliko več časa, da je spoznala prostore in premerila vse ovire, vsaka naslednja vožnja pa je postala bolj rutinska in še temeljitejša. Stanovanje v neto izmeri 43 m2, ki obsega spalnico, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, pisarno in kopalnico je tako na koncu uspela posesati v manj kot eni uri. Všeč pa nam je bilo tudi, kako se je še bolj intenzivno zavzela za bolj umazana mesta. S svojim patentiranim sistemom zaznavanja umazanije (Dirt Detect) namreč samodejno prepozna, kje se mora bolj potruditi, da se bodo tla svetila.

Moramo reči, da nas je ravno intenziteta čiščenja najbolj navdušila, saj je bil sesalnik res temeljit in zelo dobro posesal. Pri iRobotu so ga sicer opremili z zmogljivim 3-stopenjskim čistilnim sistemom, ki vsebuje krtačo za pometanje robov, dve gumijasti krtači in 10-krat močnejši mehanizem »vsrkavanja«.

Roomba očisti stanovanje … nato pa še sebe

Prav gumijasti krtači pa bi še posebej izpostavili tudi zaradi lažjega vzdrževanja. V ščetinaste krtače, ki jih na primer najdete pri številnih drugih konkurenčnih robotskih sesalnikih, se namreč precej bolj zapletejo lasje in živalske dlake, ki jih sesalnik sreča na svoji poti. Posledično se je treba včasih kar pošteno potruditi, da jih očistite. Pri gumijastih je to veliko bolj enostavno, saj se dlake vanje ne zavozlajo na tak način.

In ko smo že ravno pri čiščenju oziroma vzdrževanju sesalnika – Roomba j7+ se lahko podobno kot ostali njeni »sorodniki« pohvali s samočistilno enoto na polnilni postaji, kar pomeni, da po vsakem sesanju sama izprazni svoj košek s smetmi v vrečko v polnilni postaji. To pravzaprav označuje znak + v njenem imenu. Roombe s tem znakom so torej opremljene s sila priročnim dodatkom, ki vam prihrani kar nekaj dela, pri modelu j7+ pa je ta enota najbolj kompaktna in tudi lična od vseh modelov.

roomba j7

Nikoli vas ne bo zmotila

Na koncu se morda velja dotakniti še samega upravljanja prek aplikacije. Gre za zelo intuitiven postopek, ki se ga tudi popoln začetnik priuči v nekaj minutah. Roombi lahko določate urnik sesanja, ki temelji bodisi na urah in dnevih bodisi na vaši odsotnosti od doma. Pri slednji opciji prek povezave s pametnim telefonom in GPS-om zazna, kdaj odidete skozi vhodna vrat v službo in se takrat aktivira. Če cel dan delate od doma, pa bo tiho kot miška čakala v svojem kotu na vaš odhod. Nadalje lahko določite specifične prostore, ki jih mora večkrat posesati, urejate zemljevid stanovanja in razmejitev prostora, povežete pa jo lahko tudi s pametnim zvočnikom in nato upravljate glasovno. Možnosti ponuja precej, da si jo prilagodite po lastnih željah in potrebah.

Še ena stvar, ki smo jo ugotovili pri testiranju pa je, da se je njena kapaciteta delovanja nekoliko dvignila. Baterija namreč traja dlje. Če se slučajno izprazni sredi svojega dela, pa se gre Roomba vmes »napojit« na svojo bazno postajo, nato pa nadaljuje s čiščenjem, kjer je ostala. Brez kančka dvoma lahko rečemo, da gre za izjemen sesalnik, ki bo z nadgradnjami programske opreme postal le še boljši, saj bo znal opaziti še več delikatnih predmetov in se jim uspešno izogniti.

Bo Jurski park kmalu postal resničnost?

0

Dinozavri so Zemlji kraljevali v obdobju mezozoika, torej pred 205 do 65 milijoni let pred našim štetjem. Za njihovo izumrtje je bil najverjetneje odločilen padec meteorita, ki so mu sledile velike spremembe podnebja. O njihovem obstoju nam zato danes pričajo le fosilni ostanki, na primer kosti in odtisi stopinj.

V filmu Jurski park so raziskovalci našli komarja, ujetega v jantar, s krvjo in DNK dinozavra, kar jim je omogočilo, da so dinozavre ponovno oživili. Čeprav se scenarij sliši precej znanstveno podprt, v realnosti vse skupaj ni tako preprosto.

Najti komarja iz časov, ko so na Zemlji vladali dinozavri, ni tako nemogoče, vendar jantar večinoma ohrani le ogrodje, ne pa tudi mehkih tkiv in krvi. Tudi če bi našli ohranjeno kri, to še ne pomeni, da ta vsebuje DNK. Znanstveniki so namreč že uspeli pridobiti rdeče krvničke iz fosilizirane kosti dinozavra, žal pa v njej ni bilo DNK. Dednina je tudi zelo občutljiva, saj jo lahko poškodujejo svetloba, voda in onesnaženje.

Rdeče krvničke iz kosti dinozavra brez DNK
Rdeče krvničke iz kosti dinozavra brez DNK.

Obstaja pa metoda, s katero bi lahko poustvarili dinozavre brez njihove DNK, ki temelji na ideji, da bi evolucijo sprožili v obratni smeri. Znanstveniki bi kot izhodišče vzeli sodobnega potomca dinozavrov, na primer ptico ali aligatorja. Potem bi s spreminjanjem določenih genov ustvarili bitje, ki bi spominjalo na dinozavra. Določene spremembe sploh ne bi zahtevale dodajanja genov, temveč le uravnavanje rastnih faktorjev in drugih snovi, ki narekujejo razvoj bitja. Štiri glavne razlike med dinozavri in današnjimi pticami so rep, sprednje okončine oziroma peruti, dlani in gobec ali kljun.

Spreminjanje kokošjega kljuna v dinozavrski gobec
Spreminjanje kokošjega kljuna v dinozavrski gobec.

Znanstvenikom je z blokiranjem zgolj dveh proteinov že uspelo spremeniti kokošji kljun v gobec. Druga skupina znanstvenikov je ustvarila kokoš z zobmi. Obojim pa je skupno, da so poskušali ustvariti bitje, ki bi izgledalo kot zgodnji celurozaver (na spodnji sliki).

Celurozaver
Celurozaver

Glede na hiter razvoj znanosti in genetike bi lahko sklepali, da bo znanstvenikom v prihodnosti uspelo ustvariti bitja, ki spominjajo na dinozavre, s čimer bi Jurski park lahko postal resničen. Predvsem metoda CRISPR, o kateri je v zadnjem času veliko govora, ponuja precej možnosti.

Vendar poustvarjanje izumrlih živali odpira mnogo etičnih vprašanj in pomislekov. Konec koncev so že gensko spremenjeni organizmi (GMO), ki jih gojimo za prehrano, tema, o kateri potekajo burne razprave. Prvi korak v smeri poustvarjanja dinozavrov bi lahko predstavljala oživitev živih bitij, ki so izumrla zaradi človeka. V ta namen določeni projekti že zbirajo in hranijo celice ogroženih živali, ki bodo morda kmalu izumrle. Vsekakor pa se s poskusi poustvarjanja dinozavrov lahko naučimo precej o evoluciji in genetiki, morebitni uspešni primeri umetno ustvarjenih dinozavrov pa bi pritegnili veliko zanimanje javnosti za znanost (kar je uspelo že filmu Jurski park).

Koliko plastike dejansko recikliramo?

0

Že od malih nog nas učijo ločevati odpadke, embalažo v rumeni zabojnik, steklo v zelenega in papir v modrega. Odpadke ločujemo, a kaj se zgodi potem, ko jih odpeljejo? Vse, kar ločeno zberemo, se reciklira, kajne?

Pomen plastike

Plastika dandanes nima alternative in življenja brez nje si sploh ne znamo predstavljati. Narejena je, da traja desetletja, a 95 % plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi. Polovica življenjskih potrebščin, ki jih uporabljamo vsak dan, je pakirana v embalažo, ki je ne recikliramo. Nedelujoč sistem predelave odpadkov in vse večje povpraševanje in proizvodnja plastike so doprinesli k stanju, ki bi ga lahko poimenovali embalažna kriza.

Usoda plastike v procesu reciklaže

Ko odpeljejo odpadke z našega praga ali zbirnega otoka, papir in steklo peljejo naravnost v reciklažo, mešana embalaža pa potuje v sortirnico. O usodi embalaže odloča trg – del gre v reciklažo, del pa na sežig.

Možno je reciklirati aluminij, železo, prozorne plastenke, barvne plastenke, HDPE plastiko (embalaža čistil, šamponov, olja), polipropilen (pokrovčki) ter tetrapake. Največ vreden je aluminij, iz katerega so narejene pločevinke pijač.

Da se izdelke iz plastike sploh splača dati v reciklažo, morajo dosegati dovolj visoko vrednost, vse ostalo gre v sežig. Sistem je odvisen od cene surovin na trgu. Primer so na primer jogurtovi lončki, ki gredo takoj v sežig, saj zaradi slabe kvalitete niso vredni toliko, da bi se jih splačalo reciklirati.

Problem reciklaže

Reciklirana plastika ne omogoča tako široke uporabe kot t. i. deviška plastika (izdelana iz nafte), zato je cena reciklirane plastike tudi za polovico manjša. Kot surovino je torej enostavneje in ceneje uporabiti novo plastiko in ne reciklirane.

Plastični odpadki in recikliranje v Evropi in Sloveniji

Infografika: plastični odpadki in recikliranje v EvropiV Evropi recikliramo okoli tretjino plastičnih odpadkov. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike močno povečala. Leta 1950 je bilo na svetu proizvedenih 1,5 milijona ton, leta 2018 pa že kar 359 milijonov ton plastike. S tem se je povečala tudi količina plastičnih odpadkov.

V Evropi se največ plastičnih odpadkov porabi v sežigalnicah, kjer z njimi pridobivajo električno ali toplotno energijo, na drugem mestu pa je recikliranje. Okoli 25 odstotkov se jih odloži na smetišča.

Kar polovico plastike, ki jo z ločenim zbiranjem odpadkov namenimo recikliranju, izvozimo v države izven EU. Razlog zato je v pomanjkanju sredstev, znanja in kapacitet za spoprijemanje z velikimi količinami odpadkov. Evropa pravzaprav izvozi vse odpadke, ki se jih ne splača reciklirati. Do nedavnega so tako veliko količino plastičnih odpadkov izvažali na Kitajsko, saj je za svojo rast država potrebovala ogromne količine surovin. Vendar je Kitajska pred nedavnim uvoz plastičnih odpadkov omejila, kar je bil velik udarec ne le za Evropo, ampak tudi ZDA.

Odpadke so zato evropske države, med njimi tudi Slovenija, začele izvažati v druge azijske države, predvsem v Vietnam in Malezijo. Predelava odpadkov je v državah v razvoju zaradi nižjih okoljskih standardov namreč bistveno cenejša kot v razvitem svetu. Nelegalne predelovalnice plastike v teh državah vso plastiko, ki se je ne da predelati, sežgejo ali odložijo v reke. Ker se reke izlivajo v morje, to povzroča tudi kopičenje mikroplastike v oceanih.

Rešitev teh velikih problemov je večinoma v rokah velik podjetij, multinacionalk in držav, ki lahko z zakonodajo omejijo vpliv odpadkov na okolje. Nismo pa čisto nemočni, saj lahko vsak posameznik prispeva k čistejšemu planetu – uporaba izdelkov za večkratno uporabo, pametno nakupovanje, sodelovanje v čistilnih akcijah in osveščanje drugih so le nekateri primeri, kako lahko vsak prispeva k rešitvi.

Viri:

5 razširitev za Chrome, ki jih potrebuje vsak študent

0

Usedeš se za računalnik in odpreš Google Chrome s preprostim namenom – zbrati ustrezno gradivo in spisati seminarsko nalogo, katere rok se hitro približuje. Brskanje po različnih spletnih straneh, iskanje virov in branje člankov ti lahko olajšajo mnoge razširitve za Google Chrome, ki ti jih predstavljam danes. Gre za dodatne funkcije, ki jih dodaš brskalniku, najdeš pa jih v spletni trgovini Chrome.

One tab

Razširitev One tab ti omogoča, da vse svoje odprte zavihke združiš v en zavihek. Odprti zavihki so tako bolj pregledni in laže dostopni. Nov zavihek ima vse tvoje povezave navedene na seznamu, lahko pa urediš tudi njihov vrstni red ali pa jih združiš v skupine glede na tematiko.

MyBibCitation Generator

Ko na spletni strani najdeš informacijo, ki tvoji nalogi dobro služi, preprosto klikneš ikono te razširitve. MyBibCitation Generator ti avtomatsko zabeleži povezavo spletne strani, avtorja besedila in datum dostopa. Povezave lahko tudi razvrstiš v skupine, če slučajno delaš dva projekta hkrati. Ko je čas, da na koncu svojega dela navedeš vire, jih le prekopiraš in dodaš na konec svoje naloge.

Razširitev citira vire na način, ki je morda drugačen od tistega, ki ga zahteva tvoja fakulteta ali profesor, zato vedno preveri, v kakšnem vrstnem redu in obliki so zapisani podatki o viru.

Visor

Visor deluje kot tisto barvno ravnilo, ki v osnovni šoli učencem pomaga, da ob branju lažje sledijo besedilu. Ko vklopiš razširitev, ti program rahlo zatemni celotno stran, osvetli ti le nekaj centimetrov širok pas, ki ga lahko poljubno premikaš in s tem laže slediš besedilu, ki ga bereš. Spreminjaš lahko širino pasu in barvo ozadja.

Dark Reader

Dark Reader ti olajša predvsem delo zvečer. Odprt zavihek ti spremeni v temni način oziroma belo podlago spremeni v črno, črke pa postanejo bele. Prilagajaš lahko tudi svetlost zaslona in kontrast med črkami in podlago. Brskanje po spletu tako postane manj obremenjujoče za oči.

Image Downloader

Ta razširitev ti pomaga, ko ob besedilu na spletni strani najdeš slike, ki jih želiš shraniti na svoj računalnik. Z enim klikom ti Image Downloader zazna vse slike, jih zbere in omogoči, da jih preneseš vse naenkrat.

KKŠ-jev Bassment Party v najlepši kleti na Koroškem

V soboto, 2. oktobra 2021, smo aktivisti Kluba koroških študentov v prostorih KMKC Kompleks na Ravnah na Koroškem organizirali KKŠ-jev Bassment Party. Naša želja je bila na enem mestu združiti srednješolce ob končanem prvem mesecu pouka in študente ob koncu počitnic.

V ritmu elektronske glasbe

Večerno druženje je popestrila House glasba v ritmu trapa, elektronike in techna. Udeleženci dogodka so lahko pod pestrim šovom z lučkami igrali različne namizne igre in ročni nogomet. Seveda pa ni smel manjkati izredno priljubljen beerpong.

Novi DJ-ji na sceni

Glavni namen dogodka pa ni bila samo zabava! Lokalnima DJ-jema JNX-u in MillionSmart-u smo želeli dati priložnost, da se s svojo glasbo predstavita tudi širši javnosti. Celotno izkušnjo je popestrila profesionalna oprema za tovrstno glasbo. V Klubu upamo, da bomo še naprej tako dobro sodelovali s KMKC-jem in z njihovo pomočjo v prihodnosti načrtovali in realizirali najrazličnejše dogodke.

Avtor: Miha Pepevnik